UDK 911:371.32:373.32 OPREDELITEV IN OSVAJANJE GEOGRAFSKIH POJMOV * ' Marija Košak Za vsako vedo, v našem primeru geografijo, je pomembno, da že v času osnovnega šolanja učenci osvojijo zadostno število pojmov. Obseg osvojenih pojmov pa se ne more ravnati samo po želj i vede po čim popolnejšem znanju, ampak mora biti prilagojen psihofizičnim sposobnostim učencev. V vzgojnoizobraževalnih smotrih našega učnega načrta je vključena zahteva p» osvajanju pojmov. To je upoštevano pri izbiri učnih vsebin in navodilih za izvedbo programa. Geografske pojme delimo na splošnogeografske in individualne. Splošnogeo- grafski pojmi vsebujejo bistvene značilnosti množice pojavov in objektov iste vrste. Splošnogeografske pojme delimo na naravnogeografske, ki jih upora- bljamo v fizični geografiji za oznako naravnogeografskih objektov, pojavov in procesov, ter družbenogeografske, ki označujejo objekte, pojave in pro- cese, značilne za družbeno geografijo. Splošnogeografske pojme delimo še na konkretne in abstraktne. Pri konkret- nih pojmih so skupne značilnosti jasno razvidne (npr. pri pojmu vzpetina so bistvene značilnosti vznožje, pobočje, vrh, višina). Te pojme spoznamo z opazovanjem primerov in z razlikovanjem ustreznih in neustreznih primerov za dan pojem. Primeri konkretnih pojmov v geografiji so: gora, potok, reka, dež, makija itd. Pojme, ki jih ne moremo ponazoriti z ustreznimi primeri iz okolja ali s pomočjo učnih pripomočkov in jim na ta način ugotoviti bistvene značilnosti, imenujemo abstraktne pojme. Značilnosti abstraktnih pojmov i z - hajajo iz definicije. Pogosto so abstraktni pojmi sestavljeni iz enostavnejših pojmov, katerih odnosi so podani v definiciji. Abstraktni pojmi izpričujejo logično matematične konstrukcije (stopinjska mreža, izohipse, izobate i td . ) , geografske odnose (prostorski odnosi, količinski odnosi, razmestitev prebi- valstva, povprečna rast proizvodnje i td. ) ter geografske procese, ki povzro- čajo spremembe in nastajanje novih oblik (geomorfološke, hidrografske, biogeografske, gospodarske, spremembe naselij, agrarizacija, .depopulacija i t d . ) . Vrednost osvajanja teh pojmov je v tem, da z njihovim proučevanjem dipl. geog. , višja predavateljica, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad, glej izvleček na-koncu Obzornika 26 učenci spoznajo kvantitativne in kvalitativne spremembe. Individualni pojmi so tisti pojmi, ki označujejo objekte in pojave in nimajo sebi enakih. Nanašajo se na en pojav ali na geografsko enoto. Imajo največjo vsebino in najmanjši obseg. Ne moremo jih definirad ne označiti z nekateri- mi skupnimi oznakami. Gajo Petrovič navaja (1965): "Nekateri menijo, da delitev pojmov na individualne in splošne pojme ni utemeljena. Menijo, da individualni pojmi niso pojmi, ampak samo besede, ki zaznamujejo posamez- ne predmete, pri katerih ne moremo razlikovati bistvenih in nebistvenih lastnosti. Dejansko pa pri vsakem objektu lahko govorimo o značilnih last- nostih. Če ne bi bilo tako, bi vsak posamezni objekt tudi z najneznatnejšo spremembo postal popolnoma drug individualni predmet ali pojav". Leser (1986) imenuje individualne pojme celo topografske pojme (nadaljnja delitev je na regionalne in splošne individualne pojme). Topografsko ime je besedni izraz za individualni pojem, in se nanaša na konkretni objekt ali pojav, ki je unikat v prostoru in času. Mora vsebovati z ene strani bistvene značilnosti razreda, ki mu pripada, z druge pa značilnosti konkretnega geografskega objekta. Povezanost med splošnim in individualnim pojmom je tesna in njihova pogoje- nost je svojevrstno dopolnjevanje dialektične enotnosti splošnega, posamezne- ga in posebnega. To se prav lepo pokaže pri pouku, ko splošni pojem obravna- vamo s pomočjo konkretnega objekta ali pojava (individualnega pojma) in obratno, ko pri individualnem pojmu ugotavljamo značilnosti, ki jih sicer poznamo pri množici splošnih pojmov določene skupine. Poleg osnovnih opredelitev pojmov je zelo pomembno tudi njihovo osvajanje. To je sestavljen proces, pri katerem se medsebojno prepletajo čutna in logič- na spoznanja ter uporaba pridobljenega. Gre za odkrivanje lastnosti pojavov, predmetov in procesov. Vsebina, ob kateri bo učenec osvajal pojem, je od- visna od otrokove razvojne stopnje, njegovih izkušenj in narave pojma. Proces osvajanja pojmov se uresničuje s pomočjo metod, kot so analiza, pri- merjava, sinteza, abstrakcija, posploševanje. Pomembno je upoštevati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na osvajanje pojmov. Laže se oblikujejo tisti pojmi, za katere lahko uporabimo gradivo, ki ga učen- ci dojemajo s čutili (pomembno neposredno opazovanje). Pojme o konkretnih predfnetih in pojavih lažje formiramo, kakor pojme o abstraktnih pojavih in procesih, posebno tiste, ki označujejo prostorske odnose. Če upoštevamo vse navedene dejavnike, vidimo, da so zahteve po delu v neposrednem okolju, upoštevanje domačijskega načela in načela od bližnjega k daljnjemu popolnoma utemeljena. Ob upoštevanju dejavnikov in navedenih metod, ki vplivajo na oblikovanje poj- mov, je potrebno učence navaditi na miselni proces oblikovanja pojmov, sicer bomo razočarani. Učenci pojma ne bodo obvladali, kar dokazuje njegova ne- 27 pravilna raba ali popolno nepoznavanje. Študij, ki bi pokazale, kdaj je najprimernejša starost za osvajanje geograf- skih pojmov, ni veliko. Graves (1975) navaja, da je značilno stalno narašča- nje v razumevanju določenih pojmov od osmega do petnajstega leta, da pa je na podlagi do sedaj zbranih podatkov nemogoče predlagati, katera je najpri- mernejša starost za oblikovanje pojmov. Naši učitelji geografije ugotavljajo na podlagi izkušenj, da so največje težave pri osvajanju pojmov v začetku šestega razreda (osnove matematične geograf i je , kartografije, in nekatere splošnogeografske vsebine). Zavedati se moramo, da prav ta splošnogeograf- ska znanja pridobivamo v osnovni šoli na posebnih primerih in da se prido- bljeni pojmi poglabljajo in razšir jajo pri spoznavanju različnih geografskih enot. V tem procesu se postopno sistematizirajo in posplošujejo. Iz vsega tega lahko povzamemo, da je osnovna delitev geografskih pojmov na splošne in individualne pojme. Vsaka nadaljnja delitev je samo izraz bolj natančne opredelitve pojma. Ker je pri pouku geografije izražena obsežnejša prostorska razporeditev pojavov in procesov, ni mogoče dosledno upoštevati zahtev po neposrednem opazovanju. Nujna je uporaba didaktičnih pripomočkov in izbira ustreznih metod. Površnost, naglica in izbira neustreznih metod in oblik pouka se odražajo v neobvladanju ali napačni uporabi geografskih pojmov. Pogosti očitki predhodni stopnji izobraževanja, da učence ne usposobi za nad- gradnjo v vzgojnoizobraževalnem procesu, so marsikdaj opravičeni. L i te r a tur a 1. Petrovič Gajo: Logika, Školska knjiga, Zagreb 1965 2. Leser Hartmut: Das geographische Begriffsistem, Handbuch des Geographieunterrichts, Köln 1986 3. Graves Norman: Geography in Education, Heinemann Educational Books Ltd., London 1975. 28