^Petkovi proslavi ob 100-letnici rojstva profesorja Josipa Plemlja na Bledu je o njegovem delu in pomenu za znanstveno ustvarjalnost govoril predsednik RK SZDL Mitja Ribičič — Foto: F vrlrojen 11. decembra 1873 v f ižhj "iši na Bledu. Na spomeniku Jot KJan moto, ki izpričuje Plemlja ^yeka in ustvarjalca, ki izpri-Nhn govo zavest in pripadnost narodu in njegov zgled »ttii^m znanstvenikom: »Mate-** ^nf življenjska potreba °etniški užitek.« Po končanem Od začetka decembra pa tja do konca letošnjega leta bo promet na gorenjski železniški progi izredno živahen. Tako kot že nekaj let zapored je tudi letos napovedanih precejšnje število izrednih potniških vlakov, s katerimi se bodo predvsem iz Zahodne Nemčije pripeljali v Jugoslavijo naši zdomci, pa tudi tranzitni potniki za Turčijo in Grčijo. Po voznem redu bo od 9. do 25. decembra letos samo na jeseniško železniško postajo pripeljalo 120 izrednih mednarodnih potniških vlakov. Največja gneča bo od 15. do do 23. decembra, ko bo pripeljalo na jeseniš ko železniško postajo po več kot 20 izrednih vlakov na dan. Ce prišteje mo sem še več kot 20 rednih vlakov na, dan, potem nam bo decembrski prometni vrvež na postaji Jesenice bolj jasen. Seveda pa bo treba za takšen promet uvesti posebne ukrepe. Postaji mejne milice bodo pri redni kontroli potnikov, ki prestopajo mejo, pomagali še kolegi iz ostalih slovenskih uprav javne varnosti, okrepljena bo carinska služba, več bo tudi osebja na železniški postaji. Predvideva se, da bo s temi vlaki pripotovalo v Jugoslavijo okoli 100.000 naših zdomcev in pa tranzitnih potnikov za Grčijo in Turčijo. Izredni vlaki pa bodo vozili delavce nazaj v tujino spet v januarju. Varno otroštvo za vse Pred nekaj dnevi smo spremljali iskanje dveh izginulih dečkov. S skrbjo smo se zanimali za napore morebitnih rešiteljev in trepetali nad njuno usodo. Vendar zaman: dečka sta umrla komaj nekaj korakov stran od njunega doma. Poglobimo se v vzroke takšnih in podobnih usod prene-katerih sodobnih »ptičkov brez gnezda«. Marsikateri be-gavček, preveč živahen ali »prebister« fantek ali deklica bi lahko varneje dočakala zrelost in samostojnost, če bi bolje poskrbeli za njegovo varstvo oziroma varno otroštvo. To najbrž ni samo naloga staršev, temveč nas vseh. Zal tega našim otrokom še nismo uspeli zagotoviti. Po podatkih republiške skupnosti za otroško varstvo smo letos odklonili sprejem 11.000 otrok v vzgojno-varstvene ustanove. V kranjski občini se število otrok, ki ne morejo v vrtce, že nekaj let vrti okrog 500. Ker pa večina staršev hoče zagotoviti varstvo otroku v času, ko so na delu, se v zadnjem času zelo hitro širijo tako imenovani »privatni vrtci«. Ponekod so lepo urejeni in so tudi povezani z vzgojno-varstvenimi ustanovami, največkrat pa so le improvizirani in ne zadostujejo niti najosnovnejšim zahtevam varstva otrok. Tudi ni nobena redkost več, da znašajo stroški za tako varstvo dva- do trikrat več kot je oskrbnina v vrtcu. Z akcijami za solidarno zbiranje denarja za gradnjo šol in vrtcev je možnosti za varstvo res vedno več, vendar moramo hkrati ugotoviti, da rastejo zelo počasi. Smo družba, v kateri je med zaposlenimi skoraj polovica žensk. Smo tudi družba, ki je že toliko razvita, da si že lahko privošči višjo nataliteto kot jo ima danes. Vendar do tega ne bomo prišli le s pridiganjem o nevarnosti »izumiranja« narodu ter pozivanju k »pamet- n nemu« načrtovanju družine. To bomo lahko dosegli le z odpiranjem možnosti za nemoteno rast in vzgojo otrok. Še slabše kot varstvo predšolskih otrok pa je organizirano šolsko varstvo. Izjema je kranjska občina, kjer je v var stvu večina otrok zaposlenih staršev. Slabo smo tudi uresničili stališča, da bomo zmanjševali socialne razlike med otroki, ki nastajajo „zaradi različno visokih dohodkov staršev. Zaradi pomanjkanja denarja je letos cenzus za pridobivanje pravice za otroško varstvo ostal enak kot leto prej. Tudi otroški dodatki se niso zvišali, čeprav so življenjski stroški narasli več kot za petino. Stališča naše družbe o nujnosti razširitve otroškega varstva na vse otroke so bila že večkrat izpričana. Le uresničujejo se prepočasi. Najbrž se bo njihovo zaostajanje za potrebami začelo zmanjševati šele tedaj, ko mu bomo dali prednost pred nekaterimi drugimi naložbami, pa čeprav na račun nekaterih dobrin, ki jih naša potrošniška lagodnost že kar težko pogreša. Tako je na primer nerazumljivo, da je obveljala omejitev bančnih kreditov tudi za naložbe v vzgojno-varstvene ustanove. L. Bogataj Odlikovanja predsednika republike V petek, 7. decembra, je predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Žvan v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah izročil 76 občanom odlikovanja predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita. Red dela z zlatim vencem je prejelo pet občanov, red republike z bronastim vencem 12 občanov, red zasluge za narod s srebrno zvezdo 24 občanov, red dela s srebrnim vencem 32 občanov in medaljo dela 3 občani. D. S. Plinska elektrarna na Gorenjskem V sedanji in napovedani krizi z električ-^ no energijo v prihodnjih nekaj letih tudi na Gorenjskem vse bolj razmišljajo o izgradnji svoje rezervne plinske elektrarne. Tako se je že sestal iniciativni odbor, ki pripravlja gradivo za ustanovitev konzoroija za izgradnjo elektrarne. Na seji so ugotovili, da se je že precej delovnih organizacij na Gorenjskem odločilo, da bi sodelovale pri tej skupni naložbi. Izgradnjo rezervne plinske elektrarne podpirajo med drugimi tudi trije največji porabniki električne energije, in sicer jeseniška Železarna, Iskra in Sava. Naročnik: XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU 00 Ili. DO 26. DECEMBRA 1973 Preveč načelno Trije zbori zvezne skupščine so razpravljali o ekonomski politiki v prihodnjem letu. Predlaganemu osnutku so očitali, da je premalo konkreten, da ne govori o rokih, do katerih bi morali sestaviti nekatere sistemske in praktične gospodarske rešitve. Skratka, v razpravi je prevladalo mnenje, da novo gospodarsko leto začenjamo brez sistemskih rešitev. Dražji turizem Turistično poletje v sezoni 1974 bo na slovenski obali in v hrvaški Istri za individualne in agencijske goste poprečno za 10 odstotkov dražje kot letos. Cene v cenikih, ki bodo izšli za vso državo proti koncu januarja prihodnje leto, bodo navedene v dinarjih in ne v tujih valutah kot doslej. Vrsta prireditev ob dnevu JLA Ob letošnjem dnevu JLA in 30. obletnici II. zasedanja Avnoja so enote in ustanove ljubljanskega armadnega območja skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pripravile številne kulturne, zabavne, športne in vojaške strokovne prireditve. Ta razvejana dejavnost bo imela svoj vrhunec v podelitvi priznanj občinskim organizacijam ZMS in enotam JLA, ki so tekmovale za odličje 22. december v Slovenj Gradcu. V petek pa bo v hali Tivoli prireditev z naslovom Mladost v pesmi, besedi in veščini. Ob tej prireditvi bo potekal tudi kviz Kako je , nastala nova Jugoslavija. Višje pokojnine Vsem upokojencem ožje Srbije bodo s 1. januarjem prihodnje leto zaradi vetjih poprečnih življenjskih stroškov zvišali pokojnine v primerjavi z, junijem letos za 12 odstotkov. Razen tega bodo vsi dobili še povšalni znesek 30 dinarjev. Tako se bodo pokojnine povečale najmanj za 80 dinarjev. Skupen ribolov Izvršni svet Hrvatske je sprejel načrt sodelovanja jugoslovanskih in poljskih ribiških organizacij pri ribolovu v oceanih. Predvideno je, da bodo skupaj zgradili in uporabljali 23 sodobnih ribiških ladij, kar bo leta 1981 zagotovilo letni ulov 150.000 ton rib. Sodelovanje časnikov Glavni urednik Dela Mitja Gorjup in glavni urednik Oslo-bodjenja Azis Hadžihasano-vič sta podpisala samoupravni sporazum o sodelovanju v urejanju, proizvodnji in prodaji edicij obeh časopisno-založniških hiš. Sporazum določa izmenjavo tekstov, dopisnikov tujini ter redne medsebojne stike novinarskih in uredniških ekip. Višje cene Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so bile cene na drobno novembra za 3,9 odstotka višje kot oktobra, v primerjavi z lanskim novembrom pa so bile višje kar za-21 odstotkov. Na povečanje cen je v novembru vplivala podražitev kmetijskih pridelkov za 6,7 odstotka, industrijskih izdelkov za 3,9 odstotka in storitev za 1 odstotek. Cene alkoholnih pijač so bile nespremenjene. V prvih letošnjih enajstih mesecih so se v primerjavi z enakim obdobjem lani cene na drobno povečale za 18,3 odstotka. Najbolj so se podražile alkoholne pijače — za 29,8 odstotka, kmetijski pridelki za 17,3 in storitve za 16,1 odstotka. Konec decembra Naslednje seje zborov zvezne skupščine bodo konec decembra. Na njih bodo obravnavali predlog resolucije o temeljih družbenoekonomske politike in predlog proračuna federacije za leto 1974. Kadrovske spremembe Jesenice Na ponedeljkovi skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze in sekre- Napredek Mladinski aktiv Stražišče je na svoji redni letni konferenci konec novembra pregledal opravljeno delo minulega leta in izdelal delovni program za naslednje obdobje. Opaziti je bilo znaten napredek v dejavnosti na vseh področjih. Predvsem se je izkazala športna komisija z organizacijo tekmovanj v malem nogometu, košarki in smučarskem tekmovanju med mladinskimi aktivi za pokal Stražišča 73. Tudi kulturna sekcija si je prizadevala čim bolj množično organizirati koncerte in plese v domu Partizan. Kot vsako leto, so se otroci razveselili dedka Mraza, ki bo čez 14 dni spet obiskal Stražišče. Aktiv je ustanovil komisijo za idejnopolitično delo, izobraževanje in kadrovsko problematiko. Težave s prostori, ki jih že nekaj časa tarejo, bodo v bodoče rešene le začasno, stanje se bo pa izboljšalo šele s celotno obnovitvijo sedaj razpadajočega doma DPD Svoboda. Delovni program za prihodnje obdobje »obsega čim večje vključevanje mladih v vrste ZM in drugih DPO na terenu. Razvili bodo sodelovanje z drugimi terenskimi aktivi v občini, kakor tudi z delovnimi organizacijami Sava, Tekstilindus in drugimi. Vso potrebno pomoč in podporo, kakor pričakujejo, bo nudila OK ZMS Kranj. S. Lap tariata predsedstva občinske konference zveze mladine v Kranju so člani potrdili predlog, da bi bil do konca tegd skupščinskega mandata predsednik občinske skupščine dosedanji podpredsednik kranjske' občinske skupščine Franc Šifkovič. Ta kadrovska sprememba je potrebna, ker je bil sedanji predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar izvoljen za sekretarja stalne konference mest Jugoslavije v Beogradu. Do prve seje kranjske občinske skupščine, na kateri naj bi odborniki razrešili sedanjega predsednika in izvolili novega, bodo razpravljali o tem predstavniki samoupravnih organov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizmov v občini. Na skupnem sestanku so predstavniki občinskega sindikalnega sveta seznanili člane vodstev družbenopolitičnih organizacij) da je za kandidata za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta Kranj predlagan Viktor Eržen, predsednik sindikalne organizacije iz Planike. Sedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki mu izteka mandat, je bil namreč imenovan za namestnika republiškega sekretarja za delo. Prav tako v sindikatih razpravljajo tudi o možnih kandidatih za tajnika občinskega sindikalnega sveta. Člani vodstev so potrdili tudi predlog, da se za novega predsednika komisije za ugotavljanje izvora premoženja izvoli Franc Jurgele iz Save. Dosedanji predsednik komisije Pavle Bajželj je iz ^zdravstvenih razlogov zaprosil za razrešitev, a. Ž. Davčna uprava Skupščine občine Škofja Loka obvešča, , v> da bo javna dražba naslednjih zarubljenih predmetov: 1. ZASTAVA 750 — cenilna vrednost 8.000 din, 2. kombi IMV — cenilna vrednost 18.000 din Dražba bo 13. decembra ob 10. uri na dvorišču skupščine občine Škofja Loka. Javna dražba se bo lahko začela, če se bosta javila najmanj dva ponudnika. Će se na dražbi ne bo dosegla začetna cena, se bodo predmeti prodali za največjo ponujeno ceno, vendar ta cena ne sme biti manjša, kot znaša polovica vrednosti ugotovljene s cenitvijo. Kupnina se mora položiti na javni dražbi. Pogovor o alkoholizmu %JS Jrm Sreda, 12. decembra 1973 Občinski odbor Rdečega križa Tržič in tržiški klub zdravljenih alkoholikov sta organizirala v četrtek, 6. decembra, vzgojno in zdravstveno predavanje o alkoholizmu, ki je bilo združeno s pogovorom o delu kluba zdravljenih alkoholikov Tržič. Četrtkovega razgovora so se udeležili tudi predstavniki psihiatrične bolnice iz Begunj, predstavniki kluba ždravljenih alkoholikov iz Radovljice, predstavnik občinske konference SZDL Tržič ter predstavniki Bombažne predilnice in tkalnice, Peka in Lepenke. Ker povzroča alkoholizem številne negativne posledice in tudi nesreče (v tržiški občini je po zadnjih podatkih 600 alkoholikov, ki bi bili potrebni zdravljenja), so organizatorji predavanja pričakovali večjo udeležbo predstavnikov delovnih organizacij. Vendar so se vabilu odzvali le trije delovni kolektivi! Tržiški klub zdravljenih alkoholikov je bil ustanovljen aprila leta 1972. Takrat je združeval 15 Članov, do danes pa se je članstvo precej povečalo. Klub je dobil končno tudi svoje prostore. Uredil jih je s pomočjo skupščine občine Tržič in tovarne Peko. Pred tem so imeli člani kluba zdravljenih alkoholikov redne tedenske sestanke v dvorani občinske skupščine. Na četrtkovem sestanku so menili, da morajo zdravniki in socialni delavci pomagati pri delu kluba zdravljenih alkoholikov. Vendar bo morala družba nesebično pomoč teh ljudi bolj ceniti in vrednotiti. Udeleženci sestanka v Tržiču so prav Zdravljenje kroničnega bronhitisa Inštitut za pljučne ^bolezni na Golniku je minuli teden na Bledu pripravil tridnevni seminar za medicinske in patronažne sestre, ki delajo v dispanzerjih za pljučne bolezni v zdravstvenih ustanovah in v bolnišnicah. Na seminarju so med drugim obravnavali zdravljenje kroničnega bronhitisa. Ta bolezen se je namreč v zadnjih letih močno razširila posebno med kadilci. Poudarili so preventivno borbo proti kajenju in menili, da bi s škodljivostjo N kajenja morali seznaniti predvsem mlade. tako menili, da smo premalo storili pri preprečevanju pogojev za pitje in alkoholizem. Tržiška občina je res prva v republiki sprejela odlok o preprečevanju točenja alkoholnih pijač v zgodnjih jutranjih urah. Vendar se že pojavljajo kršitve tega odloka. Posamezni gostinski obrati že sprejemajo goste pred dovoljeno uro in to pri »stranskih« vhodih. Pri točenju alkoholnih pijač pa se uporabljajo najrazličnejše zvijače kot recimo zlivanje alkoholnih pijač v kavo, čaj, sokove itd. V občini prav tako točijo alkohol v lokalih, kjer ga ne bi smeli. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinski konferenci SZDL namerava priporočiti skupščini občine in njenim organom, naj ponovno preverijo spoštovanje omenjenega občinskega odloka. J. Košnjek Na zadnji seji krajevne skupn^ Dovje- Mojstrana so se pogovarjal' ---■ praznovanju krajevnega prazni«> ki ga v Mojstrani praznujejo 16. decembra. Sklenili so, da bodo pripravili svečano akademijo, na kateri bo sodelovala folklorna skupina, učenci osnoy"e šole ter pripadniki JLA. Obenem bodo podelili pokal najboljši ekipi v strelj"' nju. Podelili bodo pokal prvoborca Janeza Mraka. V ponedeljek, 10. decembra, je bila na Jesenicah seja aktiva komunist®*' na katerem so govorili o stanovanjski problematiki v občini. V ponedeljek, 10. decembra, je bila seja skupščine kulturne skupnosti, jj kateri so razpravljali o osnutku novega statuta in o osnutku samoupravni dogovora o ustanovitvi skupnosti, o stanju kulture v občini, o proraču" kulturne skupnosti in o nekaterih kadrovskih vprašanjih. D. S. Kranj Kranj, 11. decembra — Dopoldnej bila v Kranju razširjena seja n> . . občinskega sveta ZK za Gorenj^' Na njej so ocenili družbenopolitične razmere na Gorenjskem po pismu Pje sednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter 29. seji CK ZKS- HJ* pravljali so tudi o predlogu za dopolnitev sklepa o organiziranosti in del°v nju medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. V ponedeljek so se na skupni seji sestali predsedstvo občinskega sindij^, nega sveta, izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in sefcre _ riat predsedstva občinske konference zveze mladine. Razpravljali so o P ^ tičnih in kadrovskih pripravah na volitve v prihodnjem letu in o predviden številu delegacij ter do sedaj evidentiranih možnih kandidatih v samoUpr nih skupnostih. Dogovorili so se tudi za program nalog pred volitvami. . g0 V petek se bodo sestali prtedsedniki sindikalnih organizacij, odgovorni za kulturo. Razpravljali bodo o dogovoru o kulturni akciji. # A. Z- Radovljica Škofja Loka Radovljica, 11. decembra — dne so se na četrti redni seji ses^ . . - člani občinske konference fvei, komunistov Radovljice. Razpravljali so o vzgoji in izobraževanju ter nalofr, komunistov na tem področju. Uvodno oceno o razmerah in stanju na P® dročju vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja komunistov v občin', podal Jošt Rolc, potem pa so na konferenci izvolili komisijo, ki bo pripra |n sklepe in stališča. Le-ti bodo kot programska osnova rabili komunistom organizacijam za delo v prihodnje. Razen tega so na seji ocenili <1; f V najem oddajamo garažo na cesti Staneta Žagarja 12. izklicna najemnina znaša KM) din mesečno Varščino v znesku 200 din je treba vplačati ob vložitvi ponudbe, »n sicer na žiro račun št. 51500-601-10579 ali na blagajni podjetja. Pismene ponudbe sprejemamo vključno do 19. decembra do 12. ure. Sprejeta bo ponudba ponudnika, ki bo ponudil Najvišjo mesečno najemnino. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti, na katero napišite: Oddaja garaže v najem — ne odpiraj! Odpiranje ponudb bo v sredo, 20. decembra ob 14. uri v prostorih Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 10. PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ Člani nekdanje sekcije za vodno smučanje pri sindikalnem Športnem društvu Elan Begunje na Gorenjskem sklicujejo Ustanovni občni zbor za ustanovitev vodno smučarskega kluba Elan Občni zbor bo 26. decembra ob 17. uri v sejni dvorani tovarne Elan Begunje na Gorenjskem. t iniciativni odbor vabi vse dosedanje člane sekcije ter prijatelje kluba, da se zbora zanesljivo udeleže. Iniciativni odbor Elektrotehniško podjetje Kranj Opisuje prosto delovno mesto Čistilke delo v popoldanskem času ^aposlitev za nedoločen čas. . vse zainteresirane za razpisano delovno mesto vabimo na razgovor. Prošnjo z navedbo osebnih podatkov in z opisom dosedanje zaposlitve oddajte na upravo podjetja. Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega •nesta. aerodrom ljubljana-pula Letališko in turistično podjetje Kranj, P. P. 33 Vftbi k sodelovanju za nedoločen čas kandidate za Naslednja delovna mesta: L vodje strojepisnega biroja 2. daktilografa ali debatnega stenografa 3. knjigovodje osnovnih sredstev 4. materialnega knjigovodje nabavnega referenta ^oleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje P°8ebne pogoje: P°d 1.: srednješolska izobrazba administrativno upravne smeri, ^?jmanj 3 leta izkušenj na mestu daktilografa ali vodje strojepisnega biroja, znanje angleškega jezika; jj°d 2.: srednja ali nižja izobrazba administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, pasivno znanje angleškega jezika oziroma Srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj in odlično ^anje slovenskega, srbohrvaškega in angleškega jezika; *j°d 3.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in vsaj 2 leti plovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; P^d 4.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in vsaj " ^eto,delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; 5.: srednješolska izobrazba tehnične ali trgovske smeri, 2 leti plovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, voznik B kalorije z odsluženim vojaškim rokom. izjave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-y»te do 18. decembra 1973 na naslov AERODROM {^UBLJANA- PULA, Splošni sektor — kadrovska služba, *anj, p. p. 33. K termo pol * Predelava plastičnih mas Sovodenj °bjavlja naslednja prosta delovna mesta: nabavnega referenta ^°goji: končana srednja šola ekonomske ali administrativne Sfneri ali trgovsko poslovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj; 2. 12 delavcev delo v proizvodnji. Usmene ponudbe pošljite na gornji naslov do 20. decembra 1973. Na plin . čakajo Tale posnetek je bil narejen v ponedeljek dopoldne v skladišču plina ljubljanske Plinarne na Primskovem. Ljudje čakajo na tovornjak, ki bo pripeljal plin, ki je postal v sedanjem pomanjkanju električne energije še posebno dragocen. Vodja skladišča plina Janez Zupan je povedal, da bi dnevno lahko prodali od 3 do 4 tone plina, kar bi zadovoljilo okrog 300 strank, če bi vsaka dobila le eno bombo. Zaradi splošnega pomanjkanja plina, ki utegne trajati še do konca meseca, pa dobi kranjsko skladišče le eno tono plina dnevno. Prodajalne plina pa še manj (okrog 600 kilogramov tedensko) ali pa nič, čeprav bi ga dnevno lahko prodali najmanj 800 kilogramov. Pri dobavi plina imajo prednost otroški vrtci, obrati družbene prehrane, zdravstvo, šole, železnica itd. Šele ko ga dobijo omenjene ustanove, so na vrsti drugi. V soboto je bil v skladišču tak naval, da so morali za vzdrževanje reda in nemoteno poslovanje poklicati milico! Telefon brni od jutra do večera, uslužbenci plinskega skladišča pa morajo neupravičeno požreti na račun pomanjkanja plina marsikatero pikro, (jk) — Foto: F. Perdan Težji prodor na tuji trg Škofjeloško gospodarstvo povečalo vrednost proizvodnje za 12 odstotkov — na tujem trgu je prodalo le za 6 odstotkov več V Sloveniji vse hitreje narašča proizvodnja predmetov za široko potrošnjo. Le-ta je bila v letošnjih desetih mesecih kar za 12 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodnja reprodukcijskega materiala in sredstev za delo pa se zmanjšuje. Med pomembnejšimi gospodarskimi panogami zaostaja zlasti proizvodnja v barvasti metalurgiji, izkop premoga, kovinska in lesna industrija. Vse to se kaže tudi v gospodarstvu škofjeloške občine. Industrijska podjetja so v začetku leta planirala za 1.452,497.000 dinarjev vrednosti proizvodnje. V prvih desetih mesecih so izdelala za 1.122,012.000 dinarjev izdelkov in s tem dosegla dobrih 77 odstotkov letnega plana. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je vrednost proizvodnje povečala za Asfaltirane ceste Letos so v kamniški občini s sredstvi krajevnih skupnosti, s prostovoljnimi prispevki občanov in s sredstvi občinske skupščine asfaltirali veliko mestnih ulic in cest. Modernizirali so še 1,7 km ceste v Tuhinjski dolini in je v to investicijo republiška cestna skupnost vložila 3,3 milijona dinarjev. Asfaltirali so tudi cesto v Kamniško Bistrico. Republiška cestna skupnost in skupščina mesta Ljybljane sta za ta dela prispevali 8.100 dinarjev. Uredili in asfaltirali so- tudi cesto Kamnik—Godič. Kamničani težko čakajo na obvozno cesto, kajti glavna cesta skozi strnjeno mesto ne zmore več varnega prometa tako za motorna vozila kot pešce. Glavni projekt za obvozno cesto bo izdelan že do spomladi. Letos so boljše avtobusne zveze z Ljubljano, saj so uvedli 13 novih direktnih prog za Ljubljano. 1 Vidic Za 38 odstotkov več izvoza Po ocepi gospodarskega svetovalca pri občinski skupščini Kamnik bo kamniška industrija letos znatno presegla letni plan izvoza na tuja tržišča. O tem ni dvoma, saj so v prvih devetih mesecih izvozili za 8,905.241, po letnem planu pa naj bi do konca leta izvozili za 10,946.308 .dolarjev. Računajo, da bodo do konca leta izvozili za 12 milijonov dolarjev. To bo kar za 38 % več kot lani. Največ izvozi Tovarna usnja, ki naj bi letos po planu izvozila za 5 milijonov, vendar je že v prvih devetih mesecih izvozila za 3,664.918 dolarjev. Tovarna pohištva Stol naj bi po letnem planu izvozila za 2,600.000, toda že v prvih devetih mesecih je izvozila za 2,387.591 dolarjev, torej le malo manj kot je po letnem planu. Izvažajo še Svit, Titan, podjetje »Kamnik«, Svilanit in na novo Rudnik kaolina ter Živilska industrija Eta. J. Vidic 12 odstotkov. Vendar to povečanje ne gre pripisati le večjemu obsegu proizvodnje in večji produktivnosti, temveč tudi višjim cenam. Etiketa Ziri je planirano vrednost proizvodnje do konca oktobra že presegla za četrtino. Izdelala je za 12,319.000 dinarjev etiket in nalepk. V primerjavi z desetimi lanskimi meseci pa je proizvodnjo povečala za polovico. Letni plan je presegel tudi Sešir, ki je izdelal za 36,898.000 dinarjev klobukov in kap, kar je za 9 odstotkov več kot lani v tem Času. V Marmorju Hotavlje so že izdelali za 91 odstotkov planirane vrednosti izdelkov, hkrati pa so proizvodnjo povečali v primerjavi z desetimi lanskimi meseci za 39 odstotkov. V Iskri Reteče pa so bili konec oktobra še za slabih 15 odstotkov pod planom, medtem ko so vrednost lanske proizvodnje že presegli za 68 odstotkov. Koniaj 55 odstotkov planirane vrednosti proizvodnje pa so dosegli v žirovskem Kladivarju, čeprav so lansko vrednost izdelkov že presegli za petino. Upadanje rasti vrednosti proizvodnje pa je opaziti v žirovski Motel Medno pri Kompasu Združevalni procesi prodirajo tudi v turizem. Številnim združitvam gostinskih in turističnih obratov se je pred kratkim pridružila še ena. Motel v Mednem bo začel v letu 1974 poslovati kot nova temeljna organizacija združenega dela Kompasa. Zaposleni v motelu, ki ima 93 ležišč, restavracijo, bar, teraso, parkirišče in igrišče za minigolf, so se za priključitev h Kompasu odločili že avgusta. Oktobra pa so se za omenjeno priključitev odločili tudi v vseh Kompasovih obratih. Pošlo; vanje motela je bilo zadnja leta pozitivno. Objekt ob ljubljanski cesti bo dobil v kratkem novo vlečnico, za kar je že odkupljenega 5000 kvadratnih metrov zemljišča. Povečali bodo tudi prenočitvene zmogljivosti, ^gradili bodo nove paviljone. Tudi zanje je zemljišče že rezervirano. -jk ljubljanska banka Podružnica Kranj Takoj sprejme na delo snažilko za 4 mesece, ki bi bila pripravljena delati manj kot polovico deldvnega časa v popoldanskih urah. Ponudbe je treba poslati v Ljubljansko banko, podružnico Kranj, oddelek splošnih poslov. Alpini, kjer so bili konec oktobra za 0,5 odstotka slabši kot leto prej, za odstotek manjšo vrednost proizvodnje so dosegli tudi v Odeji in 2 odstotka v Jelovici Skofja Loka. V tem času so škofjeloške delovne organizacije iztržile za svoje izdelke 1.066,308.000 dinarjev. To se pravi, da je v skladiščih bilo ob koncu oktobra še vedno za slabih 56 milijonov neprodanega blaga. Tudi pri izvozu kažejo večjo uspešnost manjši delovni kolektivi. Med prve tri se je uspelo prebiti le Jelovici. Do konca oktobra je planirano vrednost prodaje na tujem najbolj presegel Kroj, in sicer za 68 odstotkov. V začetku leta so zapisali v letni plan, da bodo prodali čez mejo za 100.000 dolarjev konfekcije. Tudi na drugem mestu je manjše podjetje. Šešir je planiral izvoz v vrednosti 400.000 dolarjev. Do konca oktobra pa so prodali že za 527.000 dolarjev pokrival, kar je 31 odstotkov čez plan. ljetni plan je v desetih mesecih za 4 odstotke presegla tudi Jelovica. Izvozila je za 1,521.160 dolarjev, kar je tudi za 33 odstotkov več kot lani. Za 36 odstotkov več kot lani do konca oktobra so izvozili tudi v Niku in Iskri Železniki in s tem dosegli 82 oziroma 68 odstotkov letnega plana. Za 13 odstotkov so izvoz povečale tudi LTH, ki so letos prodale v tujini za 2,434.420 dolarjev izdelkov, kar je 70 odstotkov planirane vrednosti. Manj kot lani v tem obdobju pa so izvozili v Alpini, v Iskri Reteče in v Alplesu. Pri slednjem je prodaja na tujem trgu kar za 40 odstotkov manjša kot lani. Iz podatkov o vrednosti proizvodnje in realizaciji pa se da sklepati, da so se v prodaji usmerili na domači trg. Skupaj so