^ -s * - ^ Štev. (No.) 40bS Entered as second-class matrer, D«c. 6, 1907, at the post Office at Chicago 111. uuaer the Act of Congreas of M&rch 8rd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, lil. “Delavci vseh dežela, združite se!” si PAZITE * ~ na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku. Ako (406) Je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega listo po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite Jo takoj. Chicago, UL, 15. junija (June) 1915. Lelo (Vol.) X. ") ai DŽ /am O: BRV^HOVA DEMISIJA. ti Državni tajnik Bryan je zapustil svoje mesto, gniral je, ravno preden je ameriška vlada od¬ da svojo noto Nemčiji. Resigniral je zaradi Dte. V pismu, s katerim je AVilsonu naznanil 9 resignacijo, pravi, da ni mogel podpisati ovc note, ker hoče Zedinjenim državam na način ohraniti mir. V Bryanova miroljubnost bi bila prav lepa reč idi mi bi se strinjali z njo, če se nam ne bi ), da je ravno njegova metoda miru bolj ne- kakor koristna. Kajti z utemeljitvijo svo- signacije je izrekel, da je mir ugrožen, ako : v Berlin taka nota, kakršno je sesta- filson. Bryan je izrekel besedo o nevarnosti; [ložaju, v katerem sta sedaj Amerika in Nem- je pa taka beseda lahko nevarnejša od naj- ijše note, in s svojo resignacijo je Bryan še rtal to nevarnost. Kabinet v AVashingtonu se je dolgo bavil s Icago, Ij„ lovaškem, iškem jej'^ vce. .; j tiskarni AT. To M .vo odgovora za Nemčijo. