Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji, v Železnikih in v Kamniku.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
m
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
List izhaja mesečno dvakrat in stane
celoletno.....................K 6'—
polletno........................3"20
četrtletno......................V60
posamezne številke po ... . , —"30
Cene inseratom: r/is strani pri enkratni objavi K V50, pri večkratnih ===== objavah popust. ===
Leto II.
V Ljubljani, dne 20. junija 1912.
St. 12.
Naši pionirji.
Pravico do obstanka in razvoja moramo priznati organizacijam, ki imajo v svojih vodstvih poleg starih, v boju za dobro stvar osivelih in življensko izkušenih mož tudi mlade, živahnodelavne moči. Take organizacije nimajo samo pravice do obstanka, nasprotno napredovati morajo, morajo se razvijati in končno morajo doseči tudi one cilje, ki so si jih zadale za svoje glavne naloge.
Tudi v naši gostilničarski organizaciji opažamo med prvoboritelji poleg starih korenin mlade moči. Tudi naši pijonirji se razlikujejo po letih drug od drugega, a vsi gredo za enim ciljem — zboljšanjem gostilničarskega stanu. Ravno vsled tega smemo pričakovati tem zanesljivejše, da tudi naša stanovska organizacija doseže prej ali slej svoje velike cilje.
Naša naloga je pri tem seznanjati stanovske tovariše s svojimi prvoboritelji. Z nekaterimi smo jih že seznanili.
Danes nadaljujemo to naše delo. Sočasno prinašamo namreč sliko in kratek životopis načelnika gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi, tov. Dragotina K o r b a r j ä, torej načelnika one zadruge, ki je skoraj sočasno z zadrugo na Bledu kot druga proglasila „Gostilničarski Vestnik“ za svoje obvezno glasilo.
Smelo trdimo, da je glavna zasluga tov. Korbarja, da se je ustanovila v Zagorju gostilničarska zadruga. On je bil edini, ki se je svoj čas zavzemal za to, da se ustanovi tudi v tako industrijalnem kraju kakor je Zagorje
DRAGOTIN KORBAR.
stanovska organizacija. Stanovski tovariši so mu zato hvaležni, kajti na predzadnjem občnem zboru so glasno izjavili, da je edina škoda le to, ker se zadruga ni že deset let prej ustanovila. Odkar namreč zadruga deluje, so se razmere korenito spremenile v prilog in na korist članov.
Tov. Dragotin Korbar je eden mlajših naših pijonirjev. Rodil se je namreč 5. novembra 1876 v Zagorju ob Savi. Njegov oče je bil gostilničar. Torej pozna gostilniško obrt že od
mladih nog sem. Ostal je ves čas doma. Oče ga je namreč dal po dokončani takratni Razredni ljudski šoli v Zagorju učit ključavničarstva. Kot ključavničar je potem tudi skozi 15 let delal pri rudniku v Zagorju. Vendar je že v tem času pomagal v prostih urah očetu pri njegovem obrtu. Ko pa je 1. 1908. prevzel od očeta posestvo in obrt, je ključavničarstvo opustil in posvetil vse svoje delovanje gostilniškemu obrtu, pri katerem ga krepko podpira soproga ga. Štefanija roj. Drnovšek, kateri je kot hčeri gostilničarja to obratovanje znano tudi že izza mladih nog.
Komaj je tov. Korbar postal samostojen gostilničar, že se je zavzel z vso vnemo za stanovsko organizacijo. Kakor že omenjeno, je njegova zasluga, da je bila zadruga ustanovljena 1. 1909. Tovariši so ga v znak hvaležnosti volili takoj ob ustanovitvi za načelnika in od tedaj naprej jej načeljuje v splošno zadovoljnost članov.
Tov. Korbarja pa vidimo kot pridnega sodelavca pri vseh za naš stan važnih akcijah. Zato se ne smemo čuditi, ako je on tudi soustanovitelj zveze gostilničarskih zadrug, katere marljiv odbornik je istotako od njene ustanovitve sem. V delovanju zveze se torej zrcali tudi njegovo delo.
Ker je tov. Korbar sploh priden delavec, se tudi ni mogel odtegniti sodelovanju v drugih korporacijah. Tako je bil poklican v občinski odbor, kjer je bil izvoljen za svetovalca, pozvali so ga v načelstvo posojilnice v Zagorju in razven tega je podstarosta zagorskega
LISTEK.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
Consomme (čista močna juha) ali (event. „in“) H o r s d’ o e u r e (predjed):
Ostrige, sardine, kavijar, sirovo maslo, olive v olju, angleška zelena, fine klobasice i. dr.
O e u f s (jajca) ali (event. „in“) Poissons (ribe)
a)	Jajčne jedi, jajca na plošči, omelete iz jajc, omelete s finim sočivjem (aux fines herbes), s šampinjoni, z ledvicami, z §natjo, s kokošjimi jetrcami itd.
b)	Ribe ocvrte, pečene, au gratin itd., morski raki i. dr.
Entrees (vhodne jedi):
Beefsteaks, koteleti (zarebrnice), filets itd. s primernimi prikuhami: ragu, fricassees itd.
Entremets de legumes ou salades: Špinača s krutoni, artišoke, zelen bob, grah, šparglji, zelena
salata itd.
Fromages: Različni siri in sirovo maslo.
D e ss e r t: Dušeno sadje, gäteaux, (mrzli kolači) ali tudi gorke močnate jedi, sadje.
Cafe: Črna kava.
L i q u e u r s: Konjak, chartreuse itd.
Glede pogrinjanja miz in serviranja si je treba zapomniti razven že v prejšnih poglavjih navedenega še:
Pri francoskih predkosilcih (dčjeuners), ki so vnaprej naročena, postavimo lahko predjed (hors-d’oeuvre) že pred prihodom gostov na mizo. Večina francoskih restavracij dela tako tudi v slučaju, ako predkosilce! ni bilo naročeno. Paziti je tudi treba, da se sočivje (entremets de legumes) ne servira sočasno z jedmi iz mesa, marveč ločeno kot poseben hod.
Ako ima dejeuner večje število hodov kakor smo jih navedli in je torej sestavljen podobno kot diner, potem ga imenujemo „Dejeuner dinatoire“ (dineju podobno predkosilce). Dejeuners dinatoires so običajni pri porokah, ako se novoporočenca odpeljeta že opoldne na ženitvansko potovanje, dalje pri zaročnih in jubilejskih slavnostih, ki se vrše dopoldne itd.
(Dalje prih.)
* O
O*
o
en
so
-1
3
n<Z
e> P -t 2 c/) O rr o<
<rŠ
re
CZ)
3 3
Sr 2<
r -1
„Sokola“. Tudi to dovolj jasno spričuje, da je tovariš Korbar v svojem okraju priljubljen mož.
Za napredek in zboljšanje gostilniškega obrta in našega stanu je bil tov. Korbar vedno z vnemo na delu. Zato sta tudi razvoj in napredek gostilničarske zadruge v Zagorju tesno združena z njegovim delovanjem.	!
Naj bi jej načeloval še dolgo vrsto let Naj bi ostal še dolgo vrsto let v ospredju naših prvoboriteljev, naših — pijonirjev!
Rtentat.
Vse kaže, da je gotovi gospodi gostilničarski stan in gostilniški obrt trn v peti. Da bi se nas uničilo, se poslužujejo različnih postavnih in nepostavnih sredstev.
Molčali bi, ako bi se nam te krivice godile samo s strani zasebnikov. Nikakor pa ne moremo molčati, ako v ta boj posegajo tudi obrtna oblastva in ako se pri tem poslužujejo celo protizakonitosti in protipostavnosti.
Naša deželna vlada kot obrtna oblast II. inštance se je že večkrat izkazala kot gostil-ničarstvu skrajno nenaklonjena in večkrat je imela vsled tega tudi prijetno priliko, zvedeti vsled odločb trgovskega ministrstva, da njeno postopanje ni pravilno, da ne odgovarja inten-cijam in odločbam obrtnega reda.
Po domače pravimo takim, z rekurzi provociranim odločbam najvišje inštance, da po-menjajo nos za onega, katerega mnenje se okrca z njimi.
Nekaterih pa taki nosovi vendarle ne spametujejo in si menda hočejo preskrbeti še na-daljnih blamaž.
Podobno je tudi z našo visoko deželno vlado kot obrtno oblastjo druge stopinje.
Na podrejena jej okrajna glavarstva daje namreč že od nekdaj „tajna“ navodila, kako morajo v posameznih zadevah postopati. Javna tajnost je, da je takih, proti gostilničarstvu naperjenih „navodil“ že precej romalo na okr. glavarstva. Pri tem je seveda čisto postranska stvar, kdo je oče in kdo boter teh famoznih otrok.
Britka resnica je, da je gostilničarstvo dosedaj molče prenašalo raznovrstne šikane in teptanje zakonitih določb. Britka resnica pa je tudi, da je deželno vlado to prokleto hlapčevanje vzpodbujalo k nadaljnim fermanom, ki bijejo pravici naravnost v obraz.
Le tako si moremo tolmačiti, da je deželna vlada izdala na okrajna glavarstva zopet navodila — ali na vse, nam ni znano, za gotovo vemo le glede Logatca in Radovljice — in da so ta navodila naravnost v protislovju z osnovnimi pojmi prava.
To navodilo namreč zahteva, da morajo okrajna glavarstva predložiti one prošnje za podelitev gostilniških koncesij, kjer gre tudi za koncesijo v smislu § 16 lit. d) obrtnega reda, to se pravi za pravico žganjetoča, pred podelitvijo koncesije deželni vladi in da se sme koncesija le takrat podeliti, kadar deželna vlada podelitvi ne ugovarja.
Ravno vsled tega pomen j a to navodilo nezaslišano pro-tipostavnost.
Deželna vlada je obrtna oblast II. stopinje. Na njo morajo biti po določbah obrtnega reda naslovljene pritožbe proti odlokom obrtnih oblasti prve stopinje. S tem navodilom pa je gostilničarstvu odvzeta obrtna oblast II. stopinje.
Ako namreč okrajno glavarstvo odkloni prosilcu koncesijo — to namreč vsled tega, ker je že pred izdajo odloka podala deželna vlada proti temu svoj veto — potem je več
kot gotovo, da ne pomaga nobena pritožba, ker deželna vlada vendar ne bo rešila pritožbe drugače kakor v smislu svojega prvotnega mnenja.
Po besedilu obrtnega reda pa je proti dvema enako se glasečima odlokoma izključena vsaka nadaljna pritožba.
Zato ne pomenja to navodilo le protipostavnosti, nasprotno s tem navodilom je prikrajšano gostilničarstvo za eno inštanco, bolje povedano: vsled tega navodila je za gostilničarja vsaka pritožba proti odloku okrajnega glavarstva nemogoča, ker je pritožba na deželno vlado že vnaprej brezuspešna, pritožba na trgovsko ministerstvo pa nedopustna.
To navodilo je torej obenem tudi atentat na državljanske pravice gostilničarjev.
Proti takemu postopanju moramo javno protestirati in stvar naše organizacije je, da se reši ta zadeva na pristojnem mestu.
Zato poživljamo „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, da nemudoma vloži primerno pritožbo na trgovsko ministerstvo in da skrbi tudi za to, da se o tem famoznem navodilu spregovori v državnem zboru. Drugače se bodo namreč dan za dnevom ponavljale gorostasnosti, kakoršne so sedaj na dnevnem redu v okolišu okrajnega glavarstva radovljiškega, kjer v eni sapi v enem kraju pravijo glede nadaljnega izvrševanja že od pamtiveka obstoječe koncesije, da za njo ni krajevne potrebe, glede druge, popolnoma nove pa, da se naj podeli vsled krajevne potrebe in podobno.
Za naše pravice moramo in hočemo iti v boj! Skrajni čas je že tudi. Sicer nas bodo še bolj teptali.
„Zveza“, na delo, na energično delo nemudoma!
Vprašalnica.
Vprašanje št. 44.
Ali si moram res izposlovati posebno licenco za godbeni avtomat, odnosno gramofon, ki igra v moji gostilni? Kdo izdaja licenco? Kako naj napravim prošnjo za licenco? Kaj se mi zgodi, ako nimam te licence ?
Odgovor:
Na to zadevo smo opozarjali že lansko leto v 16- številki ter navedli, da je več deželnih političnih oblastev vprašalo ministrstvo, kako naj postopajo glede postavitve in vpo-rabe godbenih avtomatov v javnih lokalih. Opozorili smo tudi na okolnost, da je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve izdalo sporazumno s c. kr. trgovskim ministrstvom odlok z dne 13. svečana 1911 štev. 1150, s katerim se določa, da se ima smatrati vporabo godbenih avtomatov v javnih lokalih za produkcijo v smislu dvornega dekreta z dne 6. januvarja 1836 in da je treba za postavitev takih avtomatov oblastvene licence. Ta odlok tudi določa, da je pri tem vseeno, ali je avtomat lastnina imejitelja dotičnega javnega lokala ali pa je avtomat postavilo proti najemnini v več lokalih naenkrat kako podjetje.
Dalje določa ta odlok, da si mora vsak oskrbeti tako licenco najkasneje do konca 1. 1911, ker se ga drugače kaznuje z denarno globo od 2—200 K, oziroma v slučaju neiz-tirljivosti z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Pri tem je vse eno, ali je dotično godalo avtomat ali gramofon.
Licence izdaja deželna vlada. Prošnjo je treba kolekovati s kolekom za 2 K, priložiti pa morate še kolek za 2 K za izdajo licence. Da je prošnja hitreje rešena, Vam priporočamo, da jo vložite na pristojno okrajno glavarstvo. Za vzorec navajamo sledeče :
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v
Logatcu.
Alojzij Kobal, gostilničar v Idriji, št. 198, prosi
slavno c. kr. okrajno glavarstvo, da predloži predležečo prošnjo visoki c. kr. deželni vladi v Ljubljani, katero udano prosi, da mu izda dovoljenje, da sme v svojih gostilniških prostorih v Idriji št. 198 rabiti godbeni (gramofonski) (godbeni in gramofonski) avtomat.
V Idriji, dne 15. junija 1912.
Alojzij Kobal.
Pri prošnji je treba paziti posebno na to, da sta natančno označena kraj in hišna številka.
Ako še nimate take licence, Vam ne moremo drugega svetovati kakor to, da vložite nemudoma tako prošnjo; drugače se Vam lahko pripeti, da Vas kaznujejo, ker se sedaj po celi deželi poizveduje, kdo ima v svoji gostilni godbene avtomate in ali ima zato tudi oblastveno licenco. Kolikor nam je znano, so že številne kazni predpisane. Pa tudi v slučaju, da bi se Vam že bila predpisala v tej zadevi kaka kazen, morate vložiti prošnjo za podelitev licence, ako hočete obdržati gramofon ali avtomat v gostilni. Ako tega ne storite, se Vam bo predpisala ponovna, seveda občut-nejša kazen.
Na podlagi te licence potem smete pobirati pristojbine za igranje posameznih komadov.
Seveda ste pa razven tega vezani še na druge policijske predpise, kakor n. pr. da smejo avtomati igrati samo do 10. ure zvečer ali podobno, kakor je pač to v Vašem kraju določeno. Ako se n. pr. hoče plesati na godbo avtomata, pa* si morate enako kakor drugače preskrbeti licenco za ples itd.
Pri tej priliki opozarjamo Vas tudi na dejstvo, da je kranjski deželni zbor sklenil vpeljati za našo deželo davek na godbene avtomate do zneska 50 K in da ta zakon v kratkem stopi v veljavo.
Vprašanje št. 45.
Ali sme obrtna stranka v več posodah izkletiti vino, da doseže množina izkletenega vina 56 1? Tukajšni dacar namreč brani izkletiti vino, ker drži sodček 55 1. Pravi, da mora posoda držati 56 1 in da se ne sme vporab-Ijati pri izkletitvi več posod.
Odgovor:
Pred vsem je vprašanje, kdo je ta obrtna stranka, ali je trgovec z vinom ali gostilničar. Ako je trgovec z vinom, potem je opisano dacarjevo stališče napačno, ako pa je gostilničar, potem ima dacar žalibog prav.
Zakon o užitnini zahteva namreč glede gostilničarjev strogo kontrolo in do 1. 1900. tudi vinski trgovci niso smeli izkletiti manj vina kakor 56 1 v eni posodi. Ker pa se je provociral odlok finančnega ministrstva z dne 21. novembra 1900 št. 42.442, je od tedaj naprej ugotovljeno, da je trgovcem z vinom na debelo dopuščeno vino v množini najmanj 56 I eni osebi n a e n k r a t oddati ženim kupčijskim aktom tudi v več posodah (sodih, steklenicah) z vsebino pod 56 1 in da sme ta množina, oddana v več posodah, sestajati celo iz različnih vrst vina.
Kakor rečeno, so te izjeme veljavne le za trgovce z vinom na debelo, ne pa tudi za gostilničarje. Gostilničar še vedno ne sme izkletiti manj kot 56 1 vina v eni posodi.
Vprašanje št. 46.
Kaki predpisi so v veljavi glede točenja in prodaje žganja na drobno? Kakšno je razmerje med pravicami in visokostjo „bolete“ ?
Odgovor:
Pri žganju razlikujemo žganjetoč, prodajo žganja na drobno v odprtih steklenicah in trgovino z žganjem. Kdor ima pravico žganje-toča, toči in prodaja lahko žgane pijače v poljubnih merah. Pod prodajo žganja na drobno razumevamo prodajo žganja v odprtih steklenicah od V8 naprej, kdor pa ima trgovino z žganimi pijačami, sme oddajati žgane pijače samo v trgovsko-običajno zapečatenih steklenicah od V8 1 do 1 1.
Pri vseh teh kategorijah pa se z ozirom na davščine dela razlika med žganjetočom, prodajo žganja na drobno in trgovino z žganjem kot glavno in postransko obrtjo.
Za glavno obrt se smatra žganjetoč itd, tedaj, ako presega pridobnina iz njega eno petinko vseh pridobnin dotičnega obrtnika ali trgovca. Drugače se uvrsti med postransko obrt. Pri napovedih je torej treba previdnosti.
V smislu tozadevnega zakona z dne 23. junija 1881 pa se določi „boleta“ naslednje:
Za žganjetoče znaša na leto „boleta“ v krajih, ki nimajo čez 500 prebivalcev 10 K, v krajih s 500—2000 prebivalci 20 K, v krajih z 2000—10000 prebivalci 40 K, v krajih z 10000—20000 prebivalci 60 K, v krajih z 20.000—100000 prebivalci 90 K in v krajih z nad 100.000 prebivalci 100 K.
Za prodajo žganja na drobno v odprtih steklenicah znaša celoletna „boleta“ 3/c prej navedene, torej 2 K, 4 K, 16 K, 24 K, 36 K in 40 K in sicer v slučaju, da je prodaja označena za glavno obrt.
Pri trgovinah z žganimi pijačami v trgov-skoobičajno zaprtih steklenicah kot glavnih obrtih znaša boleta 2/-i prvotno navedene, torej 2 K 50 h, 5 K, 10 K, 15 K, 22 K 50 h in 25 K.
Pri obrtih, v katerih se izvršuje žganjetoč ali prodaja žganih pijač na drobno kot postranska obrt, to je v slučaju, da ne presega Pridobninski davek iz tega naslova Ve všega pridobninskega davka, pa znaša „boleta“ eno Petinko prvotno navedene, torej 1 K, 2 K, 8 K, 12 K, 19 K in 20 K.
Razno.
Društvo lastnikov hotelskih in zdraviliških naprav v radovljiškem političnem okraju s sedežem na Bledu. Lastniki hotelskih in zdraviliških naprav v radovljiškem političnem okraju so prišli do prepričanja, da je koristno, ako si ustanove svoje lastno društvo. Glavni namen društva naj bi bil gospodarsko ,n gmotno dvigniti ta podjetja ter skrbeti tudi za to, da se ta podjetja dvignejo na moderno višino. V ta namen, da se ustanovi tako društvo, Se je volil posebni pripravljalni odbor, kate-r6ga naloga je bila, sestaviti pravila, doseči njih odobritev in sklicati ustanovni občni zbor. v pondeljek 10. t. m. se je ustanovni občni zt>or tudi že vršil in sicer v hotelu „Triglav“ na Bledu. Preobširno bi bilo, poročati vse podrobnosti, ki so se razpravljale na tem zborovanju. Zadošča, ako navedemo, da je novemu društvu pristopilo takoj 21 članov in da so ti Natančno razpravljali o programu za delovanje društva. Tudi se je volil pri tej priliki odbor, k' sestoji iz sledečih gg.: Jakob Peternel Na Bledu, predsednik, Anton Dolničar na podpredsednik, Blaž Kamenšek na Dobravi, tajnik, Henrik Steidl na
Blejski
Bledu njegov namestnik, Anton Ropret na Bledu, blagajnik, Jože Ravhekar v Bohinjski Bistrici njegov namestnik. Nadaljni odborniki so: Ivan Avsenik iz Begunj, Matevž Piber iz Bohinjske Bistrice, Jože Ravhekar iz Bohinjske Bistrice, Henrik Steidl, ga. Fany Valtriny in Anton Vovk iz Bleda. Namestnika sta gg.: Mihael Černe iz Bleda in Franc Skumavce iz Mojstrane, revizorja pa gg.: Oton Doktorič in Alfonz Mencinger iz Bohinjske Bistrice. Vpisnina se je določila z 20 K za vsakega člana, letnina za 1. 1912 pa z 12 K. Društvo čaka velikansko delo, ako hoče zadostiti svojemu namenu. Želeti bi le bilo, da mu pristopijo čim prej še nadaljni interesentje kot člani.
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem naproša vsa načelstva v njej včlanjenih zadrug, da naj jej zanesljivo nakažejo še v tem mesecu članarino, ki znaša 50 h za vsakega člana. Zveza ima namreč vedno več izdatkov in mora vposlati tudi na Dunaj članarino državni zvezi. Razvijati se more vsaka organizacija le tedaj, če razpolaga s sredstvi. Zveza bi imela sicer dovolj sredstev na razpolago, da zadosti svojim obveznostim, ako bi tudi posamezne zadruge napram nji storile svojo dolžnost. Tako pa so nekatere še v zastanku s prispevki iz prejšnih let. Zadrugam, katerim je ležeče na tem, da se naša stanovska organizacija razvije krepko,, zato polagamo na srce, da čim prej nakažejo zvezi članarino.
Ljubljanske obrtne razmere. V Ljubljani se gostilničarji gotovo ne morejo hvaliti, da izborno obratujejo. Vsaj velika večina odkrito lahko potoži čez mizerijo, ki vlada sedaj v gostilniški obrti. To je tudi splošno znana stvar. Zato se nemalo čudimo, kako se je moglo izdati kar ex praesidio dovoljenje nekemu Bošnjaku, da sme otvoriti začasno v Latermanovem drevoredu kavarno. Kakor da bi ne bilo v Ljubljani kavaren dovolj. Seveda se je vsled intervencije moralo potem drugače postopati. Ker se je že to zgodilo, bi se nič ne čudili, ako bi se nakrat začeli v Ljubljani otvarjati „bušenšanki", tako da bodo gostilne postale sploh odveč, kajti pivo, krepčilne pijače itd. se itak prodaja križem celega mesta po „štantih“ po nekoncesijoniranih konkurentih, ki svoje „gostilne" kakor v zasmeh obrtni oblasti in obrtnemu redu označujejo celo z gostilniškimi „cagarji“. Tukaj bo pač treba poštene metle, da odpravi to nesnago in razvado.
Hrvatski gostilničarji so imeli letošnje svoje zborovanje dne 11. in 12. junija v Zemunu. Zborovanja se je udeležilo preko 250 gostilničarjev. Razpravljale so se pri tej priliki v prvi vrsti one zadeve in ona vprašanja, ki so važna z ozirom na razmere na Hrvaškem za gostilničarski stan in gostilniško obrt. Stanovski tovariši iz Belgrada so zborovalce povabili, naj pri tej priliki poselijo tudi Belgrad. Temu vabilu so se odzvali. V Belgradu so bili z velikim navdušenjem sprejeti. — Na to zborovanje je bila vabljena tudi naša zveza, ki pa ni mogla odposlati v Zemun svojega odposlanca. Pač pa se je pismeno opravičila in želela zborovanju najboljših uspehov.
V	prihodnji številki pričnemo s priobče-vanjem preskušenih kuharskih receptov, ki so namenjeni v prvi vrsti gostilniški kuhinji. Na ta oddelek našega glasila opozarjamo že sedaj cenjene gostilničarke in njih hčere.
V	spomin na Izlet v Postojno. Kakor smo že poročali, se je izdal v spomin na izlet v Postojno krasen album, ki stane 1 K 50 h. Ker je čisti dobiček namenjen zvezi, bi bilo želeti, da gostilničarji pridno segajo po njem. Dobiva se v zadružni pisarni in v uprav-ništvu „Vestnika“. Po pošti stane 20 h več-
Strokovna izobrazba. Vsled intervencije ljubljanske gostilničarske zadruge je rezervirano na dunajski gostilničarski šoli nekaj mest za učence iz Kranjske. Želeti bi bilo, da bi vsaj par naših bodočih gostilničarjev, odnosno kavarnarjev ali hotelirjev obiskovalo strokovno šolo. Pogoji in druge podrobnosti so na vpogled v zadružni pisarni, Gradišče 7. Prijave najkasneje do 15. julija.
Premirje. Ker se udeleži naš urednik in upravnik kot zastopnik glasila v času od 25. junija do 2. julija t. 1. vseslovanskega gostilničarskega shoda v Pragi, te dni ni uradnih ur v upravništvu in uredništvu „Vestnika“. Ce-
njeni naročniki naj se blagovolijo na to ozirati in naj se glede eventualnih nujnih zadev blagovolijo obrniti v tem času pismeno ali ustmeno na g. Ante Pintarja, tajnika ljubljanske gostilničarske zadruge, Gradišče 7, ki med tem časom zastopa naše uredništvo in upravništvo.
Reklamacijsko postopanje. Pri nekaterih poštnih uradih opažamo, da pri dostavljanju našega lista naročnikom precej malomarno postopajo. Zato naprošamo cenjene naročnike, da vsako številko, katere ne dobe, nemudoma reklamirajo. Na ta način na eni strani lahko ugotovimo brezbrižne poštne urade, na drugi strani pa sočasno napravimo tudi red. Reklamacije so — kakor znano — znamke proste, ako imajo na naslovni strani izrecno označeno „Reklamacija“.
Vezan I. letnik „Gostilničarskega Vestnika“. Naše upravništvo ima samo še pet vezanih I. letinkov „Vestnika“. Kdor ga hoče imeti, naj se torej požuri, kajti s temi petimi izvodi je potem popolnoma izčrpan I. letnik. Vezani celotni letnik moramo priporočati zlasti posameznim zadrugam. Tam naj bi bil namreč na razpolago članom, da lahko poiščejo v njem stvari, ki jih zanimajo. Zlasti je to važno radi vprašalnice in kronike posameznih zadrug.
Gostilničarska zadruga za sodni okraj Cerknica. V pondeljek dne 24. junija se vrši v prostorih g. Strgulca v Cerknici sestanek gostilničarjev cerkniškega okraja v ta namen, da se domenijo radi ustanovitve gostilničarske zadruge za ta sodni okraj. Sestanek je sklican na 2. uro popoldne. Sestanka se udeleži kot zastopnik zveze in glasila naš urednik. Cenjenim naročnikom v tem okraju priporočamo, da se sestanka zanesljivo in točno udeleže, agitirajo naj pa tudi pri stanovskih tovariših glede števila udeležbe.
Nagrada naročniku. Število naših celoletnih naročnikov se bliža prvemu tisoču. Vsled tega se je odločilo naše upravništvo nagraditi tisočega celoletnega naročnika, ako bo naročnina v pravem času v rokah upravništva, z lepim darilom, b prihodnjo številko prestopimo namreč v drugo polletje in pri tej priliki priložimo poštne položnice. Na ta sklep našega upravništva opozarjamo že danes naše cenjene čitatelje, opozarjamo pa ob enem tudi, da v prihodnji številki priobčimo natančne pogoje glede nagrade.	r
Gostilničarska zadruga v Železnikih. Načelstvo gostilničarske zadruge v Železnikih opozarja tem potom vse one svoje člane, ki še niso plačali inkorporacijske pristojbine v znesku per 20 K in zadružne doklade za leto 1912 po 3 50 K, torej skupaj 23'50 K, da zanesljivo vplačajo ta znesek najkasneje do 1. julija 1912 zadružnemu načelstvu. Drugače bi bilo namreč načelstvo primorano, poslužiti se v zakonu mu zajamčenih pravic in izterjati te pristojbine upravnim potom, kar pa bi posameznikom povzročalo le sitnosti in nepotrebna pota.
Načelstva gostilničarskih zadrug opozarjamo, da so v smislu obrtnega reda in besedila pravil člani zadrug tudi vsi oni lastniki ali najemniki prodajaln, v katerih se prodaja na drobno žganje v odprtih steklenicah od Vs naprej. Načelstva naj si oskrbe zaznamek vseh takih oseb, ki izvršujejo ta posel v okolišu zadruge, pri okrajnem glavarstvu ali še bolje pri finančni straži, primerjajo ta zaznamek z imenikom članov zadruge, in ako' najdejo, da te osebe še niso vplačale inkorporacijske pristojbine, naj jih pozovejo, da to store do gotovega roka. Ako bi se temu pozivu ne odzvali, naj proti njim postopajo upravnim potom, kajti na ta način se bodo zvišali izdatno dohodki marsikateri zadrugi.
Vrednost inseratov v „Gostilničarskem Vestniku“. Ker se naše glasilo vedno bolj razširja, kajti posamezne zadruge so ga že proglasile za obvezno glasilo za vse svoje člane, to se pravi z drugimi besedami, da ga v dotičnih krajih dobivajo gostilničarji vsi od prvega do zadnjega, sočasno s tem pridobiva tudi vrednost inseriranja v našem listu. To velja zlasti za take tvrdke, ki imajo med svojimi odjemalci pretežno gostilničarje. Tovariši naj bi sami opozarjali svoje dobavitelje na to okolnost, sploh pa naj bi se v prvi vrsti ozirali na one tvrdke, ki inserirajo v stanovskem glasilu. Tako namreč pridobiva ta organizacija in glasilo na ugledu.
Pri nas le preradi dobavljamo potrebščine iz tujine, pri tem pa jadikujemo, da se domača industrija slabo razvija. Temu pasmo največ krivi sami, ker tujemu izdelku dajemo prednost, na domačega se pa ne oziramo, četudi tujega po kakovosti prekaša. Likerje in žgane pijače dobavljamo od drugod, kakor bi dežela ne producirala dovolj za naše potrebe. Spreobrnimo se v tem oziru in kupujmo najprej od domačina ter še le takrat v tujini, kadar nam doma ne morejo postreči. Uvažujmo pa pri tem tudi okolnost, kdo inserira v stanovskem glasilu.
