GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 13 l junij 2024 l {tevilka 2

1

glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ
junij 2024, številka 2, letnik 13
ISSN 1848–4360
Reka, junij 2024

Glasilo finančno podpirajo:

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu

Podpinjol 43, 51000 Rijeka

Uredništvo:
Jasmina Dlačić, Darko Mohar, Boris Rejec,
Zvonimir Stipetić, Vitomir Vitaz, Marjana
Mirković, Milan Grlica, Vasja Simonič
glasilo@bazovica.hr
Podpinjol 43, 51000 Rijeka

Mesto Reka

Izdajatelji:
Slovenski dom KPD Bazovica
Podpinjol 43, 51000 Rijeka
slovenskidom@bazovica.hr
zanj: Jasmina Dlačić

www.bazovica.hr
www.facebook.com/KPDBazovica
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka
Podpinjol 43, 51000 Rijeka
vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ
Podpinjol 43, 51000 Rijeka
vsimonic1@gmail.com
zanj: Vasja Simonič
Urednica:
Marjana Mirković
marjana.mirkovic@ri.t-com.hr
gsm: 091 593 6086
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec
Oblikovanje, prelom in tehnično urejanje:
Vesna Rožman
Fotografija na naslovnici: Istog Žorž
Karikatura: Bojan Grlica
Tisk: Tiskara Sušak
Glasilo izhaja trimesečno
Naklada je 1.500 izvodov

Primorsko-goranska županija

zveza@slovenci.hr
za: Barbara Riman

Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške
Slovenski dom KPD Bazovica

iz vsebine
Uvodnik

tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977
slovenskidom@bazovica.hr

3

torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in
četrtek: 10.00–12.00

Iz Zveze slovenskih
društev na hrvaškem

uradne ure:

4
Veleposlaništvo RS v RH

Iz društva

7

Alagovićeva 30, 10 000 Zagreb, RH
Veleposlanik: Gašper Dovžan

In memoriam

18

Iz pouka DPS

19

Si-T

20

tel.: +385 1 63 11 000
faks: +385 1 46 80 387
el. pošta: vzg@gov.si

spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si

Foto kotiček

Februar kot mesec kulture sta v Hrvaškem kulturnem domu (HKD) na Sušaku obeležila tudi razstava o Slovenski
planinski poti in komedija kulturnikov iz Drežnice, KPD Bazovica pa je v času šolskih počitnic na zimske delavnice v Slovenski dom na Reki znova povabil najmlajše, ki so nastopili tudi na prireditvi ob materinskem dnevu.
Skupina članov društva je obiskala legendarno vodjo folklorne skupine (FS) Sonjo Kern Svoboda v domu starejših
v Crikvenici, Mešani pevski zbor (MePZ) pod vodstvom Ingrid Haller se je odpravil k rojakom v Zagrebu in v Cerknem nastopil na reviji Primorska poje. Društvo je tudi to pomlad gostilo več dogodkov – razstave, pevski večer,
ogled filma o Reški progi in predavanje o grbih, medtem ko je planinska skupina (PS) nadaljevala živahno pohodniško dejavnost po Krku ter hrvaških in slovenskih hribih.
Rubrika Iz svetov prinaša novico o sprejemu vodilnih članov manjšinskih županijskih svetov, med njimi tudi slovenskega, pri primorsko-goranskem županu, strani, namenjene dopolnilnemu pouku slovenščine (DPS,) pa
izpolnjujejo drugo- in tretjenagrajeni osnovnošolski prispevki Literarnega natečaja ZSDH 2023 ter domača naloga iz DPS v KPD Bazovica.

Žalostni novici smo prejeli iz Pulja in Splita, zapustili sta nas dve izmed izjemnih članic tamkajšnjih društev, ki sta
tudi slovenski skupnosti na Hrvaškem vtisnili globok pečat, Klaudija Velimirović in Vera Hrga.

23

24

Znova vabimo k sodelovanju vse, ki pišete ali fotografirate ali pa bi se želeli tako ali drugače vključiti
in soustvarjati dejavnosti v kateri izmed skupin društva. Želimo vam lepo poletje. y Uredništvo

22

zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom:
tel.: +385 98 462 666

Srečanja

o nedavnih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem in sestavi vlade, ki ne obeta nič dobrega, predvsem zaradi
skrajnih stališč Domovinskega gibanja, sedanjega koalicijskega partnerja znova vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), do narodnih in drugih manjšin, pa je te dni v teku kampanja triindvajsetih strankarskih in dveh
neodvisnih list za evropske volitve 9. junija. Te bodo tudi v Sloveniji, gradivo zanje pa so po pošti kot volilni upravičenci prejeli tudi številni rojaki na Hrvaškem. V saboru je mandat (Socialdemokratske stranke − SDP) ohranila rojakinja
Barbara Antolić Vupora, na manjšinski listi pa je največ glasov dobil mladi Armin Hodžić, ki bo poleg svoje, bošnjaške
narodne manjšine v prihodnje uradno zastopal še slovensko, albansko, črnogorsko in makedonsko manjšino. Rubrika o ZSDH spremlja več dejavnosti krovne organizacije in obisk ministra, novica o skupščini pa napoveduje
spremembo izjemno aktivnega in uspešnega dosedanjega vodstva.

Rubrika Si-T poleg reške premiere filma Zbudi me, obeležitve dneva muzejev v Palčavi šiši in sodelovanja slovenskih gledališčnikov na reškem festivalu malih odrov omenja še reški obisk rojakinje Vesne Teršelič, osrednje
članice mirovniškega aktivizma na Hrvaškem, in omizje o interpretaciji vojnih zločinov iz časa druge svetovne
vojne. V svoji kolumni za Pogled z onkraj Snežnika Dragica Jaksetič ošvrkne evropske volitve, v rubriko Srečanja pa
smo tokrat povabili Ivanko Filipan iz Samoborja, ki se je aprila upokojila po dobrih tridesetih letih službovanja na
veleposlaništvu Republike Slovenije (RS) v Republiki Hrvaški (RH), za svoj prijazni pristop in požrtvovalno delo pa
je bila vsa leta deležna pohvale številnih hvaležnih rojakov.

Državljanom RS je v nujnih primerih

Pogled z onkraj Snežnika

P

Uvodnik

Sopotja

Parlamentarne volitve 2024

D

ržavna volilna komisija (www.izbori.
hr) je 29. aprila 2024 objavila končne
rezultate parlamentarnih volitev, ki so potekale 17. aprila: Hrvaška demokratična
skupnost (Hrvatska demokratska zajednica, HDZ) s partnerji je prejela 61 mandatov,
Socialdemokratska stranka (SDP) 42, Domovinsko gibanje 14, Most 11, Zmoremo!
10, Neodvisna platforma za Sever 2, Istrski
demokratski zbor (Istarski demokratski
sabor, IDS) 2, Fokus 1 in manjšinski poslanci 8. Razveseljiv je podatek, da je
rojakinja Barbara Antolić Vupora, dosedanja poslanka, znova izvoljena na koalicijski
listi SDP in še štirih strank v III. volilni
enoti. Je namreč tudi dolgoletna aktivna
članica v slovenski narodni skupnosti Varaždinske županije in pričakovati je, da bo
tudi v novem mandatu v saboru po svojih
močeh podpirala prizadevanja krovne organizacije in slovenskih društev na
Hrvaškem. Ob izvolitvi ji je med drugimi
2

čestitalo tudi vodstvo ZSDH in zaželelo veliko uspeha v 11. sklicu
sabora.
Za izvolitev manjšinskih poslancev, za katero ima formalno možnost tudi slovenska manjšina, je določena posebna, XII. volilna
enota, v kateri ima srbska manjšina tri sedeže − po enega imajo madžarska, italijanska ter skupaj češka in slovaška manjšina, skupni
sedež imajo tudi albanska, bošnjaška, črnogorska, makedonska in
slovenska manjšina ter enega še vseh ostalih enajst manjšin. Pripadniki narodnih manjšin pa se morajo na volišču odločiti, ali bodo
volili kandidata/ko iz vrst svoje manjšine na listi v tej XII. volilni
enoti ali pa bodo glasovali za strankarsko oziroma neodvisno listo v
svoji volilni enoti (I−X), ki ji pripadajo glede na kraj prebivališča.
Pravice do dvojnega glasovanja namreč v RH še ni, kljub nekaterim
obljubam pred leti.
Za poslanski sedež, namenjen albanski, bošnjaški, črnogorski, makedonski in slovenski manjšini, so se tokrat potegovali štirje
kandidati, in sicer iz vrst albanske in bošnjaške manjšine, medtem
ko slovenska tudi tokrat ni imela kandidata/ke, kljub izraženemu
določenemu trudu ZSDH. Največ glasov, 3.357, je prejel osemindvajsetletni Armin Hodžić (Nacionalna koordinacija Bošnjakov v
RH – Bošnjaki skupaj!), sicer tudi najmlajši poslanec v saboru. že
več let zelo dejaven na manjšinskem področju. y Marjana Mirkovi}
3

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM

Poljub z jezikom

V imenu ZSDH se je namesto predsednice
Barbare Riman seje udeležil mladi raziskovalec na reški enoti INV Natko Štiglić.

Med drugim je izrazil željo po ustrezni dopolnitvi učnih načrtov
tudi z vsebinami o Slovencih na Hrvaškem.
Komisija se je sešla tudi 16. maja in ob­rav­navala pregled realizacije
svojih sklepov v obdobju junij 2022−april 2024. Več o tem v septembrski številki Sopotij.
y Marjana Mirkovi}

8. april, Lovran, Reka
Eva Jurgec in Uroš
Jezdi}, foto: Marjana
Mirkovi}

N

a pobudo lektorja slovenščine na Filozofski fakulteti (FF)
Univerze na Reki (UR) dr. Klemna Laha ter v organizaciji reške in FF Univerze v Ljubljani (UL) v sodelovanju s Centrom za
slovenščino kot drugi in tuji jezik je bila odprta zanimiva razstava z
naslovom Poljub z jezikom avtorjev dr. Mojce Smolej in dr. Kozme
Ahačiča, ki je prvič na enem mestu predstavila vse slovenske slovnice in slovarje, od začetkov do današnjega časa. Tokrat je na ogled v
obliki plakatov in z Reke bo pot nadaljevala v Zadar.
Dogodek je bil tudi priložnost za krepitev stikov: dekanja FF UL
dr. Mojca Schlamberger Brezar, prodekanja dr. Mojca Smolej in
vodja programa Slovenščina na tujih univerzah dr. Mojca Nidorfer so se o širitvi ponudbe slovenističnih predmetov pogovarjale
z dekanom FF UR dr. Aleksandrom Mijatovićem, predstojnikom
oddelka za kroatistiko, v okviru katerega deluje tudi slovenski
lektorat, dr. Mariem Kolarjem in vodjo katedre za translatologijo
dr. Petro Žagar Šoštarić. Navzoč je bil tudi veleposlanik RS Gašper Dovžan s sodelavko, ministrico svetovalko mag. Tamaro
Plankar, pristojno za področje kulture. Reški FF sta izročila donacijo knjig, obisk pa pozneje izkoristila tudi za ogled razstave ob
70-letnici Slovenske planinske poti.
Imeti slovnico in slovar pomeni, da gre za živ, aktiven in javno
priznan jezik, je v pozdravnih besedah med drugim dejala dekanja FF UL in dodala, da je bilo prizadevanje za slovenščino v
javnem prostoru na Slovenskem, predvsem v 19. stoletju, povezano s preživetjem naroda − danes se zdi, da ni potrebe po tej skrbi,
pravice so tudi ustavno zagotovljene. V času, ko se vedno bolj
uveljavlja angleščina kot globalni jezik, pa imajo pomembno vlogo univerze, predvsem njihove filozofske in filološke fakultete, ki

s svojim znanjem o jezikoslovju in jeziku
ter tujih jezikih lahko zagotavljajo dobro
osnovo za razvoj terminologije, znanstvenega jezika in tudi širjenje znanja kultur
kot dela vsakega jezika, je še poudarila.
Predstavniki FF UR so v svojih nagovorih
vsi omenili dobro sodelovanje s slovenskimi ustanovami, poudarili pomen slo­ven­skega lekto­rata na Reki in odlično so­­delovanje v več zunajštudijskih dejav­nostih. Izrazili so tudi zadovoljstvo nad
napovedano širitvijo programov še na pedagoško področje in željo po večji udeležbi
študentov iz Slovenije v okviru iz­me­njave
Erasmus in drugih programov. Skrat­ka, poljub med slovenščino in hr­vaš­čino je, kot
so povzeli, še vedno močan, k temu pa bodo gotovo prispevali tudi nekateri na­povedani koraki v prihodnje. To sta kre­pitev znanstvenega sodelovanja FF UR z
reško enoto INV kot njenim sestavnim
delom – vodi jo dr. Barbara Riman, tudi
navzoča na odprtju – in načrtovana ponudba slovenskega jezika v okviru celotne
UR.

Obisk ministra Mateja Ar~ona

M

inister za Slovence v zamejstvu in po
svetu Matej Arčon je obiskal Lovran
in Reko, spremljala sta ga tudi državna sekretarka na Uradu vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu (USZS) Vesna Humar in vodja sektorja USZS Rudi Merljak.

K

Prvi del obiska je potekal v Lovranu, na sedežu KPD Snežnik. Njegov predsednik
Vasja Simonič, ki vodi tudi Svet slovenske
narodne manjšine Primorsko-goranske županije, je ministru predstavil delovanje obeh
organizacij, beseda pa je tekla tudi o povezovanju z društvi v Istri in sodelovanju z Zvezo
slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH)
ter o lastništvu prostorov, v katerih lovranski rojaki delujejo že več let, in podpori
USZS pri njihovem morebitnem odkupu.

Predstavljeno je bilo gradivu, ki prikazuje analizo obstoječih učnih načrtov in vključenost vsebin zunaj meja
RS v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol. Direktor Zavoda za šolstvo (ZŠ) RS Vinko Logaj je ob
tem med drugim povedal, da ustanove na obeh ravneh v okviru obveznega programa izvajajo tudi dejavnosti,
namenjene organizaciji ekskurzij in drugih vsebin, tudi v zamejstvo, in da je znanih kar nekaj dobrih praks.

Na Reki je sledil obisk na OŠ Kozala, kjer od
začetka leta 2017 poteka pouk slovenskega
jezika po modelu C in ga v tem šolskem letu
obiskuje okrog dvajset učencev. Ministra so
na šoli sprejeli ravnatelj Mladen Župan, uči-

S svojim nastopom sta svečanost obogatila
slovenska glasbenika Eva Jurgec in Uroš
Jezdić. y Marjana Mirkovi}

19. marec, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana

Komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je tokratno sejo namenila temi z naslovom
Vključenost vsebin o Slovencih zunaj meja RS v programe vzgoje in izobraževanja. Zapis seje je v celoti
na vpogled na spletni strani DZ RS (www.dz-rs.si).

4

Poslopje DZ RS, foto:
www.dz-rs.si

teljica slovenščine Simona Mahovič in učenci, ki so se ob tej
priložnosti predstavili s krajšim recitatorskim nastopom. Ravnatelj
je v pogovoru med drugim poudaril pomen učenja slovenskega jezika in izrazil željo po povezovanju s katero izmed slovenskih šol,
minister pa je pri tem predlagal navezavo stika z novogoriško OŠ
Frana Erjavca.

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM

Prav tako šole v razširjenem programu, ki
ni opredeljen z učnimi načrti, različne dejavnosti izvajajo neposredno v okolju,
povezane pa so lahko tudi z območjem sosednjih držav, ker to ni formalno
opredeljeno v kurikularnih dokumentih.
Sicer pa, kot je dodal, na ZŠ poteka pod
vodstvom Ministrstva za vzgojo in izobraževanje RS celovita prenova učnih
načrtov osnovne šole, prenova kurikula za
vrtce in prenova katalogov znanj v nižjem
in srednjem poklicnem ter srednjem strokovnem in gimnazijskem izobraževanju.

11. marec, Filozofska fakulteta, Reka

Z obiska v Lovranu
foto: www.gov.si

Obisk v Kvarnerju je sklenilo srečanje na sedežu krovne organizacije in KPD Bazovica. Vodilni članici ZSDH, predsednica Barbara
Riman in njena namestnica Jasmina Dlačić, ki vodi tudi reško društvo, sta ministra seznanili z delovanjem, aktualnim položajem
slovenske skupnosti in težavami, s katerimi se soočajo. Osrednja
tema je bila namenjena poučevanju slovenskega jezika in reševanju težav s pomanjkanjem učiteljskega kadra. Po besedah ministra
je pričakovati, da bo skrb za to področje in upravljanje s pristojnim
skladom v prihodnje v celoti prevzela reška enota INV. Minister je
izrekel tudi vso zahvalo rojakom za velik trud ter njihovo dejavno
in požrtvovalno vključenost v delovanje društev in za ohranitev
jezika in kulture. Kot je med drugim povedal, bi dodatno podporo
temu lahko pomenila napovedana možnost, da bi RS na Reki odprla redni konzulat. Vodstvo ZSDH je goste seznanilo tudi z
založniško dejavnostjo oziroma delom učnega gradiva, ki so ga pripravili kot pomoč učiteljem in učencem slovenščine na Hrvaškem.
y Marjana Mirkovi}

5

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM

17. februar, Hrvaški kulturni dom (HKD) na Sušaku

Predstavitev monografije

Razstava in predstava ob kulturnem prazniku
70 let Slovenske planinske poti

N

S predstavitve, foto:
www.inv.si

a INV so predstavili monografijo z nas­lovom Raznolikost v
raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi III. Delo opozarja
na pomen raziskovanja etničnosti, multikulturnosti in različnosti v Sloveniji in državah v njenem sosedstvu, obe­nem pa
izpostavlja tudi specifičnosti znan­stvenoraziskovalnih področij,
na katera tako slovenska javnost kot tudi znanost pogosto pozabljata, ob tem pa tudi ne zmoreta prepoznati dejstva, da so
predstavljene tematike pomembne za urejeno, stabilno družbo,
ki mora zagotavljati pogoje za vsestranski razvoj v da­naš­njem
času globalizacije, so med drugim zapisali o publikaciji. Uredili
sta jo in o njej na predstavitvi spregovorili direktorica INV dr. Sonja Novak Lukanović in vodja reške enote INV dr. Barbara

18. maj, ZSDH

Riman, tudi predsednica ZSDH. Dr. Barbara Riman je skupaj z mladim ra­zis­kovalcem Natkom Štiglićem tudi avtorica
prispevka z naslovom Slovenci na Hrvaškem in njihove pravice.
Prispevek prinaša izčrpen vpogled v položaj slovenske narodne skupnosti nasploh
in pravice, ki jih zagotavlja sicer zgledna
zakonodaja RH, ter njihovo (ne)uresničevanje v praksi. Dosežki so predvsem na
področju izobraževanja – pouka slovenskega jezika in kulture v osnovnem in
srednjem šolstvu – in kulture, zlasti ljubiteljske v okviru društev ter v določeni
meri v okviru manjšinske samouprave,
svetov in predstavnikov slovenske narodne manjšine. Kot avtorja med drugim
navajata v zaključku, številne pravice niso
uresničene v možnem obsegu, uresničevanje določenih pa je lahko zaradi
pomanjkanja volje izjemno težko, zlasti to
velja za izobraževalne ustanove ter enote
lokalne in regionalne samouprave, posebno poglavje pa vsa leta pomeni nizka
zastopanost v programih Hrvaške radiotelevizije (HRT). Zanimiva publikacija je
v celoti na vpogled na spletni strani www.
inv.si. y Marjana Mirkovi}

Redna letna skupš~ina

Zoran Ožbolt o prošnji
KIS Gorski kotar, foto:
Marjana Mirkovi}

N

a sedežu ZSDH v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki
je potekala redna letna skupščina, na kateri so v živo ali
prek platforme Zoom sodelovala vsa društva razen SKD Ajda iz
Umaga.
Skupščino je vodila predsednica ZSDH Barbara Riman, na dnevnem redu pa so bili poročila o poslovanju in dejavnosti v letu 2023
ter finančni načrt in program delovanja za letos. V ospredju ostajajo prizadevanja za ohranitev in širitev slovenskega jezika v vseh
oblikah v javnem izobraževalnem sistemu in društvih ter progra-

6

mi za pritegnitev mladih in najmlajših,
posebna skrb pa bo tudi v pri­hodnje veljala
projektom s področja gospodarstva in turizma. V okviru informiranja še naprej
ostaja izhajanje spletnega mesečnega biltena ZSDH. Z različno izmenjavo kul­tur­nih vsebin in letnim srečanjem vseh
društev, ki bo letos 7. septembra znova v
gozdnem parku Golubinjak pri Delnicah,
se bodo še nadalje krepile vezi med društvi, katerih število pa se je na skupščini
povečalo na 16, s sprejemom Kmetijskoizobraževalne skupnosti (KIS) Gorski
kotar iz Prezida v krovno organizacijo. Vodilni članici ZSDH, Barbara Riman in
namestnica Jasmina Dlačić, pa sta navzoče seznanili tudi s spremembo v vodstvu,
predvidoma na izredni volilni skupščini,
napovedani za letošnji 21. september. Zaradi zasebnih in poslovnih razlogov nam­reč odhajata in sta zato društva zaprosili k
iskanju rojakov, pripravljenih nadaljevati
delo v krovni organizaciji.
y Marjana Mirkovi}

IZ DRU[TVA

24. april, INV, Ljubljana

K

PD Bazovica je ob slovenskem kulturnem prazniku v HKD na Sušaku
pripravilo dva dobro obiskana dogodka,
razstavo in gledališko predstavo.
V preddverju HKD je planinska skupina
društva v sodelovanju s Planinsko zvezo
Slovenije (PZS) in Slovenskim planinskim
muzejem (SPM) iz Mojstrane pred­stavila
razstavo z naslovom 70 let Slovenske planinske poti (1953) in ji s podporo krovne
hrvaške planinske organizacije (Hrvatski
planinarski savez, HPS) dodala še plakata
o Hrvaški planinski poti. Razstava je bila
sicer pripravljena ob jubileju in junija lani
odprta v SPM v Mojstrani.
Navzoče sta v imenu KPD Bazovica pozdravila predsednica Jasmina Dlačić in
vodja PS Darko Mohar, o razstavi sta
spregovorila avtorja, strokovna sodelavka
PZS Barbara Kelhar in vodja službe za komuniciranje Matjaž Podlipnik, obiskovalce
pa so nagovorili še direktor SPM Aljaž Pogačnik, v imenu PZS članica upravnega
odbora in predsednica Meddruštvenega
odbora planinskih društev (PD) Primorske Marija Kuhar in kot predstavnik HPS
predsednik izvršnega odbora Igor Eterović. Posebej se je zahvalil organizatorju
razstave za dodatek o Hrvaški planinski
poti in spomnil na letošnji jubilej, 150 let
organiziranega planinstva na Hrvaškem.

Program je pripravila in povezovala ter predstavila sodelujoča
članica vodstva KPD Bazovica Eva Ciglar.
Razstava, posvečena življenju in znamenitostim ob Slovenski
planinski poti, prinaša čudovite fotografije naravne in kulturne
dediščine, rastlinskega in živalskega sveta, obogatene z zanimivim spremnim besedilom. Pot, dolga več kot šeststo kilometrov,
se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskih hribovij, se
spusti na Kras ter konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju.
Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji – s Knafelčevo markacijo in dodano številko 1 − ter je najdaljša in najbolj
priljubljena vezna pot v Sloveniji. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Nastala
je na pobudo Ivana Šumljaka, profesorja zemljepisa, kronista,
vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor
Matica. Pot je ob odprtju dobila ime Slovenska planinska transverzala, leta 1991 pa se je preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Planinska tematika
vedno zanimiva za
obiskovalce, foto: Lidija
Tuškan Mohar

Marco Camoletti: Pridi gola na ve~erjo

O

dprtju razstave je sledila gledališka
predstava. Na odru HKD na Sušaku
je nastopila igralska skupina KUD Drežnica s komedijo Pridi gola na večerjo.
KPD Bazovica je s to igralsko skupino prijateljske stike stkalo že pred več kot
desetletjem in pol, predvsem z večkratnim medsebojnim gostovanjem gledališ­čnikov obeh društev. V tem času je seveda
prišlo do sprememb v sestavi obeh dramskih skupin, a stalnica, ki povezuje obe
strani, je vsa leta odlična organizatorka,
večna mediatorka in vodja drežniške skupine Rina Berginc.

ki ga prevzame žena, podre možu načrte za romantični konec tedna z ljubico in splet okoliščin vsem sodelujočim obrne vikend
na glavo. Predstavo so uprizorili Domen Rakušček v vlogi Bernarda, Marjetka Rakušček kot Jacqueline, Miran Skubin Piko
kot Robert, Sanja Jurada Koren v vlogi Suzanne, Mateja Černigoj
Skočir kot Suzette in Jakob Kurinčič kot George. S svojo izvedbo
so nastopajoči pošteno nasmejali občinstvo, ki jih je lepo sprejelo
in nagradilo z dolgim aplavzom. y Marjana Mirkovi}

Prizor iz predstave,
arhiv KPD Bazovica

Tokrat so se gostje predstavili s situacijsko komedijo Pridi gola na večerjo fran­coskega avtorja Marca Camolettija v režiji
Gorazda Jakominija. Tema so odnosi med
zakoncema srednjih let, ko telefonski klic,
7

IZ DRU[TVA

Zimske otroške delavnice

K

PD Bazovica v času šolskih počitnic že več let organizira
otroške delavnice in tudi na tokratne, zimske, je bil odziv zelo
dober, prijavljenih je bilo štiridvajset otrok. Glede na udeležbo, večino stalnih mladih obiskovalcev društva, se pravzaprav oblikuje
jedro prihodnjega podmladka, je prvega dne srečanja poudarila
tajnica Sandra Grudenić, znova vključena v organizacijo in program srečanja z otroki. Vsebinsko pri zasnovi programa vedno
sodeluje tudi nekdanja učiteljica slovenščine na osnovnih šolah
23. februar, Slovenski dom KPD Bazovica

Andrea Šlosar ohraja
stik z najmlajšimi, foto:
Marjana Mirkovi}

Pećine na Reki in v Matuljih ter vodja tečaja za otroke v društvu Andrea Šlosar.
Zadnja leta se zaradi službe na otoku Pagu
lahko vključi le na prvi dve delavnici v letu,
in to ji veliko pomeni, pravi, ker rada ostaja
povezana z najmlajšimi v društvu. V tokratnem programu so otroci spoznali Čaro­vnika iz Oza, Podvodnega moža in Enega
majhnega škrata ter na to temo ustvarjali
likovne in druge izdelke. Na pomoč pri izvedbi delavnic pa so poleg nove učiteljice
slovenščine Romane Turkušić Škrab znova priskočile članice mladinske skupine
KPD Bazovica, ki so pomagale pri organizaciji, delile obroke in pazile na otroke.
Petdnevno druženje v igri, zabavi, učenju
in smehu je hitro minilo, najmlajši so se
poslovili do naslednjega srečanja, Poletja
v Bazovici, za kar je v društvu že precej zanimanja. y Marjana Mirkovi}

poklic navdih in hkrati izziv ter kako s srčnostjo in optimizmom potujočniki peljejo
svoje poti, da bi tkali vezi med ljudmi.
Za dolgoletno uspešno delo je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (www.
zbds-zveza.si) Kseniji Trs podelila pomembno državno nagrado, Čopovo
priznanje za leto 2021, z obrazložitvijo, da
je njen moto uresničevanje poslanstva potujoče knjižnice ter doseganje zadanih
ciljev: povezovanje knjižnice, knjižničarjev,
knjig ter ljudi. Iz sodelovanja z uporabniki
nastajajo »potujoče« anekdote, ki jih z beleženjem spreminja v zgodbe in predstavlja
na spletnih omrežjih. Tako skrbi za premišljeno in vsebinsko polno zagovarjanje
mreže bibliobusnih postajališč. Ksenija
Trs vrsto let redno sodeluje in sooblikuje
strokovna srečanja, s katerimi povezuje za-

Male~niški pevci znova
popestrili dogodek,
foto: Marjana Mirkovi}

G

ostje iz Maribora, Malečniški brači, so tudi letos opravili
strokovni obrez potomke najstarejše trte na svetu, Stare trte iz Maribora, ki pridno raste v društvenem vrtu. Čast obreza je
imel mestni viničar in skrbnik Stare trte Stane Kocutar, pri delu
pa so ga s pesmijo podprli člani moškega pevskega zbora Malečniški brači iz KD France Marolt.
Po oskrbi trte je v okviru meseca kulture sledila še predstavitev
knjig znane in priljubljene mariborske potujoče knjižničarke

y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi}

Ksenija Trs

I

zjemna knjižničarka in pisateljica Ksenija Trs je v delu Kdo se boji črnega moža? predstavila zgodbo, žalostno in polno bolečine, pa vendar podano skozi tako dobro mero sarkazma in humorja, da je bralec iz rok ne
odloži zlahka. Pod masko zabavnih dogodivščin, ki jih je opisala v svoji avtobiografiji, kar brbotajo globine življenja, ki skozi oči avtorice nikakor ni črno-belo, ampak vseh odtenkov mavrice in še kakšnega za zraven, so med
drugim ob predstavitvi zapisali na spletni strani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru (www.kp.sik.si).
Kot potujoča knjižničarka Mariborske knjižnice, v kateri dela od leta 1992, v knjigi Potujoči utrinki skozi
zgodbe razkriva poslanstvo in dejavnost potujočih knjižnic, posebnosti dela na bibliobusu in lik potujočega
knjižničarja. Na spletni strani založbe Pivec (https://zalozba-pivec.com), ki je izdala obe omenjeni deli Ksenije Trs, so med drugim zapisali, da v knjigi skozi vesele, hudomušne in nagajive utrinke spoznavamo, zakaj je ta

8

poslene v knjižničarstvu, tako v domačem kot mednarodnem
prostoru in na družbenih omrežjih … Verjame v to, da lahko knjige
spreminjajo življenja posameznikov, bogatijo lokalno skupnost ter
širši prostor. Več: www.zbds-zveza.si y Marjana Mirkovi}

15. marec, Dom starejših Salvia, Crikvenica

Sre~anje z dolgoletno vodjo FS KPD Bazovica Sonjo Kern Svoboda
Člana upravnega odbora društva Vitomir Vitaz in Milan Grlica
ter njegova soproga Nataša, sedanja vodja FS, so prijetno presenetili in močno razveselili Sonjo Kern Svoboda, od vedno
navajeno družabnih stikov, od družinskega okolja v Mariboru do
desetletij, preživetih v reškem gledališču Ivana pl. Zajca in tudi
pozneje v KPD Bazovica. Obisk je bil priložnost za obujanje spominov z nekdanjo vodjo FS, ki je še vedno živega in bistrega duha
ter s smislom za humor, pri čemer so obujali spomin predvsem
na legendarno sestavo FS v osemdesetih letih, v kateri so plesali
tudi tokratni obiskovalci in kar je pred petnajstimi leti med drugim spodbudilo Natašo Grlica, da se loti uspešne obnove skupine.
Nataša in Milan Grlica ter Vitomir Vitaz so se poslovili z obljubo
o ponovnem obisku v Domu starejših Salvia.

Stara trta
Ksenije Trs, za svoje prizadevno in odmevno delo tudi nagrajene s Čopovim
priznanjem (2021). Spregovorila je o svojih knjigah, avtobiografijah Kdo se boji
črnega moža? in Potujoči utrinki, moderator zanimivega programa in pogovora s
pisateljico pa je bil Stane Kocutar, ki poleg
vloge mestnega viničarja v Mariboru
uspešno deluje tudi na drugih področjih –
je novinar, urednik, agronom ter profesor
geografije in zgodovine. Za knjigo Kdo se
boji črnega moža? je napisal tudi predgovor, zahvaljujoč avtorici pa obe knjigi
odslej bogatita tudi knjižne police KPD
Bazovica. Tudi program literarnega večera so lepo obogatili pevci omenjenega
zbora, izjemno prijetno druženje pa se je
končalo z vabilom gostiteljem na jesensko
trgatev.

Ksenija Trs in Stane
Kocutar, arhiv KPD
Bazovica

IZ DRU[TVA

19.−23. februar, Slovenski dom KPD Bazovica

Sonja Kern Svoboda z lutko
foto: Marjana Mirkovi}

S

kupina aktivnih članov KPD Bazovica
je v Domu starejših Salvia v Crikvenici obiskala dolgoletno, skoraj tri desetletja
zelo priljubljeno vodjo FS in članico vodstva KPD Bazovica Sonjo Kern Svoboda.

Velja dodati, da sobo Sonje Kern Svoboda v Domu starejših Salvia med drugim krasi tudi lutka v slovenski narodni noši, kot njej
posebej ljub spomin, darilo skupine mladih članov FS z obiska v
Ljubljani leta 1981, v času, ko je bila sama na nekem okrevanju.
Da se ne bi pozabilo, so se ji na lutko z napisom Spomin iz Ljubljane, 12. 12. 1981 podpisali, med drugimi tudi tokratni
obiskovalci. y Marjana Mirkovi}

15. marec, 22. marec, PD Snežnik, Ilirska Bistrica in SPD Trst

Ob~na zbora prijateljskih planinskih društev

M

Z ob~nega zbora
bistriškega društva,
foto: Milan Grlica

arec je čas, ko slovenska planinska
društva skličejo svoje redne občne
zbore. Ti so obenem priložnost za srečanje
z veliko prijateljev, saj se jih udeležijo delegacije iz različnih društev. PS KPD
Bazovica je tako prejela več vabil različnih
društev, no, s svojimi predstavniki je sodelovala na dveh, 15. marca v Ilirski Bistrici
pri PD Snežnik in 22. marca pri Slovenskem planinskem društvu (SPD) Trst.
Na občnem zboru PD Snežnik je planin9

IZ DRU[TVA

Občnega zbora SPD Trst se je udeležilo veliko gostov, med drugimi generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc,
predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan
Peterlin in v imenu Meddruštvenega odbora (MDO) PD Primorske Maruška Lenarčič. To je bila tudi priložnost za načrtovanje novih skupnih projektov in srečanj, ki jih bo v letošnjem letu še kar nekaj, saj SPD Trst
slavi letos 120 let delovanja. y Darko Mohar
20. marec, Slovenski dom KPD Bazoica

y Marjana Mirkovi}

skupine, pred leti zelo aktivne in uspešne,
s kakovostnimi fotografijami in vrsto odmevnih dogodkov.

D

olgoletno sodelovanje Foto kluba (FK) Sušec iz Ilirske Bistrice in Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki je
prineslo novo prireditev. Ob dvajsetletnici delovanja teh bistriških fotografov je bila v klubski sobi društva odprta razstava
fotografij z zimskimi motivi in devetindvajset posnetkov fotografskih mojstrov je tako prineslo vsaj malo zime na Reko.
Obenem v KPD Bazovica upajo, da bo ta razstava ponovno spodbudila fotografe v društvu in oživila dejavnost fotografske

Na odprtju sta spregovorila vodja PS in
član upravnega odbora KPD Bazovica
Darko Mohar, tudi sam strastni fotograf,
in predsednik FK Sušec Andrej Bergoč. Z
glasbenim nastopom sta dogodek popestrila mlada kitarista Borna Prelec in Eni
Šneler, udeleženca glasbenega tečaja, ki
ga v društvu vodi Luka Verbanac, kitarist
z diplomo ljubljanske akademije za glasbo. Njuna predstavitev je bila še ena
potrditev kakovostnega dela z mladimi v
društvu.
Fotografije so razstavili avtorji Andrej
Bergoč, Branko Česnik, Mateja Drobnič,
Vili Gombač, Tomaž Kastelic, Vojko Mihelj, Stojan Spetič, Anže Štajnrajh, Irena
Štembergar, Andrej Udovič, Klavdij Ujčič
in Neta Vergan.
y Povzeto po zapisu Darka Moharja

23. marec, Slovenski dom KPD Bazovica

Pevski ve~er z Brinkami

Lep pevski ve~er
skupine Brinke, foto:
arhiv KPD Bazovica

N

a odru dvorane KPD Bazovica nas je po obisku pred desetletjem z nastopom znova razveselila pevska skupina Brinke z
Grosupljega in skupaj z gostiteljem, mešanim pevskim zborom reškega slovenskega društva, obiskovalcem prinesla še en zelo lep
pevski večer.
Podpredsednik KPD Bazovica in tudi vodilni predstavnik MePZ
društva Zvonimir Stipetić je pozdravil obiskovalce in gostjam iz-

10

Brinke vodi zborovodkinja Petra Frece Šilak, diplomirana muzikologinja, ki je končala tudi petje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, bila ob študiju dejavna na področju kulture v Akademskem pevskem zboru
Tone Tomšič UL, tudi kot tajnica in pristojna za odnose z javnostmi, izkušnje pa si je nabirala tudi v Galeriji
Cankarjevega doma s sodelovanjem pri organizaciji različnih dogodkov.
Nastop koncerta je na ogled tudi na spletni strani na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=5HmfV1H-_vo.

Zimski pogledi, razstava fotografij

Zanimiva razstava
bistriških fotografov,
foto: arhiv KPD
Bazovica

na­slo­vom Brinke skozi pesmi življenja. Na spletni strani www.brinke.si so tudi zapisale, da so zelo vesele in ponosne,
da širijo lepo slovensko pesem, slovensko besedo in dobro voljo med ljudi.Delujejo od leta 2009, sestava je generacijsko
in krajevno raznolika, poleg Grosupeljčank v skupini pojejo tudi pevke iz Ljubljane in okoliških krajev. Vsako leto
pripravijo letni koncert in imajo številne nastope in gostovanja, za svoje petje pa so bile tudi nagrajene.