škofjeloške industrijske delovne organizacije izvozile za 12,816.624 dolarjev blaga, kar je 6 odstotkov več kot v enakem lanskem času in 23 odstotkov manj kot so planirale za letošnjo leto. V tem času so škofjeloška industrijska podjetja zaposlovala 7380 delavcev, ki so prejemali v poprečju 2032 dinarjev' mesečnih osebnih dohodkov. Najvišje poprečje »plač« imajo v Gradisu, kjer so izplačevali po 2444 dinarjev mesečno, sledi Elektro Kranj z 2423 dinarjev, Termika Bodovlje z 2348 dinarjev, LTH z 2227 dinarjev poprečnega mesečnega osebnega dohodka itd. Najslabše pa so delavci zaslužili v Alplesu, kjer znaša poprečje za prvih letošnjih deset mesecev 1818 dinarjev. L. Bogataj Obvestilo Obveščamo potnike, da je spremenjen vozni red na relaciji Stražišče—Mlaka, in sicer: odhod iz Stražišča ob 5.20 namesto ob 5.15. Creina Kranj Delavci Vodne skupnosti Gorenjske in SGP Projekt Kranj so pred kratkim začeli graditi na Javorniku novo strugo za Javorniški potok. Ob graditvi novega odseka ceste bodo namreč cesto speljali bliže železniške proge, delajo pa tudi že nov podvoz za odcep na Koroško Belo. Na sliki: gradnja nove struge južno od sedanje trase glavne ceste. — Foto: B. Blenkuš Mastitis-bolezen dobrih molznic V zadnjem desetletju smo v živinoreji veliko napredovali. Z uvedbo nove pasme, bodisi z nakupom, križanjem ali pretapljanjem, smo dobili živali, ki nam dajo več mesa in mleka. Pričeli smo bolj intenzivno krmiti. S pridelovanjem koruzne ali travne silaže smo dobili več kvalitetne krme. Z bolj rano in večkratno košnjo pridelamo boljšo klajo. Da bi si olajšali delo v hlevu, smo vpeljali strojno molžo. Vse to pa je pripeljalo do novih problemov, s katerimi še do danes mnogi niso seznanjeni. Pričele so se pojavljati nekatere bolezni, s katerimi smo se včasih poredko srečavali. Ena od teh bolezni je vnetje vimena — ma-stitis. Mastitis pa je danes problem, s katerim se vse prepogosto srečujemo v naši živinoreji. Dela nam ogromno gospodarsko škodo. samo zdravljenje nas mnogo stane. Obolele živali močno zmanjšajo proizvodnjo mleka ali pa jo celo prekinejo. So pa tudi primeri, da mora marsikatera dobra krava predčasno iz hleva. Mleko bolnih krav za mastitisom ni sposobno za ljudsko prehrano. Mleko je močno okuženo in kislo. Ce ga zmešamo z mlekom zdravih krav, se pokvari vse mleko. Vnetje vimena zdravimo z različnimi zdravili (antibiotiki). Mleko zdravljenih krav za časa zdravljenja in še pet dni po končanem zdravljenju ni užitno in je zdravju škodljivo. Zato mleko od obolelih četrti zavržemo, iz zdravih četrti, ker vsebuje tudi antibiotike, pa porabimo za krmljenje živali. Za boljše razumevanje se mi zdi potrebno, da v nekaj stavkih opišem, kako je zgrajeno vime, kako deluje in iz česa je sestavljeno mleko. Vime je razdeljeno na štiri četrtine. Vsaka četrt deluje ločeno — samostojno. Za lažjo orientacijo, katera četrt'je bolna, označujemo posamezne četrti s številkami od ena do štiri. Šteti pričnemo pri prednjem levem in v nasprotni smeri urnega kazalca. Pri pregledu smo ugotovili, da je približno 25 % več obolelih zadnjih (drugih in tretjih) četrti. Vime bi lahko v grobem primerjali s šolsko gobo. Sestavljeno je iz nešteto drobnih cevčic. Na njih so mehurčki — alveole, v katerih se tvori mleko. Cevčice se združujejo v mlečne kanale, ti pa v mlečno cisterno. Vrh seska pa se konča s seskovim kanalom, ki je 4—12 mm dolg. Krave mehke molže imajo kratek seskov kanal, trdomolzne pa dolgega. Okrog pa je posebna zapiralka — ventil, ki ima nalogo, da drži mleko in da preprečuje vstop nesnage v vime. Z nesnago pridejo v vime tudi različni povzročitelji vnetja vimena, ki prej ali slej povzročijo vnetje. Pri vnetju obolela četrt zateče in se vsi odvodi več ali manj zožijo. Lahko postanejo neprehodni za mleko kakor tudi za zdravila. Pri takem stanju je zdravljenje drago, komplicirano in slabo. Zato je važno, da se prične s takojšnjim zdravljenjem, dokler so ti kanali prehodni. Le pravočasno zdravljenje je garancija za uspešno zdravljenje. Mlečne alveole po zelo zapletenem načinu tvorijo mleko. Snov za tvorbo mleka pa dobijo iz krvi. Nekatere snovi predelajo, druge pa prihajajo direktno v mleko. Mleko je najpopolnejša hrana, saj vsebuje vse, kar je za življenje potrebno, kot so: beljakovine, sladkor, maščobe, vitamini, minerali in druge snovi. Krava, katera proizvaja več mleka, potrebuje za tvorbo mleka več hranilnih snovi. Iz analize krvi je razvidno, da večina naših dobrih krav dobiva premalo beljakovin in mineralov. To pa lahko nadoknadimo, če živalim dodatno dodajamo tropine (oblojo) in razne mineralne mešanice kot ie Bovisal in Kostan forte. Ce pa tega ne dobijo, se organizem prekmalu izčrpa, oslabi. Zato je nujno potrebno, če hočemo imeti zdrave — odporne krave, ki nam bodo dajale dovolj mleka in vsako leto teleta, redno dodajati te snovi, katerih v naši osnovni krmi primanjkuje. (Se bo nadaljevalo) Anton Rudež, dipl. vet. Pospešena gradnja stanovanj V kamniški občini pospešeno zidajo stanovanjske bloke s sredstvi solidarnostnega sklada in organizacij združenega dela. V ta namen je bilo letos na voljo okrog dvajset milijonov dinarjev, od tega okrog 900.000 dinarjev v solidarnostnem skladu. Stanovanja zidata dve gradbeni podjetji. Kamniško gradbeno podjetje Graditelj je v Kamniku že sezidalo stanovanjski blok z 28 stanovanji, prav tak blok pa je tik pred dograditvijo. Kmalu se bodo lahko vselili tudi novi stanovalci v blok ob zdravstvenem domu. V Zaprci v Kamniku je že vseljiv blok z dvajsetimi stanovanji, končujejo pa tudi dela na drugem takem bloku v mestu. Graditerj je že pričel z zazidavo Bakovnika, kjer bodo sezidali šest blokov, prvi od teh je že v gradnji. Kranjsko podjetje Projekt je začelo v Kamniku zidati 36-stano-vanjski blok, kmalu pa bodo začeli graditi dva bloka na Duplici s skupno 72 stanovanji. Zasebna gradnja je le v okolici Kamnika. Mnogi zaključujejo dela na novi hiši, katero so začeli zidati že pred leti. J. V. STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA, DOBRA NAVADA — PAVLIHOVA PRATIKA Godešani ostanejo samostojni * Pred nekaj dnevi so se sestali odbori vseh družbenopolitičnih organizacij in predstavniki krajevne skupnosti na Godešiču. Na sestanku so obravnavali vlogo krajevne skupnosti v novem družbenem sistemu. Ob tem so razpravljali tudi o predlogu, naj bi se manjše krajevne skupnosti priključile večjim. Godešani se za ta predlog niso ogreli. Menili so, da vaške probleme lahko rešujejo sami, saj so tudi kadrovsko dovolj za to sposobni. Zato naj Go-dešič še naprej ostane samostojna samoupravna enota. V kratkem bodo sklicali zbor občanov, na katerem bodo izvolili nove organe krajevne skupnosti in sprejeli program dela. J. S. Letos 260.000 dinarjev za krajevne ceste Letošnje leto je bilo za krajevno skupnost Grad pri Cerkljah, ki združuje prebivalce Grada, Dvorij, Štefanje gore, Stiške vasi in Ambroža, eno najuspešnejših v vseh letih obstoja. Brez večje pomoči občinske skupnosti je krajevna skupnost asfaltirala vse. pomembnejše ceste v omenjenih vaseh, med katerimi je tudi cesta na Štefanjo goro. Vrednost opravljenih del znaša 260.000 dinarjev, zbrali pa so jih občani s samoprispevkom. Krajevna skupnost Grad je dala razen tega tudi 20.000 dinarjev za razširitev pokopališča v Cerkljah. • -jk V Lešah delavni Letos se je tudi v Lešah, v manj znani in precej odmaknjeni vasici v tržiški občini, razvilo kulturno, družabno in športno življenje. Njegovi oobudniki so predvsem mladina, KUD Dobrča, ki ga vodi Miha Stare, osnovna šola in družbenopolitične organizacije. Zasilno so preuredili kulturni dom in s tem omogočili boljše pogoje za kulturno in družbeno politično udejstvovanje Lešanov. V domu so imeli letos prireditve ob vseh pomembnejših praznovanjih, ki so bile dobro obiskane. Zadnja prireditev je bila 29. novembra. 2. decembra pa so v Lešah gostovali igralci amaterskega gledališča iz Tržiča s komedijo Presenečenja. Dvorana je bila polna. Tržičani so pustili ves izkupiček v Lešah in s tem pomagali domačemu kulturno-umetniškemu društvu in mladinski organizaciji. Lešani želijo, da bi jih obiskala tudi folklorna skupina Karavanke. Na ta način tudi občinsko središče lahko pomaga pri kulturnem dvigu kraja. -jk Drsalna sekcija pri športnem društvu v Šenčurju je uredila pri nogometi* igrišču umetno drsališče. SekcijaJe organizirala lani veselico in tudi na 1 način zbrala nekaj denarja. V Šenčurju je veliko zanimanje za drsanje hokej. Fantje so na primer že sami kupili drsalke in hokejske palice ter dre* (jk) — Foto: F. Perdan AMD Cerklje gradi nov dom Obrtno podjetje iz Cerkelj je že opravilo prva zemeljska dela za gradnjo novega doma Avto-moto društva Cerklje, ki bo stal poleg cerkljanskega zadružnega doma. Dom bo dolg 18 metrov in širok 14 metrov. V njem bodo garaže, učilnice, avtomobilska pralnica in društveni prostori. Po dosedanjih izraču-Ji_ roziriček jurko tonka NOVO mehko pecivo iz družine nih bo gradnja novega doma veJ)f;a okrog 500.000 dinarjev. GraIad, da bi vedel za nit, ki se je pletla skozi rodove in vsakega od Novakovih tako ali drugače priklepala na staro kmetijo na robu mesta, na dvorišče s kostanji, na visoko prisiljeno sleme med mestnimi strehami. Kasneje, mnogo kasneje sem jo spoznal. Spoznanje je prišlo z domotožjem, z obžalovanjem zaradi neizrečenih besed in z zavestjo krivde zaradi izrečenih. Vezi so zmeraj bile, samo da sem jih občutil takrat le kot strah, ki meje hromil in mi jemal odločnost in moč. »Očeta ne morem pregovoriti,« sem rekel Gašperju. »Še poskusiti nočeš. Ce bi se Novaki odrekli zemlji, bi bilo tudi z drugimi laže. Vsi kažejo s prstom na vas, posebno nate.