Naša vprašalnica. Letos se sicer naši naročniki že pridno poslužujejo naše vprašalnice, vendar bi bilo želeti, da se je še v večji meri. Na vprašalnico polagamo namreč veliko važnost in skrbimo tudi zato, da dobe v njej čitatelji pravilni poduk in prave nasvete. Ako si kdo glede kake zadeve, ki se nanaša na gostilniško obrt, ni povsem na jasnem, mu ni treba drugega, kakor napisati na dopisnico vprašanje ter ga doposlati našemu uredništvu. Ako je zadeva nujna, uredništvo nemudoma odgovori pismeno in pozneje še javno v vpra-šalnici, drugače pa samo v vprašalnici Poslužujte se torej v obilni meri vprašalnice, ker na ta način lahko najbolj spopolnimo znanje posameznika.
Gostilničarska zadruga v Zagorju ob Savi. Načelstvo gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi je te dni razposlalo članom opomine, da poravnajo v najkrajšem času zadružno naklado za 1. 1912 v znesku 3 K. Zato se opozarjajo vsi, ki so dobili te opomine, da znesek per 3 K najkasneje do 1. julija t. 1. poravnajo, drugače bi bilo namreč načelstvo primorano, poslužiti se iztirjanja po okrajnem glavarstvu, kar gotovo ni niti zdrav pojav za zavednost dotičnih, še manj pa prijetnost.
Spremembe v obratovanjih. Gotovo vsakega gostilničarja, pa tudi posamezne goste zanimajo spremembe v obratovanjih gostilničarjev. Zato smo deloma take spremembe v našem listu že objavljali, v kolikor so nam pač bile znane ali sporočene. Želeti pa bi bilo, da bi to bila stalna rubrika v našem listu. Zlato naprošamo načelstva posameznih zadrug, dan naj nam blagovolijo vsak mesec doposL-ti spremembe v njih okolišu, kakor jim jih na-zihaitja obrtna oblast. Naše upravništvo je rade voijesnpripravljeno poravnati posameznim načelstvom s tem narasle stroške. Prosimo samo, dti>ynteitl'j poročanjem čim prej prično. riiiliriNtikäj sprememb v gostilniški obrti. V iii"ugeml5et$jletju so bile v okolišu ljubljanske i^pStihtjčarske zadruge naznanjene sledeče efjrfemembbr,glede gostilniške obrti: Goršičevo gnstilbo,>iid)SS£ Petra cesti je prevzela ga. Ana Huab FjranuAljmiču se je podelila nova gostil-ttiškaGjprrtdesijadak Golovcu v nanovo zgrajeni razgleÄol|i§ivri®dokoder je res krasen razgled nh itnp&tiaiiniplanine-iGostilno „Pri golobčku“ (Btietjevdška: pi*numnima Sv. Petra cesti je prevzel ig. Viktor)iSeddj. t.G. Franu Fabjanu se je podelila koncesija za „Ljudski dom“ v Stre-liš|i t^icibBa časiovnbiutitiiejeno obratovanje. Hdteli Tivoli tipaitotbt TiLvioilfc v Lattermannovem 0teVoridnLjeR'prtivzEh;g:bAyginEder. G. Tomu Kjafbarjuuseilje-jiiiOvolilalntzVrševanje gostilničarske löbrtiukJfopalisjiiouJiciiipoJIeg kopališča K^ealjannfiktÄ M±rija > Rasjma nMdrije Terezije cedtivlje ddbilar|lastnQ)jkprfcesijoi^)o,ugasli pok. ^todtzerjeHribivdediče^ inoijp-.ntoisitijj prostorih iz vlršiu je.: \	ro noji jvj rG r qd i šču i j e prevzela ga.
fjbsmajičiermak; Pe r 1 e§o vibj i re stavraid j o i ov, Pre-3eqnotiEiiiäci;<jjeo|2lmvzeia3g&pIvanka Matjan- Na koncdsijoi gkMarije. Grošelj ott|oriiigj-josjp Zipar gostilnai'na<i[j)unajskbtešti -pöleg.^Bavarskega dvpra.iiZigpstilnorjbOiiz^mžeti tudi; hptel. HDČix valnikövilheitri Lloyd rta iS<rr,Petiaioesiti;ije kupil in prevzel g. KarelgiT&vseSiuiGJifiranci j?okl<jb preiiesei i šibja) Lgpsi i l rviškcn -jabrt izoFlori jA ns ke alicejlnd -Opekarska I £<-'Sfa i v oaaovb.pneurtjead hišo stvj'.^&ä Bjvjaiamiškajdružb^ junioru“jijg netcdajujako pril j u b lje h er, go strin Ov d N a, 'ZeJ en e h) Mibu“Foai;DoJjenjäkia£dstimi9puBtika i wakfdusla-t -bqgb )OlMatE(iEOaliiMhrijaijRet&i1j selijeipres&lila iziiPerleoovnat-estavraidjfe: na;^Rinlsko cja$tOßxj$v rpFevzfltil gostilno v„BrjiiiJ:ttrčkttu.taiGitajzerjtivo -gostilbornv dttrieöjnt .ulldii'itvikBt je5,ph®dela-,igiv iAinavdTttlerj.i i-.tiroötiinp <uRd)^Mtjezuli;inaibßregij (štveiilS^lkjemgieiliKlalejaoblnailmal^ogamBafle.jfje -ptrevroriU gnqPeteR Stiepfcči itigoVdqaz ,vioom>l@ i Šiški/ovmtfzovnoipimtcm, ifctr ,joltJi5J tom> otvdfth -Mblhijcnn Fčavtarjih > IriaqJ drčiöe\« mottg6' se;jjti^pCq .ubalgu ßn oliaßlg ni Ejio
delila koncesija po pokojnem Iv. Hrenu in sicer s časovno omejenim obratovanjem. — V okolišu ljubljanske okoličanske gostilničarske zadruge pa so naznanjene letošnje leto uradno sledeče spremembe: Kot udove nadaljujejo gostilniško obrt ga. Frančiška Matjan v Zgornji Šiški in ga. Mina Oražen v Mostah. Nove gostilniške koncesije so se podelile gg. Ivanu Štrumbelju na Studencu, štv. 22, Josipu Šipelju v Št Jurju štv. 17, Martinu Tomš’ču v Vel. Račni, štv. 31, Ani Kopitz v Spodnji Šiški (po materi g. A. Tonih), Janezu Koširju v Kozarjih štv. 30 in Franu Kebru ml. v Šmartnem ob Savi (po očetu). Izbrisale so se sledeče koncesije : Josipa Erjavc na Sapu, Ane Novak na Viču štv. 11 in Frana Brenk v Dravljah, štv. 51, zadnja vsled rekurza zadruge na ministrstvo. Gosp. Josip Jebačin je prenesel koncesijo v nanovo, moderno zgrajeno lastno hišo v Rudniku in ga. Ivana Toni je dobila koncesijo njenega soproga. Kot zakupniki pa so naznanjeni: Jakob Trojar za Ano Grbec na Igu štv. 54 in 169, Josipina Papier za Jul. Mauer v Sp. Šiški, Ivan Papier za Miha Flavana v Skriljah št. 34, Ignacij suster ml. za Ignacija Šuster star. v Bičjem štv. 17, Marija Miklavc za Alojzija Dimove v Udmatu štv. 83, Fran Zrimšek za Antona Zrimšek v Kosezah, Jakob Gorjanc za Matija Dolničarja v Šmartnem ob Savi, Ivan Cu-zak za Frana Cuzak v Sadinji vasi štv. 4. Matija Piki za Marijo Tomažič v Sp. Šiški, Ivan Friedel za Alojzija Zajca v Sp. Šiški, Cilka Podobnik za Frančiško Rovšek na Glincah, Terezija Rasberger za Katarino Šarc v Zg- Šiški, Neža Žontar za Antona Kosanec v Zg. Šiški, Alojzij Zorčič za Antona Štirn v Sp. Šiški, Anton Intihar za A. Kocmurja na Igu in Mihael Pavlin za Marijo Podgorelec na Glincah štv. 97-
Vseslovanski gostilničarski shod v Pragi obeta postati impozantna manifestacija vseh slovanskih gostilničarjev v Avstriji. Poleg številno zastopanih Čehov in Poljakov se udeleži shoda tudi nad 40 hrvatskih gostilničarjev. Oficijelne delegate naše zveze smo objavili že zadnjič. Kakor pa se nam poroča, se shoda udeleže tudi drugi gostilničarji iz naše dežele, razven tega pa tudi gostilničarji iz Goriške in Štajerske, tako da bode na tem shodu zastopan gostilničarski stan iz vseh slovenskih dežel. Želeti bi le bilo, da bi se našim odposlancem pridružili še nadaljni stanovski tovariši, tako da bi bili pri tem zborovanju tudi slovenski gostilničarji zastopani v častnem številu. Udeleženci se odpeljejo iz Ljubljane v pondeljek 24. t. m. zvečer, na Jesenicah se sestanejo z event. nadaljnimi izletniki in se potem odpeljejo z brzovlakom v Prago, kjer je 25. t. m. zvečer v Smetanovi dvorani re-prezentačnega doma pozdravni večer. Vrnejo se 2. ali 3 julija.
Adresar za Kranjsko. Za Kranjsko je izšel adresar, glede katerega moramo reči, da bi bilo želeti, ako bi bil na razpolago gostom po vseh hotelih, restavracijah in boljših gostilnah, kakor to najdemo povsod po drugih deželah. Adresar se namreč deli v 4 dele in obsega prvi del splošno važna navodila in pripomočke, kakor poštne določbe, tabele za hitro izračunanje obresti, vrednost tujega denarja v kronski veljavi, razmerje med starimi in novimi merami, preračunjevalne tabele vseh vrst, notarski in odvetniški tarif, uradništvo državne in južne železnice ter poštne in brzojavne uprave, zaznamek društev itd., skratka prvi del obsega sploh vse, kar v gostilnah pogostokrat gostje zahtevajo. Drugi del knjige navaja naše člane gosposke zbornice in državnega zbora, uradništvo deželne vlade, okrajnih glavarstev, finančnega ravnateljstva, davčnih in depozitnih uradov, carinskih uradov, finančne prokurature, tobačne tovarne, deželnega in okrožnega sodišča ter vseh okrajnih sodišč v dpželi, dalje navaja deželne poslance in vse dežekio uradništvo, šolsko in cerkveno upravo, ^dVtitnike, notarje, zdravnike, živinozdravnike, Idka^tlfrtfje, zdravilišča, poljedelstvo, veleposestva, .'/^darstvo, ribištvo, gozdno domensko upravo* i Vojaštvo, trgovsko in obrtno zbornico, banket«,itrapilnice in posojilnice, zavarovalnice, hfo-jtžilkieiLj n, p r e n o č i š č a, zaznamek trgovin in obrtovi itd. Tretji del se peča po-tRobhOjiÄiLjUbljatio, kjer je važen med drugim zftäs&yspto&ni/ naslovnik ljubljanskih prebival-cBy,i)getr4L/d«l!,pai.ysebuje vse kraje na Kranj-sikmhr, ipo iabeetidnem redu in je glede vsakega -sO .“ßMintaaV« uvtäinb
kraja še posebej dodano, pod katero občino, pošto, sodišče in glavarstvo spada. Posamezni oddelki imajo razven slovenskih tudi nemške in laške napise, tako da si s to knjigo pomaga lahko tudi vsak tujec. — Po našem mnenju je ta adresarza vsak hotel in za vsako restavracijo ter boljšo gostilno neobhodno potreben. Žato smo se tudi obrnili do založništva in dosegli, da adresar dobe naši gostilničarji, kateri ga naroče po „Gostilničarskem Vestnik u“, za znižano cenoSK, dočim drugače stane 10 K. Ako bi se kdo izmed gostilničarjev ne hotel poslužiti te udobnosti, gre razlika per 2 K v tiskovni fond „Gostilničarskega Vestnika“. Radi kontrole in v svrho javne informacije bomo v „Vestniku“ objavljali tudi vse one gostilne, v katerih je adresar na razpolago gostom. Nadejamo se, da se bo marsikteri gostilničar poslužil te ugodnosti, ki mu jo je izposlovalo stanovsko glasilo.
Tudi za gostilničarje važno. Najvišje sodišče je pred kratkem zopet izdalo razsodbo, s katero se ugotavlja, da je prejemalec kakega lista dolžan plačati naročnino tudi v slučaju, ako je list pozneje vrnil in ne že številk, ki so bile vposlane na ogled. Med našimi gostilničarji je namreč mnogo takih, ki sprejemajo posamezne liste tudi dalj kot leto in dan, a se ne zmenijo za poravnavo naročnine. Tem se zato lahko pripeti katerikrat kaka neljuba neprilika.
Nova pot k slapu Savice. K veličastnemu slapu Savice v Bohinju se je zgradila nova pot. Dosedaj je bilo namreč mogoče gledati izletnikom slap le od spodaj. Veliko izletnikov pa bi bilo rado videlo, kako bruha voda iz navpičnih skalnih sten, a bilo je to nemogoče. Sedaj je tej želji vstreženo. Od poti čez Komarčo k Triglavskim jezerom se je namreč zgradila to pomlad nova pot, U/a m široka. Pot je jako složna in vodi tik do izvira. Pred slapom samim je napravljeno prostorno, zavarovano razgledišče, odkoder se nudi veličasten razgled na v globočino padajoči slap in na bohinjsko dolino z Bohinjskim jezerom. Turistom in izletnikom bo s tem gotovo zelo vstreženo. Zanimiva pri zgradbi tega pota je tudi okolnost, da so delavci naleteli pri kopanju na nekako delavnico za denar; ta delavnica je namreč pred 80 leti prav pridno delovala. Še danes je namreč znana v Bohinju povest, da so nekateri posestniki delali stare „cvancgarce“ v Ukanci in potem hodili tako si preskrbljeni denar razpečavat v Italijo. Baje so jih parkrat tudi zasledovali, toda vselej so jim „izginili kakor kafra“. Da so bili v teh skalah pri svojem „delu“ nemoteni, o tem se lahko danes vsak prepriča. — Slovensko časopisje naprošamo, da med dnevnimi vestmi omenijo novo pot k slapu Savice.
Konzum piva v Avstriji se je zvišal I. 1911. na 22,727.942 hi proti 20,745.841 hi v 1. 1910, torej za 1,982 101 hi. Ob enem s kon-zumom se je zvišal tudi uvoz piva, namreč na 664.099 hi, torej za 63.046 hi proti uvozu v 1. 1910.