IZ DRU[TVA

ska skupina (PS) KPD Bazovica podala poročilo o delovanju v preteklem letu, ker je kolektivni član tega
društva in v tem statusu imajo člani tudi pravico glasovanja.

rekel dobrodošlico ter napovedal program.
V uvodu se je predstavil MePZ KPD Bazovica z zborovodkinjo Ingrid Haller in
program sklenil s svojo himno, pesmijo Bazovica, ki jo je na besedilo dolgoletnega
člana društva Slavka Arbitra uglasbil skladatelj Josip Kaplan. Zvonimir Stipetić je na
oder povabil gostje, skupino Brinke, ki jih
vodi Petra Frece Šilak in ki so tudi tokrat
navdušile dvorano z repertoarjem predvsem slovenskih ljudskih pesmi. Po
dolgotrajnem ploskanju so obiskovalcem
ob koncu podarile še priljubljeni pesmi,
Dan ljubezni in Sonce sije na Portorož.
"Prelepo, krasen večer, pesmi zapete za srce in dušo, hvala Brinkam in društvu za to
gostovanje", je bilo slišati pa nastopu in ob
številnih čestitkah gostjam.
Pevska skupina Brinka praznuje letos petnajstletnico delovanja in v počastitev
jubileja za 1. junij napoveduje koncert z

5. april, KPD Slovenski dom, Zagreb

Gostovanje MePZ KPD Bazovica

K

PD Bazovica je prvo obdobje po ustanovitvi leta 1947 delovalo kot pod­ruž­nica zagrebškega društva KPD Slo­venski dom, delujočega že od leta 1929.
Sodelovanje med rojaki obeh mest se tako
ali drugače nadaljuje vsa leta, v zadnjem
obdobju predvsem z gostovanji različnih
skupin in predstavitvijo založniških novosti.
Tokrat je v zagrebškem Slovenskem domu gostoval MePZ KPD Bazovica in
skupaj z zborom gostitelja pripravil čarobni večer glasbe, kot so med drugim
zapisali na spletni strani zagrebškega društva in tamkajšnjega slovenskega manj­šinskega sveta − www.slovenci-zagreb.hr.
Oba zbora imata osrednji vlogi v dejavnosti svojih društev pri ohranjanju in širitvi
slovenske pesmi. Delujeta pod strokovnim vodstvom profesorjev glasbe, zboro­vodja zagrebškega je Ivica Ivanović,
reškega pa vodi Ingrid Haller. Program tega večera je z igranjem na orglice posebej
popestril član zagrebškega društva Mar-

jan Dirnbek. Zadnjo pesem večera, Pevec, sta oba zbora zapela
skupaj, predsednika obeh zborov, Stanka Herak in Zvonimir Stipetić, pa sta se v krajšem nagovoru zahvalila pevcem. Na
poznejšem prijetnem druženju v društvenem klubu Moja dežela
so proslavili dosežke večera in ustvarili nove spomine ter ob
spremljavi klavirja tudi zapeli. Ta glasbeni večer je bil praznik
glasbe, ki nas je popeljal skozi različne odtenke čustev in melodij,
pustil pa je tudi trajen spomin na lepoto slovenske pesmi, so na
koncu še zapisali na omenjeni spletni strani.
y Povzeto po zapisu www.slovenci-zagreb.hr

Nastop reškega društva
razveselil ob~instvo v
Zagrebu, foto: Anita
Hromin

8. april, Slovenski dom KPD Bazovica

Skupš~ina društva

R

edno skupščino KPD Bazovica je vodila predsednica Jasmina Dlačić. Po dnevnem redu so navzoči aktivni člani
sprejeli finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, vodje
posameznih skupin pa so predstavili delovanje in se pri tem ozrli
tudi na lansko leto. Članstvo se je seznanilo in sprejelo tudi vsebinske in finančne načrte za letos.
MePZ je predstavil predsednik zbora Zvonimir Stipetić, vodja PS
Darko Mohar je podal poročilo in načrte za planince, vodja FS
Nataša Grlica za folkloro, vodja dramske skupine Milan Grlica za
gledališko dejavnost, Jasmina Dlačić – namesto odsotnih Tihane
Karlović in Bartola Buljana – za delo likovne skupine in tečaj
harmonike, Ivan Harej za glasbeno skupinu in Luka Verbanac za
tečaj kitare. Kot je ocenjeno, so vse dejavnosti potekale po predvidenih načrtih.

Društvo skrbi za vzdrževanje poslopja, foto:
Marjana Mirkovi}

Skupine bodo nadaljevale omenjene dejavnosti, kar velja tudi za
programe, namenjene mladim in otrokom, delovanje literarne
skupine in knjižnice ter organizacijo DPS. KPD Bazovica bo tudi
11

IZ DRU[TVA

12. april, Slovenski dom KPD Bazovica

Reška proga
Film Reška proga sta ustvarila scenarist
Danijel Cek in režiser Aleksander Kušlan
v sodelovanju z bistriškimi ljubitelji železnic. Govori o razvoju te pomembne proge
od začetka gradnje do danes. Dokumentarni del prinaša med drugim tudi številne
zanimive izjave in mnenja različnih pričevalcev, nekdaj ali še vedno povezanih z
železnico, v igranih prizorih pa so prikazani določeni resnični dogodki, povezani
z življenjem ob tej progi. Podlaga zanje so
bili zgodovinski viri, literatura in osebna
pričevanja, v njih pa nastopajo domačini.

Pohvaljen ve~er o Reški
progi, arhiv KPD
Bazovica

V

KPD Bazovica je bil na ogled dokumentarni igrani film Reška proga, posnet ob 150-letnici železniške proge Pivka–Reka
na pobudo Društva ljubiteljev železnic iz Ilirske Bistrice. Premierne predstavitve filma oktobra lani v Ilirski Bistrici so se
udeležili tudi predstavniki KPD Bazovica, dogodek pa je omenjen v decembrski številki Sopotij.

Kot posebno zanimivost velja ob tem dodati, da je v filmu tudi krajši pogovor z
aktivnim članom PS KPD Bazovica Borisom Rumcem, ki je bil strojevodja na tej
progi, šolo za strojevodje pa obiskoval in
končal prav v Pivki. Ob napovedi filma v
KPD Bazovica nas je na ta podatek opozoril aktivni član PS Milivoj Filipović – Fićo,
ki si je z Borisom Rumcem lansko jesen
film in spremljajočo razstavo ob jubileju
proge tudi ogledal v Ilirski Bistrici.
y Marjana Mirkovi}

13. april

Proslava 150 let organiziranega hrvaškega planinstva na Kleku

K

rovna hrvaška planinska organizacija, HPS,
je za 13. april povabila planince na Klek pri
Ogulinu kot enega izmed dogodkov, pripravljenih
v počastitev jubileja, 150 let organiziranega planinstva na Hrvaškem. Leta 1874 je namreč na
srečanju v Ogulinu profesor Johannes Frischauf
iz Gradca v Avstriji, ki je imel tudi veliko zaslug za
razvoj slovenskega planinstva, predlagal Vladimirju Mažuraniću in Budi Budisavljeviću, da se na
Hrvaškem ustanovi planinska organizacija. Kmalu zatem je v Zagrebu nastalo Hrvatsko planinar­sko društvo (HPD) in Hrvati so tako bili deveti
narod na svetu s svojo planinsko organizacijo.

12

Primorska poje: Naj pesem srca prebudi!

M

ePZ KPD Bazovica se redno, že več
kot štiri desetletja udeležuje priljubljenega pevskega srečanja Primorska
poje (PP). 55. revija PP je letos potekala
pod geslom Naj pesem srca prebudi!, posvečena pa je bila slovenskemu skladatelju
z izjemno obsežnim in raznovrstnim opusom Aldu Kumarju ob njegovi sedem­desetletnici. Progam PP 2024 je obsegal
prireditev 35 revij širom Primorske, v Italiji, na Hrvaškem in avstrijskem Ko­roškem, skupaj s pevsko revijo Koroška
poje. Poleg primorskih zborov so peli še
slovenski zbori iz Italije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Francije ter letos
prvič tudi iz Bosne in Hercegovine − zbor
Slovenćice iz Tuzle, ki se je že predstavil
tudi v dvorani KPD Bazovica.

PP je znova potekala tudi na Hrvaškem, in sicer 16. marca v Domu hrvaških veteranov v Pulju in 23. marca v dvorani Antonio
Coslovich v Umagu, na reviji pa je letos poleg MePZ KPD Bazovica sodelovalo še pet zborov slovenskih društev iz Hrvaške: MePZ
Encijan iz SKD Istra iz Pulja (zborovodja Ina Jovanović - Verbanac) je 3. marca nastopil v Gorici, ŽePZ Ajda istoimenskega
društva iz Umaga (zborovodja Vesna Car) 7. aprila na Trbižu,
MePZ SKD Triglav iz Splita 13. aprila v Črnem Vrhu nad Idrijo
(zborovodja Tatjana Kurajica), dan pozneje je MePZ Anton Martin Slomšek iz SKD Slovenski dom v Zagrebu (Luka Hosu)
nastopil v Križu, MePZ istega društva (zborovodja Ivica Ivanović) pa je 19. aprila zapel v Kortah.

MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Ingrid Haller je tokrat nastopil kot del
programa v Cerknem, zapeli pa so pesmi
Na jezeru (prir. F. S. Vilhar Miroslav Vilhar), La Montanara (Toni Ortelli, Luigi
Pigarelli) in Planinska (Anton Foerster,
Ivan Resman). Ta večer so se predstavili
še MePZ Rečan Aldo Klodič (zborovodja
David Tomazetič) iz Liese (Italija), ženska vokalna skupina Rožmarinke (zboro­vodja Ernesta Mevlja) in pevska skupina
Studenec (zborovodja Irena Rep) iz Pivke,
ŽePZ Mirta (zborovodja Sonja Mezgec) iz
Izole ter MoPZ Provox (zborovodja Matjaž Šček) iz Renč.

y Marjana Mirkovi}

Zaključni večer revije je bil 11. maja v Šmarjah, slavnostni gost pa
tudi letošnji jubilant Aldo Kumar.
Program PP 2024 z zanimivo spremljajočo vsebino je v priložnostni knjižici objavljen tudi v digitalni obliki na spletnem naslovu
Zveze primorskih pevskih zborov (ZPZP): www.zpzp.si.

Znova na priljubljeni
reviji, arhiv KPD
Bazovica

30. april, Slovenski dom KPD Bazovica

Grbi slovenskih zgodovinskih ozemelj

V

sodelovanju društva in obeh svetov
slovenske narodne manjšine, na mestni in županijski ravni, je bila odprta
razstava heraldike, ki jo je pripravil avtor,
reški ljubitelj in poznavalec tega področja
Mladen Stojić, pri tokratni postavitvi pa
mu je pomagal tudi član vodstva društva,
Milan Grlica. Dogodek je povezoval vodja
PS Darko Mohar, v kulturnem delu pa sta
nastopila mlada kitarista, Ameli Matilda
Karlović in Vito Mihajlović Verbanac. Kot
udeleženca glasbenega tečaja v KPD Bazovica ju je za nastop pripravil njun
mentor Luka Verbanac.