« Nisva bila samo vsak na svojem koncu mize, očitno sva bila tudi vsak na svojem bregu, vsak s svojimi mislimi, in staro tovarištvo med nama se je sesipalo v črepinje. Že ko sem ga prvikrat srečal, sem mu želel biti enak . .. ali vsaj podoben. Gašper je tako natanko vedel, kaj hoče ... vse želje so bile zanj tako lahko dosegljive. Toda Gašperje bil očitno rojen pod drugačno zvezdo. »Kaj bi kazali name,« sem mu rekel. »Saj vsi vedo, kaj sem bil... to, kar ti.« Pa ni bilo isto. Tudi Gašper je odločno potegnil črto, ki naju je ločila, ko je dejal: »Prav vseeno je, ka j je kdo bil. Šteje samo, kar si.« Gašpei' je zmeraj dobro vedel, kaj hoče, nikoli ni okleval, zato so bile njegove odločitve hitre in sodbe jasne. Na Gašperja smo se vselej lahko zanesli. Gašper se ni zmedel ob nepričakovanih dogodkih in v nevarnosti ni poznal strahu. Ko smo izvedeli, da so prijeli Karlo, je odločil: »Pospravimo!« Flekovo domačijo smo zapuščali kakor ptiči, ki jih preženejo iz toplega gnezda. Nič nismo vedeli, kaj nas čaka na drugi strani doline, v Zabrezovju, kjer je imela domačijo Gabrova teta ali botra ali kaj mu je že bila, daljna sorodnica, o kateri je vedel samo to, da ima hišo na samem. Kmetija je bila zares na samoti, na slemenu, od koder se je videlo na vse strani, po vseh poteh, ki so lezle na pobočje. Hiša je bila prostrana, prevelika za staro naglušno teto, ki je živela sama. Gospodinja pas je sprejela s strahom. »Kaj pa če pridejo oni?« je zatarnala, ko ji je Gaber dopovedal, da bomo ostali pri njej. Nič si ni mogla pomagati, bila je sama, nas pa je bilo več in bili smo moški. Najbrž še nikoli ni imela toliko moških v hiši. Umaknila se nam je kar v kuhinjo. Izbe, ki nam jo je prepustila, se je izogibala. Če je že imela kake opravke v njej, se je dolgo obotavljala okoli vrat, potem pa je vstopila po prstih, plazila se je ob steni, in ko je našla, kar je iskala, je oddrobencljala, kakor da gori za njo. Olga ji je brž izbral ime, ki se ji je prilegalo. »Devica!« jo je poklical. Ker je bila drugače Mica in ker je zares slabo slišala, se je vselej odzvala na klic, kako smo ji pravili, pa najbrž ni vedela. Po hribovskih kmetijah smo bili vajeni povsod trume otrok, ki so se obešali po peči, in venca lačnih ust, kadar so se nagnetji okoli sklede, zato je bila izba pri Devici nekam prazna in ne-priljudna. Še psa ni bilo pri hiši, da bi nas z laježem*opozarjal na tujega človeka. Čemu pa naj bi ga bila gospodin ja imela, ko ni slišala? Okoli kmetije je ležal mir, ponoči in podnevi, in včasih sem mislil, da je gospodinja oglušela zaradi samote, ker se ni imela s kom pogovarjati. Zabrezovje je bilo ukleto v molk, še sami smo govorili zmeraj manj, in pogosto je bil šklepet Jelkinega pisalnega stroja edino, kar je motilo mir. Human je izdal Zuvod llorco. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. Sreda, 12. decembra 1973 Mali oglasi: do 10 besed • 1,5 din, VNaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam nov fotelj. Reginčeva 5, Kranj 7086 Prodam PRAŠIČA, 160 kg težkega. Hraše 6, Preddvor 7087 Prodam PRAŠIČA in OSLA za zakol. Zadraga 17, Duplje 7088 Prodam KRAVO, osem mesecev brejo, ki bo tretjič teletila. Ljubno 14, Podnart ' 7089 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka 170 kg, in dvobrazdni PLUG (Ferguson). Voglje 76 7090 Prodam KOBILO, staro 4 leta, težko 500 kg. Zasip 109, Bled 7091 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co. Voglje 75 7092 Prodam KRAVO za zakol. Jezerska 65, Kranj 7093 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže št. 47 7094 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Duplje 34 7095 Prodam trajno žarečo peč KU-PERSBUSCH - Ručigajeva 27, Kranj 7096 Smučarski sejem v Kranju Smučarski klub Triglav bo organiziral v soboto, 15. decembra, od 9. do 18. ure v delavskem domu v Kranju letošnji sejem rabljene smučarske opreme. Vhod bo na št. 6. Prodam leseno UTO, primerno tudi za garažo. Mlaka 113 7097 Moško KOLO, smuči 170 cm, pol-pancerji št. 38 in kabinet ŠTEDILNIK »Gorenje« na drva ugodno prodam. Poizve se v oglasnem oddelku 7098 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Dvorje 45, Cerklje 7099 Prodam novo strešno OPEKO — folc za celo hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 7100 Prodam dvomesečne PSE — ŠARPLANINSKE OVČARJE. Šu-bic Branko, Puštal 101, Škofja Loka 7101 Poceni prodam električni ŠTEDILNIK, pomivalno korito, kuhinjsko omaro, mizo in dva stola. Vprašati skladiščnika »NA-M A«, Škofja Loka 7102 Prodam HARMONIKO, znamke HONNER, 80-basno. Bašelj Alojz, Stara Loka 31, Škofja Loka 7103 Prodam PRAŠIČE, 60 do 70 kg. Srednja vas 21, Šenčur 7104 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vso opremo. Mausser, Kidričeva 31, Kranj 7105 MOTORNI TRICIKEL zamenjam za PRAŠIČA, 120 kg težkega, ali pa za 3 manjše PRAŠIČKE. Rib-~rfo 27 7106 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 14. decembra od 19. ure in do 20. decembra do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, tel. 68-260. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 60-440. Prodam mlado KRAVO s teličkom. Sp. Sorica 14, Medvode 7119 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO peč 6 KW. Zajec Ludvik, Hrastje 39, Kranj 7120 vozila Prodam ohranjen FIAT 850, registriran do decembra 1974. Pristov, Vrba 18 7029 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Informacije od 6. do 14. ure na tel. 70-131. Ogled popoldan. K osel j Jože, Brezje 6 7107 Prodam RENAULT R 4, 1970 letnik. Informacije po tel. 75-346, Radovljica, Triglavska 10 7108 Izdaja ĆP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-184. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam SPAČKA, letnik 1967. Štefetova 6, tel. 41-005 po 2. uri. Šenčur 7109 Snežne VERIGE in PLUG za pasqualija prodam. Aljančič, Hudo 2, Tržič 7110 Prodam avto VW 1200, letnik 1971. Ogled popoldan. Praprotnik Anton, Homec, V. ulica 1, Radomlje 7111 Prodam 4 zimske GUME »spajk« in prtljažnik (za fiat 850). Polak, Šorlijeva 4, tel. 24-762 7112 stanovanja Zamenjam SOBO po možnosti za SOBO in KUHINJO. Ogled sobe vsako nedeljo od 10. do 15. ure. Pozneje možna preureditev. Trubarjev trg 2, Verbič. 7113 Oddam opremljeno SOBO študentu ali študentki. Ponudbe pod »Dogovor« 7114 Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj razpisuje javno licitacijo za prodajo gostinskega inventarja (mize, stoli, kuhinjski inventar, štedilniki, omare, točilni pult — hladilni). Licitacija bo 18. decembra ob 10. uri v gostilni Delfin v Kranju, in 19. decembra ob 10. uri v skladišču v Preddvoru, Hrib 5 za družbeni in privatni sektor. zaposlitve , V VARSTVO vzamem otroka od 4 mesecev naprej. Telefon 61-465 po 18. uri. Škofja Loka 7115 ŠIVILJO za šivanje pletenin sprejmem za določen čas. Pletiljstvo Grajzar, Valburga 34, Smlednik 7116 /O ljubljanska banka podružnica Kranj Takoj sprejmemo v delovno razmerje delavko, veščo strojepisja Lahko tudi za določen čas ali z manj kot polovico delovnega časa. Ponudbe je treba poslati v Ljubljansko banko, podružnico Kranj, oddelek splošnih poslov. posesti Prodam STANOVANJE, 42 kv. m v Kranju, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina« 7040 Prodam HIŠO, HLEV, dva SADOVNJAKA in malo POSESTVO na Mišočah št. 7. Ogled vsak dan pri Boštjančič Jvanu, Mišoče 8, Kamna gorica. 7050 Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvože-* ne švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo prireditve GOSTILNA BOHINC MARIJA v Cerkljah, organizira VESELO SILVESTROVANJE v zgornji dvorani Zadružnega doma s silvestrskim me-nujem. Rezervacije sprejemamo do vključno 25. 12. 1973 v gostilni pri Češnovarju. Če želite solidno zaključiti letošnje leto, takoj rezervirajte svoj prostor. Za ples in razvedrilo igra ansambel »EROS«. Žrebanje vstopnic. Vabljeni! 7118 izgubljeno Izgubljeno rjavo AKTOVKO na poti od sodišča do Planine, vrnite na naslov: Dom upokojencev, Planina, Kranj 7117 Kranj CENTER 12. decembra franc. barv. film policijsko izsiljevanje ob 16. in 18. uri premiera amer. barv. filma vojna med ženskami IN MOŠKIMI ob20. uri 1.1 decfembra amer. barv. film vojna med Ženskami in moškimi ob i«. i« in 20 14. decembra amer. barv. film SEKSUALNO SPOZNANJE (ni primeren za mladino!) ob 16., 18. in 20. uri. Kranj STORŽlC 12. decembra ital.-špan. barv. CS film PRIHAJA SABATA ob 16., 18. in 20. uri 13. decembra amer. barv. film BOTER ob 16. in 19. uri 14. decembra amer. barv. film VOJNA MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI ob 16, 18 in 20 Tržič 12. decembra amer. barv. film BOTER ob 17. in 19. uri 13. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 17.30 in 20. uri 14. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 17.30 in 20. uri Kamnik DOM 12. decembra danski barv. film ŠOLA ZA ŽENINE (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri 13. decembra danski barv. film ŠOLA ZA ŽENINE (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri 14. decembra amer. barv. film BOTER ob 17. uri Škofja Loka SORA 12. decembra amer. barv. film KRALJ DŽUNGLE ob 18. in 20. uri 13. decembra ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 20. uri 14. decembra ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. decembra amer. barv. film DOLARJI ob 20. uri 14. decembra amer. barv. risani film PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPAJA ob 17. uri, amer. barv. film DOLARJI ob 20. uri Radovljica 12. decembra amer. barv. film CRNI IZZIV ob 20. uri 13. decembra ital. barv. film BRONTE ob 20. uri Jesenice RADIO 12. decembra amer. film PAST ZA NEDOLŽNEGA 14. decembra špan.-angl. barv. film PAN-CHO VILLA Jesenice PLAVŽ 13. decembra amer. barv. film MESTO V MRAKU 14. decembra amer. film PAST ZA NEDOLŽNEGA Kranjska gora 12. decembra amer. barv. CS film BRATA MAŠČEVALCA 13. decembra amer. film PAST ZA NEDOLŽNEGA Seksualno spoznanje Režija: Mike Nichols Gl. vloge: Jack Nicholson, Candice Bergen Režiserja Mikea Nicholsa že poznamo po filmih »Kdo se boji Virginije Woolf«, »Diplo-miranec« in »Catch 22«. Tokrat se nam predstavlja s »Seksualnim spoznanjem« (Carnal Knovvledge) v katerem je na tragikomičen način obdelal problem moškega šovinizma. V zgodbi, ki je karseda preprosta, se skriva razmišljanje o prijateljstvu, zvestobi in spolnosti kot družbenem pojavu. Študenta Jonathan in Sandy stanujeta v isti sobi in si kot velika prijatelja zaupata svoje srčno-spolne težave. Oba se zaljubita v Susan. Toda Sandy sploh ne ve, da je bil Jonathan že z njo v postelji. Šele po mnogih letih, ko se stara prijatelja zopet srečata, Sandy se je medtem poročil s Susan, odkrije Sandy grehe svoje žene. Veliki zapeljivec Jonathan pokaže prijatelju diapozitive svojih »žrtev« in med njimi je bila kajpada Susan. To je dovolj za zlom trdnega prijateljstva. Glavna privlačnost filma je odprtost jezika in gest, kar mu daje nekakšno nenavadnost in privlačnost. M. G. & presernovo gledališče PETEK, 14. decembra, ob 19.30 — I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Men-gSu. Ura pravljic V četrtek, 13. decembra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta. Vabljeni! KOVINSKA DELAVNICA BLED objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 K V stavbnih ključavničarjev 2. 2 kvalificiranih kleparjev 3. 2 NK delavcev za pomoč pri ključavničarskih in kleparskih delih z možnostjo priučitve. Pogoj za zaposlitev: pod tč. 1. in 2.: kvalifikacija v stroki. Prednost imajo kandidati z večjo prakso. pod tč. 3.: lahko tudi brez prakse. Poskusna doba traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj predložijo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti na upravo Kovinske delavnice Bled. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Sporočamo žalostno vest, da je preminil Ciril Kocjančič PTT upokojenec Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 12. decembra 1973 ob 15.30 izpred hiše žalosti Brezje 53. Podjetje za PTT promet Kranj Zahvala Ob smrti dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica Alojza Pristova se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Zahvaljujemo se tudi duhovniku in drugim govornikom za tople poslovilne befeede, kakor tudi pevcem, gasilcem, upokojenceip in organizaciji Zveze borcev. Posebna zahvala sosedom za njihovo nesebično pomoč. Žalujoči: žena in otroci z družinami. Mošnje, 4. decembra 1973 Zahvala Ob mnogo prerani izgubi našega ljubega sina, moža, očeta, brata, strica in svaka Franca Oblaka iz Fužin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani, izrekli sožalje, mu podarili cvetje in ga v velikem številu pospremili v njegov poslednji dom. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za pomoč ob hudi bolezni, sodelavcem LTH Poljane, bivšim sodelavcem ALPINE in PO Trebija za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala g. župniku Bergantu za poslovilne besede, pevskemu zboru in sosedom Bogatajevim in Gladkovim. Vsem še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: mama Marija, žena Cilka, sin Franci, hčerki Anica in Marija. Fužine, Zirovski vrh, 6. decembra 1973 Zahvala / Ob nenadni boleči izgubi naše drage žene, sestre in tete Terezije Vidmar roj. Korošec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožal je in za podarjene vence in cvetje. Posebno, pa se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam pomagali. Prisrčna zahvala dr. Zgajnarju, gospodu kaplanu in gospodu župniku Petriču ta poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, bratje in sestre z družinami Tupaliče, 10. decembra 1973 " ^ Kopica rekordov v zimskem bazenu ^ zimskem bazenu v Kranju je bil v Nedeljo meddruštveni plavalni mi-^g, na katerem so nastopili plavalci reškega Primorja, Linhart iz beo-STajskega Partizana ter domači ^iglav. Za uvod v zimsko plavalno Sezono je bila dosežena vrsta repub-ll.Skih in državnih rekordov za z»nske bazene. . Rezultati — ČLANI: 800 m kravi: Hitrec (Prigorje) 9:41,6, 200 m Nvl: i. Milovanović 2:00,8, 2. J. gavec 2:10,9, 100 m delfin: 1. J. ^avec 1:06,9, 100 m prsno: 1. Hitrec Primorje) 1:13,1, 2. T. Slavec [Triglav) i:i3,2 (rekord SRS), 200 m £rbtno: 1. Zivković (Primorje) f:30,5, 200 m mešano: 1. Hitrec Primorje) 2:33,3, 2. Šmid 2:35,2, kravi: 1. Linhart (Partizan) %3, 4x100 m kravi: 1. Primorje 4:H0, 2. Triglav 5:11,9 (rekord SRS 2a mlajše pionirje B, B. Petrič pa je v Štafeti plaval 1:10,4, kar je rekord nrl. pionirje B); ČLANICE: 400 m ^avl: 1. Cerne (Primorje) 5:27,5, °0m delfin: 1. Pečjak (Triglav) 1;15,3 (rekord SRS), 100 m prsno: 1. Mandeljc 1:25,3, 2. Pajntar (obe Triglav) 1:25,8, 100 m hrbtno: 1. Pečjak 1:16,4, 200 m mešano: 1. Mandeljc 2:58,8, 2. Pajntar 3:05,6, PIONIRJI: 200 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 2:26,5 (rekord SFRJ in SRS za pionirje), 100 m kravi: 1. Tomin (Primorje) 1:13,7, 100 m delfin: 1. Jerman (Triglav) 1:30,8, 100 m prsno: 1. Jerman (Triglav) 1:32,3, 100 m hrbtno: 1. Sladoje 1:25,3, 50 m hrbtno: 1. Polka (Triglav) 53,2, 200 m mešano: 1. B. Petrič 2:49,8; MLAJŠI PIONIRJI: 100 m kravi: 1. Golob (Triglav) 1:18,6, 2. Šali (Triglav) 1:20,5 (rekord SRS za ml. pionirje B), 50 m delfin: 1. D. Petrič (Triglav) 47,8, 50 m hrbtno: 1. D. Petrič (Triglav) 44,2, 4x50 m kravi: 1. Primorje 2:43,6, 2. Triglav 2:46,3 (rekord SRS za ml. pionirje B); PIONIRKE: 100 m kravi: 1. Sladoje (Triglav) 1:12,8, 50 m delfin: 1. Udarič (Primorje) 45,8, 50 m prsno: 1. Bradaška (Triglav) 49,9, 100 m hrbtno: 1. Jugovič (Primorje) 1:29,3, 2. Bradaška (Triglav) 1:30,5, 200 m mešano: 1. Štemberger (Triglav) 3:08,7. J. Javornik Triglav tretji Na kegljišču Kodeljeva v Ljubljani je bilo v soboto in nedeljo 22. državno prvenstvo v borbenih igrah. Nastopilo je 23 ekip Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije. Letošnji državni prvak je ekipa Medveščaka, najboljši slovenski zastopnik pa je letošnji republiški prvak Triglav, ki je osvojil tretje mesto. Izidi: 1. Medveščak 1585, 2. Jedinstvo (oba Zagreb) 1580, 3. Triglav 1577, 4. Ljubljana-cen-ter 1531, 5. Grmošica (Zagreb) 1528, 6. Gradiš (Ljubljana) 1522, 7. Split 1504, 8. Poštar (Split) 1469, 9. Žalec 1467, 10. Elektra (Zagreb) 1445. -dh Triglav: Vrhnika 101:90 , Kranj, zimska mladinska košarkarska liga, Triglav : Vrhnika 101:90 !45:40), telovadnica OŠ France Preden, gledalcev 50, sodnika Mlade-jovič (Ljubljana), Frelih (Medvo- ■J^iglav: Hribernik 12, Lipovac 3 Kalan 31, Zupan 2, Šilar 6, Magy Ceb reP 8' Prosen 2' Ter°Pšič 4> t J^ladinsko moštvo Triglava je bilo Udi v tretjem kolu uspešno. Prema-Jp1 so svoje vrstnike Vrhnike in že J^giČ s stotico napolnili koš na-sP*otniku. V prihodnjem kolu bodo Triglava-ni gostje mariborskega Marlesa. -dh Golob prvi Na kegljišču gostišča Benedik v Stražišču je bilo že četrto prvenstvo Kranja za področje desnega brega Save. Nastopilo je 77 kegljačev, ki so nastopili v disciplini 200 lučajev. Vrstni red: 1. Stane Golob 858, 2. Rajko Križnar 810, 3. Jože Ješe 809, 4. Janez Potočnik 795, 5. Marjan Šilar 790, 6. Aci Lebar 789 itd. J. J. Ljubljana pred Kamnikom V zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je v počastitev dneva zavoda, ki ga praznujejo vsako leto, tamkajšnje športno društvo organiziralo turnir v sedeči odbojki za prehodni pokal. Nastopila so vsa najboljša slovenska moštva razen Borca iz Kranja, turnirja pa so se udeležili tudi Zagrebčani. V kvalitetnih igrah je prvo mesto osvojila Ljubljana pred Kamnikom, Ponikvami in Zagrebom. Izidi: Kamnik : Ljubljana 35:41, Kamnik : Ponikve 58:41, Ljubljana : Ponikve 46:25, Ljubljana : Zagreb 37:39, Ponikve : Zagreb 35:30. -dh SL0VENUALES KR/ SAVSKI SEJEMSKA HALA spalnica moneta SLOVENK I. zvezna hokejska liga Celje : Jesenice 4 : 18 Celje, I. zvezna hokejska liga, Celje: Jesenice 4:18 (1:5, 2:9, 1:4), drsališče v mestnem parku, gledalcev 1200, sodnika Gobec (Zagreb), Petelin (Ljubljana). Strelci za Jesenice: S. Beravs 4, Hafner, Felc, Poljanšek, Škerjanc, I. Jan, T. Košir po 2, R. Smolej ter Razinger po 1. Jesenice: Knez, Zbontar, S. Košir, Jug, Pipan, I. Jan, B. Jan, Ravnik, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, Poljanšek, Felc, Hafner, Škerjanc, T. Košir, M. Jan, Razinger, Eržen. Železarji so tudi v Celju visoko premagali domačine. Le-ti