Razsodba najvišjega sodišča zoper kartele. Najvišji sodni dvor je v pred kratkem objavljeni razsodbi zavzel odločno stališče proti kartelom. Češka industrijalna banka je kot tožiteljica zahtevala revizijo v svoji tožbi zoper neko tekstilno tvrdko. — Opira se namreč na kartelno pogodbo, ki jo je sklenila s petimi tovarnami v svrho zvišanja cene. Najvišje sodišče je revizijo zavrnilo in obsodilo tožiteljico v stroške. V razlogih pravi: Odločilno ni, če se je vsled dogovora cena v resnici zvišala, ampak zadostuje, da se je zvišanje cen nameravalo. Težko bi bilo, večkrat celo nemogoče to dokazati, kajti zvišanje cen lahko nastopi neodvisno od kartela ali pa poleg njega. Protipravni obstoj karteliranja je soditi po nameravanem cilju, ne pa po uspehu. V tem slučaju je namen karteliranja, ceno blaga v škodo občinstva zvišati, jasen. Omejitev kartela na določeno polje in na gotovo dobo ne vzame kartelu značaja protipravnosti. Tudi večje število deležnikov kartela je brez vpliva, kajti tudi manjše število deležnikov lahko znatno vpliva na ceno blaga. Tudi ni treba, da bi nepostavni namen zvišanja cen tvoril izrecni del pogodbe; zadostuje popol-
noma v dosego te svrhe naperjeni namen. S čim se je vtemeljevalo zvišanje cene, je brez pomena. Nepravilno je tudi, da je protizakonita kartelna zveza le napram obči n-s t v u in ne tudi napram zveznim članom pravno neveljavna, kajti pri takšni razlagi bi se namen zakona, da se občinstvo ščiti, gotovo ne dosegel. Zahteve tožiteljice izhajajo neposredno iz protizakonite kartelne pogodbe-Te zahteve so prav tako pravno neveljavne kakor vse druge iz protizakonitih pogodb izhajajoče zahteve. Ker je kartel neveljaven, postanejo tudi vse z njim v nerazdruž ji vi zvezi stoječe postranske določbe teh pogodb pravno neveljavne, zato je tudi tožbena zahteva pravno neveljavna.
Dobra kava marsikaterega gosta privabi na senčni vrt posebno zdaj ob teh vročih popoldnevih. Dobra kava pa se ne da napraviti, če ni pri roki dobre kavne primesi, kajti slaba kavna primes kavo lahko popolnoma skazi. Kot najboljšo kavno primes priporočamo slovenskim gostilničarjem znano Kolinsko kavno primes, ki si je zaradi svoje odlične kakovosti priborila pot že v vse kroge. Kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, vsakemu najbolj ugaja in jo vsak najraje pije. Če hočete svojim gostom postreči z res okusno kavo, ji pridevajte Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je tudi zato našega priporočila vredna, ker je pristno domače blago, in je torej tudi narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke, da jo kupuje.
tovarna sodavice v Ljubljani je podjetje v rokah gostilničarjev. Razven tega nudi izdelke, kakoršnih ne more nuditi noben drug sodavičar in tudi glede cene jo je treba uva-ževati. Ozirajte se na to tovariši! Tovariše v
let )viščih pa opozarjamo zlasti na to, da ima v zalogi tudi planinski malinčev sirup.
Bolgari na Kranjskem. Kakor se nam poroča, namerava letošnje poletje obiskati precej Bolgarov naša letovišča in zdravilišča.
One naše naročnike, ki imajo pravico žganjetoča ali prodaje žganih pijač na drobno, opozarjamo, da je treba plačati najkasneje 30. junija odmerjeno jim „boleto“, ker se jih drugače kaznuje, ako rok zamude.
Kdor se zanima za večje letoviško podjetje in njega rentabiliteto, naj si ogleda hotel „Union“ v Dobrni pri Celju, ki je — kakor razvidno iz inserata — pod ugodnimi pogoji na prodaj.
Godbeni avtomati po gostilnah. Glede godbenih avtomatov po gostilnah opozarjamo vse naše naročnike na odgovor pri vprašanju štev. 44 in tudi vsem, ki si še niso preskrbeli teh licenc, najnujnejše priporočamo, da vlože tozadevne prošnje.
Glede piva delniških pivovaren Žalec in Laški trg opozarjamo cenjene tovariše na poslano g. Kavčiča. Vidi se, da domači izdelek vendarle pridobiva na ugledu.
Opozarjamo na inserat „Kranjske deželne vinarske zadruge“ v Ljubljani.
Največja slovenska modna trgovina je P. Madgič-eva v Ljubljani, nasproti glavne pošte. Zato najdeš tam največjo izbero in solidni izdelek.
Tvrdka Lenasi & Gerkman ima v svoji trgovini posebni oddelek za gostilniško perilo. Tovariši uvažujte to! Več v inseratu.
Peči in štedilnike kupuje zaveden gostilničar pri tovarišu Antonu Kovačiču na Viču, kajti danes velja geslo tovariš k tovarišu!
Tovariši z dežele naj posečajo pri prihodu v Ljubljano v prvi vrsti one restavracije, ki inserirajo v našem listu. Na ta način pomagamo najbolje drug drugemu.
Poslano.
Gospodu
Jakobu Gorjancu,
založniku piva delniške pivovarne Žalec-Laški trg
v
Spodnji Šiški.
Podpisani Vam javno potrdi, da je že ves čas, odkar ste založnik piva delniške pivovarne Žalec-Laški trg, Vaš stalni odjemalec in da je skozi ves ta čas z dobavljenim pivom popolnoma zadovoljen, ker se pivo kosa lahko tako glede kakovosti kakor tudi glede dobrote z drugimi, v naši deželi udomačenimi pivi, ako jih celo ne prekaša v zadnjem času, kakor to zatrjujejo mnogi mojih p. n. gg. gostov.
Zato moram kar najtopleje priporočati cenjenim gg. stanovskim tovarišem v mestu in na deželi, da se tudi sami prepričajo o istinitosti mojih trditev s tem, da sami postanejo odjemalci piva pivovaren Žalec Laški trg, katero podjetje je v domačih, slovenskih rokah, razven tega pa tudi že izstopilo iz pivovarniškega kartela.
Zlasti priporočam pri tej priliki tovarišem v mestu in okolici, da postanejo odjemalci g. Gorjanca, ker bodo z njegovo postrežbo gotovo zadovoljni enako kakor jaz.
V Ljubljani, 15. junija 1912.
Fran Kavčič, gostilničar, Privoz 4.
stopnjice,balkoni,ograje,stav-	Kranjska betonska tovarna	Cementne cevi na stroj ali na
beni okraski, spomeniki, ko-	T Q W7r	w g w TOV V A TVT A roko» izde,ane v vseh merah,
rita, betonski votli zidaki, po- \ lvltSUv< & 1\—L J U D L JAIM/V barvaste mozaik plošče za tlak, krivalne plošče, kanalizacije iw. pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
<r
KRANJSKA DEŽELNA VINARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI (DEŽ. DVOREC)
OPOZARJA P N. VINSKE KUPCE NA SVOJO VELIKO ZALOGO PRIZNANO IZBORNIH PRISTNIH
KRANJSKIH VIN.
POLEG NAMIZNIH VIN IMA V ZALOGI TUDI DOVRŠENA RAZNOVRSTNA BUTELJSKA VINA, KAKOR ZELEN, BURGUNDEC, RULANDEC, KARMENET, RIZLING ITD. NAPRODAJ.
POSTREŽBA TOČNA IM SOLIDNA. - CENE NIZKE. — ZAHTEVAJTE CENIKE.
O dobroti zadružnih vin sc lahko prepriča pri vinskih poskušnjah, ki se vrše vsak četrtek od S. do 9. ure zvečer v kleti pod kavarno .Evropo* v Ljubljani.
-----------------------
Priporočajte in širite „Gostilničarski Vestnik"
S	nrililra ^	^
I
Ugodna prilika za
podjetnega gostilničarja!
%
V neposredni bližini Ljubljane tik ----poleg velikih tovaren	^
% se proda hiša,
mr v kateri se izvršuje gostilničarska in ur ■V špecerijska obrt. Pogoji zelo ugodni,
Naslov in podrobnosti pri upravništvu ^ ::	„Gostilničarskega Vestnika“ : ^
Dolinska kisla voda.
Grajski studenec (Thalheim). Čisto naravna alkalijska.
Priznano najboljša
zdravilna in
namizna voda.
Ta kisla voda, pomešana z vinom, ne izpremeni vinu prvotne barve, zatorej zahtevajte po vseh gostilnah to vodo, katero priporočajo zdravniki pri raznih notranjih boleznih. —Dobiva se 'v vseli večjih prodajalnali in boljših gostilnah. — Glavna zaloga in skladišče:
Ant. Krisper v Ljubljani. — Zastopnik: E. Rooss v Kranju.