Vabilu se je odzvalo več kot dva tisoč planincev,
med njimi tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović, predsednik HPS Darko Berljak, predsednik
PZS Jože Rovan in drugi visoki gostje.
Čeprav naša PS tega sodelovanja ni imela v programu, so se proslave na Kleku udeležili tudi njeni
člani. Hvala Marinu Dubroviću, Sandri Grus in
Miljenku Šariću, da so na tem dogodku zastopali
majhno PS KPD Bazovica. y Darko Mohar

14. april , OŠ Cerkno, Slovenija

IZ DRU[TVA

v prihodnje izdajalo mesečni letak Bazovica Info in kot sozaložnik sofinanciralo trimesečno glasilo Sopotja.
Posebej veseli nadaljevanje delavnic in drugih programov za najmlajše, ki jih julija znova čaka priljubljeno
Poletje v Bazovici, za kar je tudi letos že precej zanimanja. Vse informacije so na voljo v tajništvu KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi}

S proslave na Kleku, foto: Sandra Grus

je namenil prikazu grbov slovenskih zgodovinskih ozemelj, spremno gradivo – besedila, plakate, zemljevide ipd. – pa je, kot je
navedel, prevzel od slovenskega društva Heraldica Slovenica z
njegovim soglasjem.
Kot zanimivost velja morda dodati, da je društvo Heraldica Slovenica sodelovalo tudi pri pripravi brošure z naslovom Simboli

Mladen Stoj} predstavil
novo tematiko, arhiv
KPD Bazovica

Razstava je vzbudila precej zanimanja.
Mladen Stojić je ob tej priložnosti na kratko spregovoril o eksponatih in nasploh o
področju svojega večletnega delovanja,
tudi profesionalnega. Posebno pozornost
13

IZ DRU[TVA

10. maj, Slovenski dom KPD Bazovica

Roža za mamo

Nastopajo~i na
poklonu, foto: Marjana
Mirkovi}

V

KPD Bazovica je potekala tretja prireditev z otroškim nastopom ob materinskem dnevu, neformalnem prazniku, ki
izvira iz ZDA in se na Hrvaškem praznuje drugo nedeljo v mesecu maju, v Sloveniji pa 25. marca.
Vodji otroških skupin in različnih delavnic v KPD Bazovica Andrea Šlosar in Romana Turkušić Škrab sta v sodelovanju s tajnico
Sandro Grudenić tudi letos za to priložnost pripravili poseben
program, ki ga je pomagal zasnovati vodja glasbenega tečaja za
kitaro Luka Verbanac.
Prisrčna prireditev, kot vselej, ko nastopajo otroci, je k obisku
privabila številne starše, dedke in babice, brate in sestre, ki so nastopajoče nagradili z velikim aplavzom in čestitkami. Posebej
veseli podatek, da je v skupino najmlajših tudi zadnja leta vključenih več otrok iz iste družine. Program je povezoval koordinator
kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, na odru pa

sta se najprej posamično predstavili sestrici Enea in Aria Hunjadi na flavti in za
klavirjem, zatem je na klavir zaigral tudi
Ante Segulin Štambuk. V skupnem nastopu so Luna Banković, Dorian Bucci, Maris
Čivić, Aria Hinjadi, Sfia Jurišić, Marko
Maras, Eni Šneler in Mirtja Turkušić interpretirali pesmico Enkrat je bil en
majhen škrat, Enea Hunjadi pesem Čudovita mama Zvezdane Majhen, Aria Hunjadi
pa pesem Mama Ferija Lainščka. V nadaljevanju je na kitari zaigral Andrej Klobasa,
v baletnem nastopu in svoji koreografiji
pa sta na glasbo iz baleta Labodje jezero
Petra Ilića Čajkovskega zaplesali Rita Bilić in Cinta Segulin Štambuk. Z aktualnim
izborom in plesom na uspešnico Rim Tim
Tagi Dim v izvedbi Baby Lasagne, ki je bila
tega dne, pred večernim nastopom za Pesem Evrovizije 2024, v središču medijske
pozornosti na Hrvaškem, pa je bila z živahnim nastopom še posebnega navdu­šenja ob koncu programa deležna raz­plesana in zelo živahna Enea Hunjadi.
Čestitke njej in vsem nastopajočim ter
mentorjem je v imenu društva in navzočih
izrekel in se jim zahvalil Vitomir Vitaz,
mame pa so za spomin prejele tudi rožo,
ustvarjeno na otroški delavnici.
y Marjana Mirkovi}

17. maj, Slovenski dom KPD Bazovica

PORT-ray, razstava fotografij

V

14

O razstavi je spregovorila in jo odprla vodja OI JSKD Koper Mateja Palčič, z glasbenim nastopom na kitari pa
sta dogodek lepo popestrila mlada udeleženca glasbenega tečaja v KPD Bazovica pod vodstvom Luke Verbanca, Ameli Matilda Karlović in Borna Prelec.
Fotografije so poleg Darka Moharja prispevali še avtorji Zala Arh, Lana Baltič, Krisztina Doltar, Jožef Fabjan,
Stane Gortnar, Tina Jeran, Eva Križaj, Tomi Križaj, Irena Lorget Lipovec, Jack Lorget, Peter Meze, Nikola
Predović, Gorast Radojević, Jana Štok, Anja Tomanič, Sanja Tošić in Andrej Udovič. y Marjana Mirkovi}

IZ PLANINSKE SKUPINE
18. februar, V nadaljevanju sodelovanja z Obalnim PD iz Kopra v ^i~arijo

T

okrat so izlet pripravili Koprčani, razume se, da odlično. Skoraj petdeset
udeležencev se je zbralo pri dveh velikih
hrastih v čičarijski vasici Vodice na hrvaški strani. V naselju, ki je nekoč štelo več
sto prebivalcev, jih danes živi komaj devet. V drugi svetovni vojni je bila vasica
požgana in od takrat se prebivalstvo ni več
vrnilo nazaj v večjem številu.
Pri urejanju naselja so danes zelo dejavni
pesnica Alberta Ostan in njen soprog Iztok
Ostan ter Slavko Brana. Vsi so pričakali
planince iz Kopra in Reke, jim veliko povedali o kraju, Slavko pa je pozneje povedel
skupino B po učni poti in obiskovalcem
spregovoril še o zdravilnih rastlinah, ki rastejo na območju Čičarije.

zatem na samo dva metra nižji skalnati vrh Medvižico z lepimi
razgledi na okoliške hribe in doline ter travnato piramido Ostrič s
širnimi razgledi od Učke do Alp.
Na koncu je posijalo sonce in na začetni točki pohoda omogočilo
še lepo druženje dobrih prijateljev.
V kamnitih ploščah na ograji hiše Ostanov je zapisana pesem
Prošnja Alberte Ostan, ki jo je v hrvaščino prevedel znani istrski
pesnik in intelektualec Milan Rakovac, v krajevni, čički narečji
Čičarije iz Vodic oziroma Prapoć pa Irena Cerovac in Ivanka
Šverko. Pričajo o presenetljivem bogastvu jezikov in enako ljudi,
katerih vezi se na tem majhnem, a prelepem prostoru težke preteklosti in negotove prihodnosti vsestransko prepletajo.

Lepa narava ^i~arije,
foto: Darko Mohar

y Darko Mohar

Skupina A se je medtem povzpela na greben nad Vodicami in prešla v Slovenijo.
Sledili so vzponi na tri vrhove, v gozd skrito
Razsušico ali Glavičorko na 1083 metrih
višine, najvišji vrh slovenskega dela Istre,

24. februar, Izlet na Luban z otroki in starši

V

KPD Bazovica so odprli razstavo fotografij, organizirano v
sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti
(JSKD) RS, območnima izpostavama (OI) iz Kopra in Izole, ter
izolsko galerijo društva likovnih umetnikov Insula. Razstava je
bila odprta v Izoli 22. decembra lani in je zatem gostovala v Logatcu, Sežani in Pivki.
Kot je v nagovoru obiskovalcem med drugim povedal vodja PS in
dolga leta strasten in večkrat nagrajen fotograf Darko Mohar, je
razstavi botrovalo lansko vabilo JSKD iz Kopra k sodelovanju na
fotografskem natečaju z naslovom PORT-ray. Izrazil je obžalovanje, ker fotografska skupina KPD Bazovica že vrsto let miruje
− društvo si prizadeva najti nove moči in novega vodjo, da bi obnovilo dejavnost pred leti zelo aktivne in uspešne skupine. Morda
bo razstava nova spodbuda za oživitev fotografske dejavnosti v

društvu, morda celo z najmlajšimi, je dodal. Da vabilo iz Kopra ne bi izzvenelo v prazno, je povedal, sta se s tajnico Sandro Grudenić odločila, da pošlje tri starejše fotografije, posnete v reškem pristanišču, ki so že bile
nagrajene pred leti na natečaju male forme. Dve je selektorka razstave Nataša Kovšca, znana umetnostna zgodovinarka in kritičarka, izbrala za končno postavitev, predstavljeno tudi v KPD Bazovica in na ogled do 7.
junija. Kot je med drugim zapisala v spremljajočem katalogu, je široko zastavljena tematika fotografskega in
video natečaja PORT-ray ustvarjalcem omogočala različne vsebinske obravnave, od portretnih upodobitev in
krajinskih posnetkov pristanišča do “portretov okolja“, ki se motivno navezujejo bodisi na splošno identiteto prostora bodisi aktualne problem sodobnega časa.

IZ DRU[TVA

Republike Slovenije (RS), ki jo je leta 2022 izdal Urad Vlade RS za komuniciranje. Prinaša podrobno predstavitev državnih simbolov, njihov nastanek, pomen in pravilno uporabo v praksi, med drugim tudi grbe slovenskih
zgodovinskih ozemelj, ki so bili od 12. in 13. stoletja do razpada Avstro-Ogrske leta 1918 nosilci slovenske teritorialne simbolike in identifikacije. Prikazani so grbi slovenskih zgodovinskih ozemelj, ki so delno ali
popolnoma znotraj meja RS − to so bila po navedbi avtorja Aleksandra Hribovška Goriška in Gradiščanska,
Istra, Koroška, Kranjska, Štajerska, Trst in Prekmurje (Zala in Železna). Brošura je na vpogled na spletni strani omenjenega urada: www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM. y Marjana Mirkovi}

Darko Mohar in Mateja Pal~i~, foto: Marjana
Mirkovi}

okviru priprav na Malo planinsko
šolo, namenjeno najmlajšim in ki naj
bi še letos zaživela v KPD Bazovica, je bil
za drugi izlet izbran najvišji vrh na Reki,
499 metrov visok Luban. Kraj, kjer je mogoče še danes najti sledove hudih bojev za
osvoboditev Reke leta 1945, je gozdnata
divjina, oddaljena le nekaj deset metrov
zračne črte od prvih hiš, in kot nalašč za
uvajanje otrok v planinstvo. Veselje ob
sledovih srn, ogled manjše zbirke kamnoseškega orodja na prostem, uživanje v
razgledih, iskanje markacij in še kakšne

druge igre − na koncu so bili vsi zadovoljni z izletom, in to je dovolj za nadaljevanje dela z otroki. Mogoče že naslednjič brez
staršev? y Darko Mohar

Na najvišjem reškem
vrhu, foto: Darko
Mohar

15

IZ DRU[TVA

S poti po Pivškem,
foto: Darko Mohar

S

odelovanje s PD Opatija in PS KPD Bazovica se uspešno nadaljuje. Tokrat je za skupni cilj izbran greben, ki je
razvodnica med črnomorskim in jadranskim povodjem, greben
Šilentabora med rekama Pivko in Reko. Veliko pomoč so pri tem
podarili člani PD Postojna, ki so vodili izlet po najlepših poteh
njihovega kraja, s krasnimi razgledi. Seveda so veliko povedali
tudi o zgodovinskih dogajanjih, glede na to, da zgodovina tega
kraja sega v čase nekaj tisoč let pred našim štetjem. Omogočili so

tudi ogled bunkerjev na Primožu nad Pivko, ki pričajo o tem, kako je človek po eni
strani močan, po drugi pa nor!
Izlet se je končal z obiskom Parka vojaške
zgodovine v Pivki. Pa še za kosilo je ostalo
časa. Hvala prijateljem iz PD Postojna,
vidimo se kmalu, na izletu Krk za prijatelje! y Darko Mohar

2. marec, Ženske v hribe postaja tradicija
rok kolovoz, vse od Hrastenic do Svetega
Kuzma. Najvišja vzpetina v grebenu je Točila.
Sprehod je bil lep, razgledi proti Učki, Kvarnerju, otoku Krku in mestu Reka enkratni.
Na drugo stran je bilo lepo videti Grobniške
Alpe in tudi hribovje nad Bakarskim zalivom. Dež je prišel točno po vremenski
napovedi, torej v predvidenem času, a ni poslabšal razpoloženja pohodnikov.