so presenetili goste, saj so zaigrali odprto in Jeseničanom ni bilo težko napolniti mrežo domačega vratarja. Izkazali so se tudi strelci Celja, ki so kar štirikrat premagali gostujočega vratarja. Izidi: Celje : Jesenice 4:18 (1:5, 2:9, 1:4), Crvena zvezda : Olimpija 1:18 (0:5, 0:7, 1:6), Slavija : Partizan 5:4 (0:2, 4:2, 1:0), Spartak : Medveščak 1:8(0:3,0:2,1:3). Lestvica: Jesenice 10 9 0 1 200: 17 18 Olimpija 10 9 0 1 176: 12 18 Medveščak 10 9 0 1 79: 22 18 Slavija 10 5 0 5 67 : 78 10 Partizan 10 4 0 6 42 : 94 8 Celje 10 2 0 8 33:134 4 Spartak ,10 1 0 9 18:122 2 Crvena zvezda 10 1 0 9 26:161 2 Pari prihodnjega kola: Jesenice : Medveščak, Olimpija : Slavija, Partizan : Celje, Crvena zvezda : Spartak. v -dh II. zvezna hokejska liga — zahod Triglav : Gorenje 22 : 0 Ljubljana IL zvezna hokejska liga — zahod, Triglav : Gorenje 22:0 (8:0, 5:0, 9:0), hala Tivoli, gledalcev 100, sodnika I. Petelin, E. Petelin (oba Ljubljana). Strelci za Triglav: J. Nadižar 5, Gros, Pavlica po 4, Koleša, Sajovic po 3 ter Hudobivnik, Adlešič in Lavrič po 1. Triglav: Ferfolja, Konc, Koleša, Lavrič, Hudobivnik, Adlešič, Stoja-novič, Sajovic, J. Nadižar, Gros, Kovač, Pavlica, Feldin, Višček, Šparovec. Visoka zmaga Triglavanov v tretjem kolu. • Hokejisti velenjskega Gorenja se niso mogli resneje upirati razigranim Kranjčanom, ki so prikazali hitro in dobro igro. Kranjska gora : INA 22:0 Jesenice, II. zvezna hokejska liga — zahod, Kranjska gora : INA 22:0 (5:0, 7:0, 10:0), dvorana pod Mežak-ljo, gledalcev 500, sodnika Repina (Ljubljana), Repina (Celje). Strelci za Kranjsko goro: Brun 4, Slikar, Pristov po 3, Pirih, Smagin, Horvat, Klemene po 2, M. Šebjanič, Ščap, Čatak ter Trseglav po 1. Kranjska gora: Krmelj, Pretnar, D. Šebjanič, Sivič, Ščap, M. Šebjanič, Pačak, Smagin, Krušič, Pirih, Pristov, Brun, Klemene, Mavčeč, Kern, Medved, Šlibar, Fartek, Horvat, Trseglav. Kranjskogorci so zlahka odpravili slabe goste iz Siska. Kako slabo so se hokejisti INE upirali boljšim domačinom, nam pove že rezultat. Po rezultatih obeh gorenjskih predstavnikov pa lahko sklepamo, da je tudi druga liga po kvaliteti nekaterih nasprotnikov zgrešena tako kot prva. Izidi: Triglav : Gorenje 22:0 (8:0, 5:0, 9:0), Kranjska gora : INA 22:0 (5:0, 7:0, 10:0), Mladost : Tivoli 2:7 (0:2,2:0,0:5). Lestvica: Kranjska gora 3 3 0 0 38: 5 6 Triglav 3 2 0 1 36: 6 4 Tivoli 3 2 0 1 36:13 4 Mladost 3 1 0 2 19:13 2 INA ' 3 0 0 3 2:41 0 Gorenje 3 0 0 3 5:58 0 Pari prihodnjega kola: Gorenje : Kranjska gora, Mladost : Triglav, Tivoli: INA. -dh Bled : Mežica 3 : 0 V nadaljevanju druge zvezne odbojkarske lige — zahod je edini gorenjski predstavnik Kamnik na domačem terenu moral priznati premoč Železničarju. V moški republiški ligi so Blejčani brez težav odpravili Mežico medtem ko so se Jeseničani iz gostovanja pri mariborskem Braniku vrnili praznih rok. V ženski ligi pa so Jeseničanke izgubile v Ljubljani proti istoimenskem moštvu. Izidi — moški: Kamnik : Železničar 1:3, Bled : Mežica 3:0, Branik : Jesenice 3:1, ženske: Jesenice : Ljubljana 0:3. Lestvica — SOL moSki: Sava 8 7 1 23: 8 15 Branik 8 6 2 20:10 14 Jesenice 8 6 2 20:14 14 Bled 8 5 3 20:11 13 Mežica 8 5 3 15:15 13 Koper 8 4 4 15:18 12 Mislinja 8 2 6 16:21 10 Bovec 8 2 6 11: 9 10 Gaberje 8 2 6 11:21 10 Trimo 8 1 7 7:21 9 Lestvica — SOL ženske: Fužinar 6 6 0 18: 2 12 Maribor 7 5 2 18: 7 12 Zupinu zlata čelada V Zagrebu so podelili tradicionalna priznanja jugoslovanskim motociklistič-nim in avtomobilskim državnim prvakom. Član AMD Tržič Jože Zupin je za tretio zaporedno osvojitev naslova državnega prvaka v motokrosu dobitnik zlate čelade. - dh Gaberje Krka Ljubljana Jesenice Branik Vič Korotan 7 5 2 17: 9 12 6 5 1 15: 4 11 6 3 3 11:10 9 6 2 4 7:12 8 6 1 5 3:16 7 6 1 5 3:16 7 6 0 6 2:18 6 Na novoletnem sejmu v Kranju POPUST 5 % KREDIT DO 15000 din DOSTAVA NA DOM Uspeh Triglavanov Kegljaški klub Slovenj Gradec praznuje 20-letnico tega športa. V ta namen so ob praznovanju priredili kegljaški turnir, katerega so se udeležili Triglav, Konstruktor, Fužinar in ke^ljači prireditelja. Letošnji državni prvak Triglav je bil najuspešnejši v moški konkurenci. Izidi: 1. Triglav 5495 (Martelanc 985, Turk 948, Vehovec 909, Jereb 910, Jenkole 901, Ambrožič 869), 2. Konstruktor 5460, 3. Slovenj Gradec 5203,4. Fužinar 5201. -dh Pari prihodnjega kola — moški: Jesenice : Mislinja, Gaberje : Bled, ženske: Vič : Jesenice, -dh Še vedno brez zmage Tudi v četrtem in petem kolu prve slovenske šahovske lige-zahod so ostali kranjski šahisti praznih rok. Na gostovanju v Cerknici so bili v srečanju s tamkajšnjo istoimensko ekipo že na pragu zmage, a so po napakah Podgornika in Gazvode zgubili s 5,5:4,5. Rezultati: Plavčak : Matjašič 1:0, Kraševec : Paunov 0:1, Kraševec : Podgornik remi, Novak : Gazvoda 1:0, Štefan : Naglič 0:1, Simičak : Vojičič 0:1, Simičak : Pire 0:1, Modic : Božičevič 1:0, Bevk : Deželak 1:0, Šemrl : Mazi 1:0. Mnogo bolje so igrali v naslednjem kolu z ljubljansko Iskro. Rezultat je bil sicer 7:3 v korist gostov, toda treba je pripomniti, da so bili v ljubljanski ekipi en mojster, štirje mojstrski kandidati, trije prvokate-gorniki in dva drugokategornikđ. In še en podatek o moči gostujočih šahistov: Barle, ki je igral na prvi deski, je bil lanski, Papler, igral je na drugi deski, pa letošnji najboljši šahist na slovenskem prvenstvu. Tri osvojene točke pomenijo tako izreden uspeh, saj v srečanju s tako močno ekipo kaj več nismo smeli pričakovati. Pri domačih sta bila najboljša Matjašič in Naglič. Slednji je dosegel že peto zaporedno zmago in sodi med najuspešnejše igralce v ligi sploh. Rezultati: Paunov : Barle remi, Matiašič : Papler 1:0, Podgornik : Bratko 0:1, Lazar : Steiner 0:1, Naglič : Galle 1:0, Vidali : Petek 0:1, Pire : Petek 0:1, Božičevič : Košir 0:1, Deželak : Mahnič 0:1, Mazi : Strtakremi. Vrstni red ekip po štirih kolih: Novo mesto 24, Iskra 22, Jesenice 21, Kočevje 20, Lesce in Cerknica 17, Kranj 16 in Koper 13. Iskra in Kočevje imata dvoboj manj. M. G. rri i • • i Tudi najmlajši košarkarji bodo tekmovali Komisija za košarko pri ObZTK Kranj bo tudi letos organizirala košarkarsko tekmovanje na osnovnih šolah kranjske občine. Tekmovanje bo potekalo v okviru pionirskega festivala košarke '74 in bo organizirano v več kategorijah. Tako bo v konkurenci starejših oziroma mlajših pionirjev nastopilo po sedem ekip, in sicer ekipe osnovnih šol Simon Jenko, Lucijan Seljak, Stane Žagar in France Prešeren (vse Kranj) ter ekipe osnovnih šol Stanko Mlakar (Šenčur), Davorin Jenko (Cerklje) in Matija Valjavec (Preddvor). V konkurenci starejših pionirk od že omenjenih ne bo nastopila le ekipa osnovne šole France Prešeren, v konkurenci mlajših pionirk pa bodo sodelovale ekipe osnovnih šol Simon Jenko in Lucijan Seljak (obe Kranj) ter Davorin Jenko (Cerklje) in Matija Valjavec (Preddvor). Tekmovanje bo potekalo po eno-krožnem sistemu. Mlajši pionirji bodo začeli tekmovati že to soboto, njihovi starejši vrstniki naslednjo soboto, pionirke pa v prvi polovici januarja prihodnjega leta. V letošnjem prvenstvu lahko pričakujemo zanimiva in borbena srečanja, saj so vse ekipe dokaj izenačene. Poglejmo še, kdo so bili zmagovalci preteklega prvenstva. Pri starejših pionirjih je prvo mesto osvojila ekipa osnovne šole Simon Jenko, pri mlajših pionirjih pa ekipa osnovne šole Lucijan Seljak. V konkurenci starejših oziroma mlajših pionirk pa sta prvo mesto osvojili ekipi osnovne šole Lucijan Seljak. B. Bogataj Šah Lesce : Koper 6,5 : 3,5 V prostorih ŠD Lesce so v nedeljo šahisti domačega društva v petem kolu I. republiške lige — zahod premagali ekipo Kopra s 6,5 : 3,5. Posamezni rezultati: Roblek : Brečevič remi, Harinski : Milinkovič 0:1, Sterle : VuliČ 1:0, Mali : Šebal 1:0, Perovič : Ćibelj 1:0, Presterl : Petrinja 1:0, M. Presterl : Kamenšek 0:1, Butorac : Golob 0:1 b. b., Hrovat : Jeras 1:0, Mencinger : Fergula 1:0. J. H. Slepi so se pomerili v kegljanju Na škofjeloškem kegljišču je bilo v soboto pod pokroviteljstvom tovarne LTH prvo republiško prvenstvo slepih v kegljanju. Nastopilo je 21 tekmoval' cev ter šest ekip. r " L Rezultati — posamezno: slepi brez vida: 1. Hudolin (Kranj) 255» ■ 2. Pire (Šk. Loka) 252, 3. Porenta (Ljubljana) 153; slepi z ostankom vida: 1. Žukevič (Kranj) 381, 2. Podjed 370, 3. Kovač (oba Ljubljana) 347; ekip»®! 1. Kranj I (Hudolin, Žukevič, Kopač) 1168, 2. Kranj II 916, 3 Ljubljana 184* n £>W£>r*£> fl^C/Of l/l/t/ Nezgoda pri srečanju Na cesti tretjega reda v Zvirčah pri Tržiču se je v četrtek, 6. decembr^ nekaj pred 21. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobi Anton Kleindienst (roj. 1949) s Posavca je vozil proti Zvirčam. Pri hiši Št. . Zvirčah se je srečal s tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Marjan Cuk 0" 1948) iz Rečevnice. Pri srečanju sta se vozili oplazili, osebni avtomobil se 1 tudi zadel v zadnje levo kolo tovornjaka in se prevrnil. V nesreči je bil voz" kleindienst huje ranjen, sopotnik Mirko Volaj pa lažje. Škode na vozilih je1 6000 din. Zadel otroka _ V sredo, 5. decembra, nekaj pred 13. uro se je na Kidričevi cesti v ŠkoO1 Loki pripetila prometna nezgoda. S pločnika na Kidričevi cesti je nenadotf® stekla čez cesto 7-letna Marija Zelič od Sv. Duha. Deklica je počakala, da r mimo peljal neki avtomobil, nato pa je stekla čez Cesto, pri tem pa je spregl®' dala drugi avtomobil, ki ga je vozil Milan Medved (roj. 1928) iz Škofje LoK®' Avtomobil je otroka zadel. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Poledica V petek, 7. decembra, dopoldne se je na cesti prvega reda med PodljuR. ljem in Tržičem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobJ Dragotin Krstevski (roj. 1934) iz Ljubljane je vozil proti Tržiču, na poleden cesti pa je njegov avtomobil zaneslo v levo v drsno ograjo. V nesreči je ranjena voznikova sopotnica. Škode je za 20.000 din. Zapeljal s ceste V ponedeljek, 10. decembra, ob 23.40 se je na cesti med Ribnom in Se*0^ pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanko Zupa (roj. 1933) z Bleda je vozil proti Selu. V blagem desnem ovinku je nJe»je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo s geste, nato pa se i avtomobil valil kakih 20 metrov po strmem pobočju peskokopa in °^sta1 strehi. Voznik v nesreči ni bil ranjen: Škode na avtomobilu je za 15.000 a Ropar v stanovanju V noči na 10. december je neznanec prišel v stanovanje I. C., stare 71 let, iz Vogelj in od nje zahteval denar. Ženica pa tega ni hotela storiti, zato ga je neznanec poiskal sam. V njeni torbici je našel denarnico s 1000 din in jih vzel. Storilcu se ni mudilo, saj je celo sedel na divan in se z ženico pogovarjal, ko pa je hotela iz sobe, je ni pustil. Zaradi tega je zabela vpiti. Nasilnež jo je podrl na tla in začel daviti ter groziti, da jo bo ustrelil,, vendar pa orožja ni pokazal. Za roparjem poizvedujejo. Kazni za »ugrabitelje« Petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju je pod predsedstvom sodnika Antona Žitka včeraj po zaključeni glavni obravnavi izrekel sodbo Dušanu Čirinu, Milanu Ga-spariniju in Goranu Mišetu. Trojica ie bila sprva obtožena poskusa ugrabitve letala DC- 10 na letališču Brnik, po spremenjeni obtožnici pa so bili obtoženi: Cirin Dušan kaznivega dejanja napeljevanja h kazni- Požara V petek, 7. decembra, okoli 15. ure je začelo goreti v Tapetništvu Radovljica. Vnelo se je v prvem nadstropju stavbe, v delavnici, kjer so dopoldne za sušenje tapet uporabljali električne peči. Ker pa je bila od 10.30 pa do 14.30 redukcija električnega toka, so delavci pozabili izklopiti po delu eno od peči. Ta se je po 14.30 ogrela, zaradi toplote pa se je vnela potovalka, ki je stala v bližini peči, nato pa še kosi usnja in parket. Požar so opazili vojaki in takoj začeli gasiti. Pri gašenju sta sodelovali tudi PGD tovarne Verig Lesce ter Radovljice. Škode je za okoli 5000 dinarjev. V ponedeljek, 10. decembra, opoldne se je v tovarni Sava v obratu, kjer izdelujejo umetno usnje, pokvaril grelec. Električar, ki je hotel grelec popraviti, je potem, ko ga je vključil, pogledal skozi odprtino, če nafta izgoreva. Odprtina v grelcu bi morala biti zavarovana s pleksi steklom ne pa s pločevino. Ko je električar odmaknil pločevino na odprtini, je iz nje bruhnil ogenj, grelec pa se je vnel. Ogenj se je prenesel še na sosednji grelec in nato" še na ostrešje lakirnice. Škode je za okoli 20.000 din. vemu dejanju ugrabitve zrakoplova, k. d. napeljevanja h kaznivemu dejanju izsiljevanja odkupnine za zrakoplov, k. d. velike tatvine in k. d. preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Milan Gasparini je bil obtožen k. d. napeljevanja h kaznivemu dejanju ugrabitve zrakoplova, k. d. napeljevanja k izsiljevanju, k. d. velike tatvine, k. d. preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in k. d. prikrivanja. Goran Miše pa je bil obtožen dveh k. d. dogovora za kaznivo dejanje, k. d. pomoči pri kaznivem dejanju velike tatvine in k. d. velike tatvine. V obsežni kazenski zadevi je bilo sodišče brez dvoma pred težko nalogo, ker v jugoslovanski zakonodaji doslej takega primera še ni bilo, vendar pa kazenski zakonik o takem dejanju govori, ker je Jugoslavija podpisnica mednarodne konvencije o preprečevanju ugrabitev zrakoplovov. Sodišče je ugotovilo, da je bila obtožba utemeljena in dejanja obtožencem dokazana. 06toženega Ci-rina je sodišče spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ugrabitve zrakoplova in ga obsodilo na dve leti strogega zapora, za dejanje napeljevanja k izsiljevanju odkupnine za letalo na leto in šest mesecev strogega zapora, za vlom v skladišče orožja srednje strokovne šole milice v Ljubljani na leto in šest mesecev strogega zapora in za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi na 8 mesecev zapora. Enotna kazen za Čirina pa se glasi — pet let strogega zapora. Gasparini je bil za dejanje nagovarjanja k ugrabitvi letala obsojen na leto in dva meseca zapora, za napeljevanje k izsiljevanju odkupnine za letalo na leto strogega zapora, za dejanje vloma in tatvine orožja na leto dni strogega zaP°L!. za dejanje preprečitve uradnega d0. janja uradni osebi na 4 mesece zaP ra in za dejanje prikrivanja ukriao nih cigaret, ukradel jih je Mi§e» \ 2 meseca zapora. Enotna kazen ^ Gasparinija je 3 leta strogega 1 pora. Goran Miše je imel pri tej z&feJ0< med vsemi tremi najmanjšo vlo».' zato je tudi njegova kazen temu P merna. Za dve kaznivi dejanji varjanja za kaznivo dejanje je obsojen na 8 in na 6 mesecev zap°. • za dejanje pomoči pri veliki na 4 mesece zapora, za kaznivo janje velike tatvine, ko je P0' t vlomil v kiosk in odnesel več * • 1000 zavitkov cigaret, pa na leto « strogega zapora. Enotna kazen Gorana Mišeta je dve leti strog«* zapora. Pri odmeri kazni je sodišče Up® števalo, da je sicer šlo za zelo 0 varna kazniva dejanja, vendar pa J sodišče kljub vsej predimenzionU' nosti zadeve moralo dejanja tr mladih fantov presojati objektivn • Vsi trije obtoženci so, kot ji" J označil psihiater, nezreli in nebog ljeni, daljše prostostne kazni bi.o' zanje prestroge glede na njih0, kasnejše vključevanje v življenj. Cirin in Gasparini tudi še nista "K kaznovana, oba pa sta s svojim P znanjem omogočila osvetliti vso z devo. Miše pa je že bil kaznovan K ^ mladoletnik, zato sodišče za v!°pr kiosk pri njem ni omililo kazni- y janje obtožencev so na srečo °ra0. le pri dogovarjanju, niti ne pn P • skusu, saj letalo takrat še ni P stalo, poskus pa je bil onemogo^ zaradi hitre intervencije organ . UJV. Po našem kazenskem iakon ku je sicer za dejanje ugrabitve zr, koplova v letu* zagrožena kazen leto do petnajst let strogega zaljyj Zaradi popravil v slovenskih termoelektrarnah in nizkega vodostaja se je znašla naša republika in tudi nekatere druge jugoslovanske republike v kritičnem elektroenergetskem . položaju. Čeprav so nekateri viri električne energije že usposobljeni za obratovanje, kriza še vedno traja. Slovensko elektrogospodarstvo že vse dneve krize poziva potrošnike energije, naj bodo kar se da varčni in naj ne trošijo elektrike po nepotrebnem. Varčevanje namreč veliko pomaga pri ublažitvi krize v preskrbi z elektriko. Zanimalo nas je, kako občani varčujejo z elektriko. Njihove odgovore posredujemo v današnji rubriki. bi omogočili centralno ogrevanje tudi ob pomanjkanju električne energije. Težavnega položaja pri preskrbi z električno energijo se zavedam. Po svojih močeh skušam pomagati. Čeprav v kuhinji nimam okna, luči ne prižgem. Svetim s plinsko lučjo. Perem le enkrat tedensko, čeprav imam majhnega otroka. Garsonjero, v kateri stanujem, skušam ogrevati s plinom. Prižgem oba gorilca. To je ed.na možnost, da je v stanovanju vsaj malo toplo.« Ljubo Jenko, ekonomski tehnik iz Zgornjih Bitenj, zaposlen v kranjski Iskri: »Pri nas odklapljajo električno energijo največkrat popoldne, in sicer za 4 ali 6 ur, od časa do časa pa nas odklopijo tudi dopoldne. Trudimo se, da električne energije ne trošimo po nepotrebnem. V glavnem nam rabi le za razsvetljavo, radio in televizijo. Moja družina sploh ni med večjimi porabniki električne energije. Uporabljam tudi plin. Vendar je tudi v preskrbi s tem gorivom težava. Precej dolgo je treba čakati da ga dobiš. Dobrodošel je tudi štedilnik oziroma peč na trda goriva. Zakurimo jo, kadar je potrebno. Pomanjkanje električne energije pa me najbolj prizadene pri ogrevanju. Imam cen tralno ogrevanje, ki pa je brez elektrike neuporabno. Prižgem jo takrat, koje tok.« Vera Gradič iz Kranja, uslužbenka: »Stanujem v bloku na Cesti 31. divizije 7. Ogrevanje našega stanovanjskega naselja je odvisno od električne energije. Sedaj smo na , žalost največkrat v mrazu. To najbolj škoduje otrokom. Nekateri, med njimi tudi moj, so že zboleli. V soboto na primer zaradi mraza pred prihodom električne energije niti vstati nisem upala. V postelji je bilo še najbolj toplo. Za take primere bi morali namestiti agregate, ki Peter Slatnar iz Cerkelj, zasebni strojni ključavničar: »Pomanjkanje elektrike me nedvomno priz&dene. Obrtnik sem in moj posel brez elektrike ne more teči. Razen tega sem pogodbeno vezan na podjetje, ki mu moram redno dostavljati izdelke. Za izpolnitev te obveznosti moram opraviti dnevno najmanj 14 delovnih ur. Prilagajam se izključitvam električne energije. Razen tega se trudim, da ne bi po nepotrebnem trošil elektrike. V gospodinjstvu kurimo drva, v delavnici je razsvetljava minimalna, razen tega pa se v teh kritičnih dneh izogibam varjenju, ki požre veliko električne energije. Svoje delo bi lahko še bolje prilagajal položaju, če bi vedel, kdaj bodo odklopi.« J. Košnjek