Vbi"bfnÜS na,SLOVENSKI ILüSTROVRNI TEDNIK'
‘-'l Ull lldl UlCll Ud ~
Za vsakega gostilničarja je potrebno, da ima za goste na razpolago ,S. I.
ki je najbolj zanimiv in zabaven slov. časopis.
Stane četrtletno le 2 K in izhaja v Ljubljani.
Franc Golob,
Mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas Šiška pri Ljubljani,
se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila.
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
^aI°ga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-°8i vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Domača tvrdka
Žganje — Likerji.
Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarjii Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste k in fine likerje dobite pri ,
Gabrijelu Eržen u j v Zapužah,
posta Begunje (Gorenj)
Pozor gg. gostilničarji
Domača tvrdka. Cene brez konkurence.
........ Žganje — Likerji.	:
Tovariši!
Pri svojih izletih na Bled posečajte PETERNELOV hotel
PRI KOLODVORU
TRIGLAV
Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gostom.
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, ter-z malno in granatno pivo Z
naj večje slovenske narodne tvrdke;
Delniška družba združenih pivovaren n Žalec in Laški trg v Ljubljani ™
,NarOdni hotel'Postojna
renoviran in povečan se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlat-
nino in rebr-nino, kakor tudi optičnih , predmetov,, Zaloga gramofonov n raznih plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval]' kavčukovih stampilij.
— LJUBLJANA = Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana.
■****S/N-
= Valentin Mrak-ova =
restavracija
„Pri starem Rimljanu“
V Ljubljani, Rimska cesta štev 4.
se priporoča slavn. občinstvu, zlasti cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Izborna, zajamčeno pristna vina. — Vedno sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — Dobra postrežba. — Zmerne cene.
bteklarska trgovina
WM M. Tušek, Ljubljana,
Ä	Stari trg 28.
evŽEČI priporoča po najnižjih cenah svojo bo-■■SS gato zalogo steklene in porcelanaste nJDm posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih SSŠsj	šip in okvirjev za podobe
Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Keglje, kroglje	rska de,a
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
InstsilaL-ter ZBr_ Sensc,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAČIČA
Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.
-A-INTT, OOnŠE-tova
Restavracija „NOVI SVET"
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.
Priznano najboljše
rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni
FRANA KAVČIČA,
Ljubljana — Privoz štev. 4.
kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče.

Restavracija „ZLATA RIBA"
Stritarjeva nlica Ljubljana. Ribja ulica.
se priporoča p. n. občinstvu
Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba.
Zmerne' cene.
Rcstavrater: Emil Kržišnik.
Vinska trgovina
= Peter Stepič =
Spodnja Šiška štev. 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriškili, istrskili in štajerskih vinskih goric.
■ JR''*'' jr 1	' K'1 sl' x" k-” x ^ x-1 K'Xf
Prva kranjska izvozna pivovarna VrhniRa
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani
Telefon štev 282.	Ivan Bajželj Kolizej.
I. gorenjska rastlinska destilacija likerjev in —	žganjarna „FLORUS“ ------------------
IVAN JEREB Ses(^^„,vas
priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd.
Cene sortiranemu zaboju franko kron 47'—. Uzorci so na razpolago.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MaGD1c-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.

Najfinejše planinsko
surovo maslo in sir
priporoča
Mlekarska zveza
Ljubljana, Dunajska c. 32.
Apno!
Priznano najboljše priporoča
i ti. Cauier, s^UKranU

<0
Za večja naročila izjemne cene ! Apnenica ustanov. 1. 1873.
ŠIMOM PRRPROTNIK
stavbeni in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica štev. 7.
priporoča p. n. gostilnič. svojo veliko zalogo vsakovrstnih
------omar za led =
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.
Velika zaloga gostilniških okroglih miz.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Cene najnižje.	Postrežba točna.
r--------------'v—
I Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
m	priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
S obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.

NAJBOLŠE sredstvo zoper stenice ::	drugo mrčes je
nVEorana
Morana uniči stenice in golazen, terse naroči pri M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
100 g stane 50 h, 200 g 1 K, pri večjem : :	naročilu popust, trgovcem rabat. ::
TVEestcLEL iiranilaD-ica. jilb—
Ijanska.
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 41/4°/, brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina Ijnbljan-ska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti SOjo obrestmi in najmanj 1|20|0 amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domačehranilnike. Posoja tndi na mcnicein vredn. papirje.
Ü=lD;„£“Sifl = M
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5.
Bte»	Greg»
D	, ,	^3
■■■ Prevzema tudi vsa v njegovo stroko S5—L.
spadajoča dela po najnižjih cenah.
Solidno delo.	Točna postrežba. $Hu!)
Tovariši! Maročajte in širite
,gostilničarski Vestnik^!
«e
o
>
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana,
vogal Sv. Petra in Resljeve ceste.
S*
•d
B.I
11
||
b:
?•
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le,
Tolstovrško slatino
ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda In se naroča v Tolstem vrhu, pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravo-
grad, postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavna postaja Strelbeben.
Tam se nahaja tudi dobra gostilna In prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti In ceniki na razpolago zastonj in franko.
▲./-N
Hotel „UNION" v zdravilišču
Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda.
Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri
*
hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju.
Ustanovljeno 1870.
Najizbornejši
inozemski
šampanjec
tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu.
Edino zastopstvo za Kranjsko:
Stefan Hitzl, Ljubljana
v______________________j
1VAN KOS. gostilničar in mesar I na Vrhniki 1 —
86 priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih
kranjskih klobas
Pošilja sc jili najmanj 30 kom ä 36 h proti povzetju.
^'motam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat.
Brivrtioa
ENG. FRANCHETTI,
Ljubljana, Sodna ulica št. 1
se priporoča p. n. gostilničarjem.
Najstarejša domača zlatarska tvrdka.
Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici.
Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto
L UD. ČERNE
Jvt-velir, trgo-vec z urami, zapriseženi sodni cenileo
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Namizne prte, brisalke, servijete (bele in barvaste), platno za rjuhe brez šiva, zavese, preproge priporoča trgovina
Lenasi & Gerkman
v Ljubljani.
Kamgarn in sukno za moške obleke. Novosti za damske obleke in bluze vseh vrst. Perilna svila, cefir, delen, kreton, rips i. dr.
Za gostilničarje in hotelirje popust.
Umetna knjigoveznica p|*. BrCSkV3T
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartou za slike. Velika izbira okvirjev. Tiskanje trakov po najnižji cen t Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavi>;e, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
Spćcialitć en montres de Prćcision.
H. Suttner, Ljubljana.
Lastna tovarna ut v Švici.
Tovarniš. znamka
„IKO“
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Solidna in dobra postrežba.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r. z.zo.p.
Slomšekova ulica štev. 27 priporoča običajne pokalice in sodavico.
u
E
JU
15
QJ

OJ
cy
CL
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
„Nektar" „Citrolimeta“ „Jabolčni biser" „Malinovka“ „Citronada“
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
Fotografični atelier ,VIKTOR4 v Ljubljani -
Bethovnova ulica Štev. 7, poleg .Kranjske hranilnice",
se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Kavarna „Leon"
v Ljubljani.je vso noč odprta.
Priporočamo tudi gostilno
PRI „LEONU"
Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratll čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne In motorje.
Dalje pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike In poljedelska orodj", kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-ročke
za prevažanje mleka,traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi.
V ,Narodni kavarni'
v Ljubljani,
igra vsak večer
elitna dunajska damska godba. Za obilen obisk se priporoča
FRAN KRAPEŠ.
!>.	mr
3 ------------------------------------------------------z------------------------------------------------%

s
§
l
&
%
1
Modna in športna trgovina
A
P. MRGDK, Ljubljana nasproti glavne pošte
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
WMtWMMMMtWMtWMk
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v 1. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
mtWMMtWkWMtWtWk
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis In lovce. — Sokolske potrebščine.
I
I
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.