Na Rebri, foto: Darko
Mohar

V

dneh okoli osmega marca člani PS povedejo vse članice skupine v naravo. Izlet je poznan kot Ženske v hribe. Tako je bilo
tudi letos. No, zaradi slabe vremenske napovedi so se odločili za
lažji sprehod po grebenu Rebar, nekaj čez 360 metrov visok hrib, ki
ločuje Grobniško polje od Sušaške Drage. Po grebenu je speljan ši-

24. marec, Krk za prijatelje znova zelo zanimiv

Gne~a pri Gradecu
foto: Darko Mohar

16

Druženje se je nadaljevalo v KPD Bazovica
na Reki, in sicer s tradicionalnimi vrtnicami, kosilom in glasbo, ki so jo zaigrali člani
ansambla folklorne skupine. Hvala damam, ki so sladkosnednežem pripravile
izvrstne sladice, in tudi delu ekipe, ki ni sodeloval na pohodu, ampak se je odločil za
pripravo velike dvorane za predvideno zabavo. Timsko delo je tisto, kar krasi skupino
že od začetka delovanja. y Darko Mohar

T

udi letos je PS KPD Bazovica organizirala tradicionalni izlet pod nazivom
Krk za prijatelje. Tokrat so se odločili za
pohod po delu poti Camino Krk, in to od
starega frankopanskega kaštela Dobrinj do
mesteca na robu Vrbniškega polja, Risike.
Pohodniki so spoznali drugi obraz otoka,
gozdove v njegovem osrednjem delu. Ob
poti so se zaustavili pri cerkvici svetega Vida iz 11. stoletja, znani po povezanosti z
enim izmed temeljev hrvaškega jezika, v
glagolici napisano darovnico slavnega
Dragoslava o podaritvi njegovih posestev

tej cerkvi. V nadaljevanju poti so si ogledali slap Skakavica, opuščeno vasico Dolova, kastel Gradec, ki je bil
izhodišče knezov Krških, pozneje imenovanih Frankopani, in Napoleonov most pred Risiko. Odziv na vabilo
je bil zelo velik, saj je na pohodu sodelovalo več kot 150 planincev, članov planinske skupine Smučarskega
kluba (SK) Devin iz Nabrežine, PD Postojna, PD RTV Ljubljana, PD Snežnik, PD Opatija in gostiteljev, naše
PS ter prijateljev iz Gorenjske, ki jim celo sneg na cestah ni preprečil prihoda. Za konec so se nekatera društva
odločila še za obisk bližnjega Vrbnika. y Darko Mohar

IZ DRU[TVA

25. februar, S PD Opatija na Pivško

14. april, Prijateljstvo brez meje tokrat v ^i~ariji

L

etošnji organizator tradicionalnega
srečanja Prijateljstvo brez meje PD
Snežnik iz Ilirske Bistrice je pripravil malo presenečenje. Tokrat se prijatelji iz treh
dežel niso našli na Sviščakih, temveč v
prelepi Čičariji, v vasi Golac, skriti nekaj
kilometrov stran od magistralne ceste
Pasjak–Kozina. Travniki v okolici mesta
in nekaj polj v vrtačah so tamkajšnjemu
prebivalstvu omogočali bolj skromno življenje, tako da danes tam ne živi veliko
prebivalcev, uživajo pa v lepoti pokrajine
ter miru in tišini.

Nekaj članov PS KPD Bazovica se je sprehodilo po okolici Golca
in Zagrada.
Po pohodu je sledilo zelo prijetno druženje v vaškem domu, ki se
je kar zavleklo v pozne popoldanske ure. Vodje društev so v krajših nagovorih izrazili zadovoljstvo, ker srečanje traja že toliko let
in postaja tradicija, pa tudi prepričanje, da bo tako tudi v prihodnje. V tem času je bilo odpovedano samo enkrat, in to zaradi
epidemioloških razlogov. Naslednje leto devetnajsto srečanje
pripravljajo člani PS KPD Bazovica! y Darko Mohar

Prijateljstvo brez meje,
foto: Darko Mohar

Na srečanju se je zbralo okrog sto pohodnikov iz Devina, Trsta, Reke in Ilirske
Bistrice. Porazdeljeni v tri skupine so se
povzpeli na razgledni travnati vrh, 1056
metrov visok Ostrič s prekrasnimi razgledi od Snežnika do Učke. Močnejša skupina
se je zatem napotila še na nekoliko višja
vrhova, Medvižico in Razsušico, druga
skupina pa se je spustila nazaj v Golac.

20. april, Memorial Ivo Maruši}, poklon preminulim ~lanom PS

Z

obiskom hribov nad Vinodolom smo
se planinci spomnili vseh naših preminulih članov: Janka Rizmana, Emilije
Cvetković, Tolje Hromina, Nataše Roviš,
Mladena Fratra, Milice Pejović, Jasne Zazijal Marušić in soproga Iva, vseh, ki so v
preteklem času lepšali in bogatili delovanje naše skupine in niso več z nami. Sveče
smo simbolično prižgali na pokopališču
Grižane, potem pa smo se odpravili skozi
Bribir, Ledenice in Bater do mesteca Breze, obkroženega z več kot tisoč metrov
visokimi hribi.
Dan je bil poln doživetij – najprej smo se
skozi komaj ozelenele breze, po katerih je
mestece dobilo ime, povzpeli na Veliki
Rujnik in uživali v prekrasnih razgledih
na otok Krk, Vinodolski in Velebitski kanal vse do Velebita in dalmatinskih otokov
na eni strani ter na Kvarner z Učko na
drugi. Na vrhu nas je pričakalo nekaj beloglavih jastrebov, kot da bi duhovi naših
pokojnih prijateljev skozi takšno podobo
pazili na nas. Radovedni, kot so, so jastre-

bi leteli nizko nad nami, se vzdignili vse do oblakov in se spet
spustili nizko nad nas. A oblaki naj bi po napovedi prinesli dež. In
res, pogled z vrha je v naši nameravani smeri nakazoval ploho
dežja ali mogoče celo snega. Z Marinom sva se spogledala in takoj
vedela, da nam dež ne bo preprečil nadaljevanja poti do Sitovnika, naslednjega vrha. Treba bo samo počakati kakšno minutko,
da se soplaninke pomirijo, in kreniti v želeno smer.
V nadaljevanju smo šli skozi krdelo konj, ki so se mirno pasli na
prostem in razkazovali svojo lepoto. Tudi cvetja je bilo ničkoliko,
prevladovali so orhideje, svišči in spomladanski jegliči.
Malo tavanja zaradi slabih in starih markacij ni zmanjšalo uživanja v hoji skozi bukove gozdove in pri vzponu na še en prelep vrh.
y Darko Mohar

Razgled z Velikega
Rujnika, foto: Darko
Mohar

17

IZ DRU[TVA

U

čiteljica DPS v KPD Bazovica Vida Srdoč nam je tokrat v objavo poslala eno izmed domačih nalog sodelujočih pri pouku. Zahvaljujemo se njej in avtorici naloge, ki je nelektorirana objavljena v nadaljevanju.

V 83. letu življenja je v Pulju preminila rojakinja Klaudija Ana Velimirović, rojena
Semolič, po poklicu diplomirana ekonomistka, vsestransko vključena v življenje slovenske skupnosti v Pulju, Istri in na Hrvaškem. S svojim povezovalno usmerjenim
delom in zanesenjaškim trudom je pomembno prispevala k ohranitvi slovenstva in
uveljavitvi manjšinskih pravic.
Sodelovala je pri ustanovitvi SKD Istra (2001) in bila deset let njegova predsednica
(2005−2015), dejavna tudi v vodstvu krovne organizacije, Zveze slovenskih društev
na Hrvaškem kot predstavnica SKD Istra v njenem predsedstvu ter tudi v obeh svetih
slovenske narodne manjšine, v Istri in Pulju, kjer je bila članica – v slednjem vsa leta,
od prvih volitev 2003. Klaudija Ana Velimirović je bila posebej zaslužna za pridobitev
prostorov društva − Slovenskega doma v Pulju.

Gozdna pustolovščina

3. mesto

Zdi se mi, da po naravi nisem pustolovka. Včasih pa se v življenju

Z domišljijo na potep

zgodi nekaj nepričakovanega.
Pred nekaj leti sem v Istri šla v gozd nabirat gobe. Šla sem po znani poti, po kateri sem se vedno tudi vračala. Ko sem nabrala nekaj
gob, sem se hotela vrniti. Pot poteka skozi strnjen gabrov gozd. V
nekem trenutku sem ugotovila, da sem se izgubila. Nisem vedela,
Klaudija Velimirovi}, foto: Anita Hromin

kako se je to zgodilo. Začela sem razmišljati, kaj narediti. Zaradi

Klaudija Ana Velimirović počiva na pokopališču v Premanturi, v občini Medulin pri
Pulju.

gostega drevja nisem videla neba, zagledala pa sem daljnovod.

Soto~ja, 4. marca 2024, www.rtvslo.si

Odločila sem se kar tako za eno, hodila sem in hodila, dokler ni-

Ko sem prišla do njega, je bila dilema, v katero smer naj grem.
sem prepoznala terena in se srečno vrnila domov.
Prvič sem bila v takšni situaciji in sem bila zadovoljna, da me ni
prevzela panika.
y Vesna Milokanovi}, DPS v KPD Bazovica

Literarni natečaj 2023
V nadaljevanju objavljamo nelektorirane prispevke Literarnega
natečaja ZSDH, nagrajene z drugim in tretjim mestom v kategoriji višjih razredov osnovne šole. Nagrajencem in mentoricama

Vera Hrga, roj. Cerkovnik (1952−2024)

čestitamo in se zahvaljujemo za objavo.

IZ POUKA DPS

Klaudija Ana Velimirovi} (1942−2024)

Z domišljijo sem se odpravila na potovanje v čarobni gozd vil,
kjer je vse polno pisanih kril. Ko sem ih zagledala postala sam
ena izmed njih in klicale so me vila Klara. Tisti dan smo se odpravile do pravljičnega čarobnega slapa, v katerem padajo
bleščice namesto vode, potem pa še v pravljično hišico iz rož.
Igrali smo, plesali in peli. Vse je bilo tako čarobno.
Nenadoma sem v daljnem gozdu zaslišala da me nekdo kliče po
imenu. Počasni sem se prebijala skozi gozd in zagledala čudovite
družine jelenov, košut in teličkov, srne, srnjaka in Bambija, medvedko z mladiči. Vsi so bili videti kot ena velika družina.
Klara, se želiš igrati z nami? Vprašal me je Bambi. Bila sem šokirana, ko sem ih slišala, vendar nisem zastavila nobenega
vprašanja. Z veseljem sem se začela igrati z njimi in raziskovati
naravo. Na poti smo srečevali različne živali, spoznala sem veliko rastlin in dreves. Vsi smo se zabavali, jaz pa sem čisto
pozabila na čas.
Nenadoma sem zaslišala mamo, ki me kliče in moje čarobno potovanje se je žal končalo. Obljubila sem si, da se bom zagotovo
kmalu vrnila k tem dogodivščinam.

IN MEMORIAM

y Klara ^op 3. r. OŠ Petar Zrinski, ^abar, DPS (Mirjana Žagar)

18

22. maja pa nas je v Splitu zapustila Vera Hrga, roj. Cerkovnik, doma iz Šoštanja, s
končano mariborsko pedagoško akademijo, soustanoviteljica Slovenskega kulturnega društva (SKD) Triglav v Splitu leta 1992 in vsestransko dejavna vsa ta leta.

2. mesto

Z odlično organizacijo odmevnih kulturnih prireditev in udeležbo vrhunskih slovenskih ustvarjalcev je bila najzaslužnejša za uveljavitev in prepoznavnost slovenske
kulture in jezika v Splitu in širše, pa tudi na Hrvaškem. Posebej ostaja zapisana kot
izjemno predana in tudi zelo priljubljena učiteljica slovenščine, po osamosvojitvi prva na Hrvaškem in aktivna vsa leta od leta 1992 v Splitu, pa tudi v Dubrovniku in
Šibeniku, kjer je številnim generacijam mladih na najlepši način približala slovenski
jezik in kulturo, svoje bogate pedagoške izkušnje pa nesebično prenašala mlajšim
učiteljicam. Pisala, urejala in nasploh vsestransko je skrbela za izhajanje glasila Planika, ki od ustanovitve spremlja dejavnost SKD Triglav, dragoceni pa so tudi njeni
prevodi poezije, izdane tudi v založbi društva.

Zvečer, ko sem šel spat, sem v postelji razmišljal kako bi bilo lepo,

Dnevi brez skrbi
če bi živel v svetu brez skrbi. Zjutraj sem se zbudil in začel iskati
šolsko torbo, toda… ni je bilo!! Vprašal sem mami, če jo je morda
kje videla. Toda odgovorila mi je, da kaj govorim neumnosti, da
sem že zdavnaj nehal hoditi v šolo.
Sprva mi je bilo to zelo čudno, ampak čez nekaj časa sem opazil,
Vera Hrga, foto: Marjana Mirkovi}

da nimam niti ene skrbi, kar mi je bilo zelo čudno. Nato sem se
spomnil kaj sem razmišljal zvečer v postelji. To mi je bilo zelo
všeč in sem hotel to najbolje izkoristiti. Takoj sem se šel družiti s

Vera Hrga je bila vsa leta tudi ena osrednjih članic v vodstvu društva Triglav in slovenski manjšinski samoupravi, svetih na mestni in županijski ravni ter od leta 2023
(po izgubi pravice do svetov) namestnica predstavnika na slednji. Dejavno je bila
vključena tudi v vodstvo ZSDH.

prijatelji in cel dan delal kar sem želel. Naslednji dan pa sem šel

24. maja je bila Vera Hrga pokopana na splitskem pokopališču Lovrinac.

Družili smo se na šolskem igrišču do jutranjih ur, nato pa sem šel

Soto~ja, 27. maja 2024, www.rtvslo.si

Obe izjemni rojakinji ostajata v nepozabnem, toplem in spoštljivem
spominu. Družinama obeh izrekamo iskreno in globoko sožalje.
Uredništvo

nakupovati različne stvari, saj je bilo popolnoma vse brezplačno.
Vzel sem si superge, oblačila, nov računalnik in tudi nekaj daril
za prijatelje. Zvečer mi je bilo dolgčas in sem šel s prijatelji ven.
domov spat. V postelji sem razmišljal kako mi je že počasi dolgčas brez kakršnihkoli obveznosti ali skrbi.
Naslednji dan me je zbudila mami in rekla da se morem hitro pripraviti za šolo. Takrat sem dojel, da imam čarobno moč, da mi se

Pot v London
Danes sem zelo vesela, ker grem z mojo najboljšo prijateljico v
London.
S prijateljico sva kupili letalski karti za London že pred poletjem.
Odhod letala iz Ljubljane imava ob 9. uri zjutraj. Prespali sva pri
moji babici in dedku v Ljubljani, da nama ni potrebno prezgodaj
vstati. Budilka nama je zvonila ob 6. uri, zatem sva hitro pojedli,
se oblekli in že naju je čakal taksi, ki naju je peljal do letališča.
Avion je bil točen. Do Londona sva z letalom potovali 2,5 uri. Na
londonskem letališču naju je ponovno čakal taksi, ki naju je peljal
do hotela. Nato sva imeli tri dni časa za ogled vseh čudovitih znamenitosti. Obiskali sva Tower bridge, London eye, vozili sva se v
dvonadstropnem avtobusu, videli sva tudi znamenite londonske
telefonske govorilnice in še veliko tega. Dnevi so hitro minili in
kmalu je prišel čas za vrnitev domov. Na letališče sva prispeli dovolj zgodaj, da sva pred odhodom letala še nekaj pojedli. Po
dolgem letu sva končno pristali na letališče Brnik, kjer naju je
pričakal moj oči in naju peljal direktno na Reko. Bila je že tema,
ko smo prišli domov. Hitro sem pojedla večerjo in šla spat.

uresniči vse kar si želim.

Obisk Londona mi je bil zelo všeč in upam, da ga kmalu spet obiščem. Upam, da mi se takrat pridruži tudi mami.

y Igor Zubovi}, 8. r. OŠ Milan Brozovi}, Kastav, u~enje v družini
(Saša Kernjak Zubovi})

y Lorena Zubovi}, 6. r. OŠ Milan Brozovi}, Kastav, u~enje v družini
(Saša Kernjak Zubovi})

19

Si-T

9. maj, Art kino, Reka

Razli~ni pogledi na interpretacije zgodovine

Zbudi me

Med obiskovalci
ve~inoma mladi, foto:
www.documenta.hr

R

azlični pogledi na interpretacije zgodovine holokavsta, genocida in drugih vojnih zločinov iz časa druge svetovne
vojne so bili tema prvega dogodka, ki je potekal v okviru dveletnega evropskega projekta z naslovom Moč osebnih zgodb v soočanju
s pozabo (Power of Personal Stories in Confronting Oblivion −
PPSCO). Projekt sofinancira EU v sklopu programa Državljani,
enakost, pravice in vrednote (Citizens, Equality, Rights and Values − CERV).
Okroglo mizo v dvorani Mestne knjižnice Reka sta organizirala
Center za soočanje s preteklostjo – Documenta in Center za raziskovanje holokavsta in genocida v jugovzhodni Evropi pri
Filozofski fakulteti (FF) Univerze na Reki (UR) v sodelovanju z
Zvezo antifašističnih borcev in antifašistov (ZABA) Primorskogoranske županije (PGŽ).
Sodelovali so publicist in častni predsednik ZABA Opatija Oleg
Mandić, vodja Documente Vesna Teršelič, profesor zgodovine
na reški Naravoslovni in grafični šoli Josip Naglić, vodja omenjenega centra FF UR dr. Lovro Kralj, Timea Serb z Interkulturnega
inštituta iz Temišvara in Boris Hajdinjak, direktor Centra judo-

Vesna Teršelič je bila pred tem istega dne
na sedežu PGŽ na sestanku, ki so se ga
udeležili še župan Zlatko Komadina, reška podžupanja Sandra Krpan, vodja
Upravnega oddelka za zadeve župana in
skupščine PGŽ Ermina Duraj ter predsednik ZABA PGŽ Dinko Tamarut. Beseda
je tekla o večji zastopanosti terenskega
pouka pri predmetu zgodovina v okviru
programov Državljanska vzgoja in izobraževanje ter Šola in skupnost, o tem, kako
na šolah na Reki in v županiji pogosteje
organizirati obiske krajev, pomembnih za
novejšo hrvaško zgodovino, posebej mest
trpljenja in odpora iz časa druge svetovne
in domovinske vojne, da bi učenci ob strokovni pripra. y Marjana Mirkovi}

V

reškem kinematografu Art kino so
predstavili četrti dolgometražni igrani film mladega in večkrat nagrajenega
režiserja in scenarista Marka Šantića,
predstavljenega kot hrvaškega ustvarjalca s slovenskim naslovom. Po predvajanju,
ki si ga je ogledalo precej občinstva in film
zelo lepo sprejelo, so skupaj z Markom
Šantićem predstavili še del filmske ekipe:
producenta Jureta Bašića, igralca Jurija
Drevenška, scenarista Gorana Vojnovića
in direktorja fotografije Ivana Zadra. Kot
so med drugim povedali ob tej priložnosti,
film, povezan tudi z zgodovinskim revizionizmom, obravnava problematiko kseno­fobije v Sloveniji in odnos do prebivalcev
iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, za
katere se, po besedah Gorana Vojnovića,
šele danes, ko primanjkuje različne delovne sile, ugotavlja, v kolikšni meri so si bili
ti ljudje − pravzaprav naši − blizu po jeziku, kulturi. Film je nastal v sodelovanju
slovenskih, hrvaških in srbskih produkcij,
kar je pričakovano in pomemben vidik za
ustvarjanje na območju manjših držav.

slovenskega filma (FSF) pa je lani prejel kar pet nagrad Vesna: za
najboljši celovečerni igrani film, za scenarij (Marko Šantić, Goran Vojnović in Sara Hribar), za najboljšo glavno moško vlogo
(Jure Henigman) za vlogo Roka, za najboljšo stransko moško
vlogo (Jurij Drevenšek) za vlogo Damjana in tudi za najboljšo
masko (Lija Ivančič). Ob utemeljitvi nagrade za najboljši celovečerni igrani film so na strani FSF (https://fsf.si/2023/) med
drugim zapisali, da film Zbudi me v aktualno tematiko vstopa skozi pomenljivo perspektivo izgube spomina, skozi katero odpira
prostor za premislek o sovraštvu, nestrpnosti in nacionalizmu, pri
čemer do obravnavanih tem zavzame jasno stališče. … Pogumen in
za današnji čas še kako relevanten film, ki o nasilju spregovori, ne
da bi ga sam reproduciral v podobi. y Marjana Mirkovi}

18. maj, Pal~ava šiša, Plešce

Mednarodni festival malih odrov (MFMO)

Mednarodni dan muzejev

Z

a program MFMO, eno najpomembnejših kulturnih prireditev na Reki, ki je tokrat potekala že 29. leto, je selektor
festivala dramaturg Jasen Boko izbral osem predstav iz šestih držav, poleg Hrvaške še iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine,
Črne gore in Avstrije. Predstave so bile na programu v Hrvaškem
narodnem gledališču (HNK) Ivana pl. Zajca, Hrvaški čitalnici na
Trsatu in HKD na Sušaku, kjer je bila na ogled tudi spremljajooča
razstava gledaliških plakatov Gorana Merkaša, postavljena v sodelovanju s HNK iz Varaždina, tam pa so potekali tudi pogovori, ki
jih je vodil kritik Igor Ružić. Kot je ob napovedi letošnjega programa izjavil Jasen Boko, Reka živi s tem festivalom, s tem pa tudi lik in
delo njegovega utemeljitelja Nenada Šegvića, znanega reškega gle-

dališčnika. Organizatorja festivala sta Umet­niška organizacija HKD Teater MFMO in
Mesto Reka. Tudi letos so sodelovali slovenski gledališčniki, Mala Drama Slo­venskega narod­nega gledališča (SNG) iz
Ljubljane s pred­stavo Otroci Lucy Kirkwood v režiji Nine Šorak, slovenski režiser
Vito Taufer pa je režiral predstavo Ojdip po
Sofokleju v izvedbi Jugoslovanskega dram­skega gleda­liš­ča iz Beograda, ki je na Reki
prejela nagrado Nenada Šegvića kot najboljša predstava v celoti ter nagradi za
najboljšo glavno moško vlogo (Milan Marić) in najboljšega mladega igralca (Joakim
Tasić). Nagrajena sta bila tudi soustvarjalca predstave Otroci, Branko Hojnik z
nagrado Doriana Sokolića za najboljšo
scenografijo, Mojca Sarjaš pa z nagrado
Veljka Maračića za najboljše oblikovanje
svetlobe. Več: www.theatrefestival-rijeka.
org. y Marjana Mirkovi}

Po dobro obiskani
predstavi, foto:
Marjana Mirkovi}

Film Zbudi me je svetovno premiero imel
na prestižnem festivalu Black Nights v
Talinu v Estoniji, gostoval je na številnih
drugih festivalih po svetu, na Festivalu

6.-12. maj, HKD Reka

Prizor iz predstave,
foto: www.theatrefestival-rijeka.org

20

vske kulturne dediščine Sinagoga Maribor,
pogovor pa je moderiral Vjeran Pavlaković,
prav tako iz sodelujočega centra FF UR. O
dogodku so med drugim na spletni strani
Documente (www.documenta.hr) zapisali,
da so posebej počaščeni, ker je kot govorec
sodeloval Oleg Mandić, znan tudi kot otrok,
ki je zadnji zapustil taborišče Auschwitz.
Kot je sam poudaril v sklepnih besedah, je
najpomembneje, da se ne molči o trpljenju.
Zato od leta 1955 piše in govori o svojih izkušnjah iz taborišča in vseh poznejših
srečnih letih.

Si-T

29. april, Mestna knjižnica Reka

L

etos se je tudi Etnološka zbirka Palčava šiša iz Plešc pridružila obeležitvi
mednarodnega dneva muzejev in obiskovalce povabila na prav poseben degusta­cijski večer v vinske kleti nekdanje
gostilne, kjer je bilo prostora kar za 15.000
litrov vina v lesenih sodih za veleprodajo.
Tu se je pretakalo vino najprej iz hrvaškega Pokolpja − z bregov Plešivice, nato iz
Vipavske doline in na koncu iz Bele Krajine. Vodja zbirke Marko Smole je navzoče
seznanil s tem, kaj vse od alkoholnih pijač
so v določenih obdobjih pili naši predniki,
od slovanske medice, prek jabolčnika, verjetno iz nemških dežel v 14. stoletju, do
primorskih vin s posesti Frankopanov in
Zrinjskih, ki so jih po urbarju morali prioritetno prodajati domači gostilničarji, in
vina s Plešivice, kjer je okoli leta 1876 začela vinska trta zaradi bolezni propadati.
Dokler niso vinogradov obnovili, je sledilo

več deset let dolgo obdobje piva, konec 19. stoletja izdelava likerjev in nato večja konzumacija žganja, katerega predelava je bila
davčno obremenjena in so rakijo nekateri kuhali naskrivaj. Med
obema vojnama se je znova stabilizirala dobava vina, največ iz
Bele krajine in Primorja. Večerni sprehod skozi okuse in zgodovino so obiskovalci nadaljevali na dvorišču Palčave šiše ob
domači potici in prijetnem kramljanju o pijači in kulinariki.
y Povzeto po zapisu Marka Smoleta

Obnovljena vinska klet
znova obiskana, foto:
Marko Smole

21

KOTI^EK
POGLED Z LITERARNI
ONKRAJ SNE@NIKA

S

lovenski državljani bomo 9. junija lahko izbirali med kandidati za devet poslancev v evropskem parlamentu. Istega dne
bomo lahko glasovali tudi na treh posvetovalnih referendumih: o
evtanaziji – ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o preferenčnem glasu za volitve poslank in
poslancev v slovenski parlament ter o gojenju in predelovanju
konoplje v medicinske namene ter posedovanju te rastline za
omejeno osebno rabo.

Dragica Jakseti~

Demokracija in pol bi lahko rekli. Da, a kdo je tu sploh še resen?
Ima me, da se tokrat demokracije sploh ne bi
šla, pa naj si te poslance kar sami izvolijo in jih
imajo! Poslanci na desni – čisto nič novega, vse
po starem, strumno kot eden proti svojim 22
ali 23 odstotkom, na drugem polu pa niso zmogli nobene preproste pameti, resnosti, če že ne
modrosti, v teh čudnih (evropskih) časih. Levosredinske glasove bodo razdrobili na
prafaktorje, saj je vsaka stranka oblikovala
svojo listo, in to tako, kot da se hecajo. Zgodovinarka, urednica in založnica Manca B. Renko
je v svojem komentarju zapisala, da je stranke
sestavljanje kandidatnih list presenetilo, tako
kot vsako zimo sneg preseneti DARS. To je naš
upravljavec avtocest. Vsako zimo jih sneg preseneti. Tako kot naše stranke vsakih pet let
presenetijo evropske volitve.
Zdi se mi, da je sestavljanje list parlamentarnih strank potekalo
tako, da bo učinek enak, kot bi izbirali mi, ko smo se preštevali za
to, kdo bo iskal in kdo mižal, ko smo se igrali skrivalnice: »An ban,
pet podgan, štiri miši, v uh me piši, vija vaja ven.« Na listi so taki,
ki že vnaprej vedo, da ne bodo izvoljeni, nekateri so na listi za nagrado ali iz kljubovanja, nekaterim manjka še pet let do penzije,
nekateri pa so nekaj časa kandidati na listi, čez nekaj dni pa jih že
več ni. Nas vsak dan na televiziji prepričujejo, kako pomembne
so volitve za prihodnost Evrope, čeprav se sami hecajo in jih niti
sami ne jemljejo resno. Halo?!
Z lahkoto bi bili kandidat ali kandidatka tudi vi, če bi le hoteli. Potrebujete le nekaj izobrazbe, sploh ne nujno, da kakorkoli
povezane z diplomacijo, in veliko ambicij. Potrebna je le včlanitev v partijo z veliko željo delati kariero. In potem enkrat pridete
na vrsto za evropski parlament tudi vi. Naša zunanja ministrica
se je z mano vozila v dvigalu Radia Slovenije, ko sva bili obe tam
zaposleni kot novinarki. S tistega dvigala je odletela v Bruselj.
Kdo mi je kriv, da zdaj nimam 10.000 evrov plače bruto oziroma
7.853 evrov neto na mesec, kolikor danes dobi evropski poslanec? Prav nihče. Vse možnosti bi imela, če bi le hotela. Če bi se le
hotela obuti v prevelike čevlje. Pa vi? Poleg poslanske plače bi
lahko zaposlili svoje pomočnike in pomočnice za 28.696 evrov na
mesec. Vsak mesec bi dobili še 5000 evrov pavšala za splošne
stroške, na primer najem pisarne in telefon, ampak glede tega,
kako ste porabili teh 60.000 evrov v letu, vam ne bi bilo treba ne

22

poročati ne ničesar dokazovati. Za vsak
dan zasedanja v Bruslju ali Strasburgu bi
prejeli 350 evrov dnevnice, dobili bi povrnjene vse potne stroške do sedeža
parlamenta, za prevoz po mestu pa bi lahko vozili službeno vozilo.
Po preteku mandata bi lahko prejemali nadomestilo za poslansko plačo (torej
poslansko plačo) še dve leti. Potem ko bi
dopolnili 63 let, pa bi lahko prejemali pokojnino v višini 3,5 odstotka bruto plače za
vsako leto dopolnjenega mandata. Po petih
letih mandata bi bila vaša pokojnina na račun evropskega mandata za 1700 evrov
bruto višja, če bi bili v Evropskem parlamentu dva mandata, pa dvakrat višja.

D

olgoletna referentka na konzularnem oddelku veleposlaništva RS v
RH v Zagrebu Ivanka Filipan, močno priljubljena zaradi svoje prijaznosti in
vsestranske pripravljenosti vedno in po
vseh močeh kar najbolj pomagati tudi rojakom na Hrvaškem, se je letos aprila po
več kot tri desetletja dolgem službovanju
upokojila. V tem času je dobro spoznala
tudi delo društev po vsej državi in dobila
vpogled v utrip narodne skupnosti, predvsem na Reki in v Pulju ter v Zadru,
Šibeniku in Splitu. Zato smo jo povabili k

In če bi bili izvoljeni v Evropski parlament,
bi bili za kaj odgovorni? Materialno sploh
ne, če bi občutili svojo osebno odgovornost, pa bi bila to čisto vaša težava.
Ampak šla bom na te volitve, da dam glas
za tiste, za katere vem, da bodo kljub vsemu roke dvigovali za človekove pravice
(tudi za neevropejce), svobodo govora in
enake možnosti za vse. Ne gre obupati,
Evropa še vedno ni umrla.
Nisem še pozabila na čakanje v dolgih vrstah na meji med Jelšanami in Rupo,
menjavanje evrov za kune, zaprto mejo
med Klano in Gomancami. Predvčerajšnjim smo se zaposleni v Domu starejših
občanov Ilirska Bistrica in njihovi simpatizerji odpravili peš iz Jelšan skozi
Šapjane, Brgud in Rukavac do doma starejših občanov v Voloskem, kjer so nas
zelo toplo sprejeli, odlično pogostili, domov pa smo se odpeljali z vlakom iz
Matuljev − z novim vlakom, ki na kratki
razdalji povezuje tri države, to je od Opčin (Trst) skozi Ilirsko Bistrico in
MatuljeOpatijo do Reke. Tri slovenska
planinska društva iz istih treh držav smo
se pred mesecem skupaj povzpela na vrhove Čičarije. Mi znamo živeti to Evropo.
Če bi že enkrat naši in vaši končali to nekakšno hladno vojno glede arbitražnega
sporazuma o meji v Piranskem zalivu in
nehali mrcvariti ene in druge ribiče, pa bi
bilo to nekaj res lepega, evropskega.
y Dragica Jakseti~
dragicajaksetic@gmail.com

Ivanka Filipan, osebni arhiv

sodelovanju v rubriki Srečanja, za katero
nam je strnila pomembnejše vtise iz svojih bogatih preteklih delovnih izkušenj.
Na veleposlaništvu se je zaposlila kmalu
po njegovi vzpostavitvi: "Prišla sem že leta 1992 in morala sem se hitro prilagoditi,
zaradi skromne zasedbe in oranja ledine
na področju diplomatsko-konzularnega
dela naše mlade države ni bilo časa za
dolgo uvajanje. Okoliščine so bile namreč
vse prej kot rožnate. Dogodki na politični
karti teh krajev so se iz dneva v dan spreminjali, na vrhuncu je bila begunska
kriza, zato je bilo pogosto zjutraj, ko sem
prihajala na delo, pred veleposlaništvom
že več sto ljudi, ki so čakali na dovoljenje
za nadaljevanje poti proti Sloveniji in
drugim evropskim državam. Delovnik se
je začel že pred osmo zjutraj in končal pozno zvečer, v tem času pa si slišal sto in
eno zgodbo tragičnih usod, na katere nisi
mogel ostati imun. Srečevali smo se z različnimi stresnimi situacijami tako ljudi,
ki so v času osamosvojitvene vojne odšli
iz Slovenije, potem pa se želeli vrniti nazaj, kjer jim je ostala družina, kakor tudi z

Ivanka Filipan: Konzularni dnevi
tudi priložnost za tkanje vezi
z rojaki
varčevalci Ljubljanske banke, ki niso mogli do svojih prihrankov, in s številnimi
tujci, ki so se v okviru mirovnih misij znašli na tem območju."
Delo na veleposlaništvu je bilo zahtevno
ne le po obsegu, temveč tudi po vsebini in
pristojnosti: "Veleposlaništvo je pokrivalo vse druge novonastale države na
območju prejšnje skupne države, zato je
bilo konzularnega dela več kot preveč –
na dan je bilo treba obdelati tudi po 150
samo vizumskih vlog, da ne omenjam
ogromnega števila vlog za izdajo dovoljenja za delo in bivanje v Sloveniji. Kot
zanimivost naj povem, da se je dokumentacija vlog pošiljala v Slovenijo po
telefaksu (da, prav ste prebrali!), in lahko
si samo zamišljate, kako mukotrpno in
dolgotrajno je bilo to pošiljanje ob zvezah,
ki so delovale, kakor se jim je zahotelo."
Osrednja pozornost dela na veleposlaništvu je bila namenjena rojakom − to je bil
čas, ko so se tako rekoč čez noč znašli v
novih razmerah, urejati so si morali status in državljanstvo, da bi dobili ali
ohranili različne pravice, od zaposlitve in
pokojnine do šolanja ali odkupa stanovanja idr.: "Ob vsem tem je bilo najpo­mem­bnejše nudenje pomoči in storitev Slo­vencem, ki so se znašli v nekem med­prostoru, pogosto brez državljanstva,
brez dokumentov, brez dostopa do slovenskih publikacij. V tej absurdni situa­ci­ji so na primer morale osebe, katerih
oba starša sta bila Slovenca, rodili pa so se
izven Slovenije, vložiti prošnjo za sprejem v slovensko državljanstvo. Na šte­vilne negativne odločbe so ljudje zelo
čus­tveno reagirali, imeli so občutek, da se
jih je lastna država odrekla in jim odvzela
slovenstvo, torej srčiko njihove osebnosti. Na Hrvaškem, kjer je takrat vladalo
zelo odklonilno ozračje do vsega in vseh,
kar ni "hrvaško", pa so težko pridobivali
pravice, saj je pridobitev teh bila povezana s hrvaškim državljanstvom (npr. odkup
stanovanja, šolanje, zaposlitev), za katerega so prav tako morali vložiti prošnjo in
čakati na izid dolgotrajnega postopka.
Zgodb osebnih stisk je nešteto, ne da se
jih strniti v nekaj besed in izraziti razoča-

ranja, obupa, brezizhodnih situacij v
takratnih okoliščinah."
Na veleposlaništvo so se z različnimi težavami javljali Slovenci z vseh koncev
Hrvaške, pokazala se je potreba po orga­
nizaciji konzularnih dni v slovenskih
društvih, na začetku na Reki, kjer je bil
organiziran prvi konzularni dan že leta
1993, in nato še v Splitu. "Spomnim se
konzularnih dni na Reki, kjer nas je običajno čakala množica ljudi, in v Splitu,
kjer je bila izvedba pod lučmi, ki so jih napajali agregati, saj zaradi vojne vihre ni
bilo elektrike. Ta srečanja v društvih pa
niso po­menila samo urejanja osebnih zadev, hkrati so se trdno tkale tudi vezi med
veleposlaništvom in slovenskimi društvi.
Vedno znova občudujem zagnanost,
ogrom­no voljo in navdušenje naših Slovencev, ki so vložili veliko časa in truda v
ustanovitev ali uspešno delovanje društev. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo
leta 2013 se je količina samega kon­zular­nega dela v veliki meri umirila, zato so bili
konzularni dnevi po društvih izven Zagreba ukinjeni."

LITERARNI KOTI^EK
SRE^ANJA

Liste za evropske volitve: sami se hecajo, mi pa
naj bi bili resni?

V prvih treh desetletjih se je na veleposlaništvu zvrstilo veliko diplomatskega
osebja in osem veleposlanikov: Matija
Malešič (1992−1998), Boštjan Kovačič
(1998−2002), Peter Bekeš (2002−2005),
Milan Orožen Adamič (2005−2009), Vojko Volk (2010−2015), Smiljana Knez
(2016−2019), Vojislav Šuc (2019−2022)
in Gašper Dovžan (2022danes). O tem,
kakšne so izkušnje, pravi: "V 32 letih mojega službovanja se je na veleposlaništvu
zamenjalo osem mandatov veleposlanikov in veliko diplomatskega osebja, ki so
imeli različne pristope, različen način dela in različen pogled na delovanje kolek­tiva. Ni bilo vedno lahko, ne samo zaradi
menjave sodelavcev, ampak tudi zaradi
političnih in drugih okoliščin, ki so zahtevale hitre reakcije, iznajdljivost in prila­goditve. Vsekakor pa je treba iz te preteklo­sti
potegniti pozitivne plati, dobre izkušnje,
prijetne dogodke in lepe spomine na številne ljudi ter doživetja, ki jih je za ob­sežen zanimiv roman", končuje svojo pri­poved Ivanka Filipan. y Marjana Mirkovi}
23

FOTO KOTI^EK
24

Foto: Darko Mohar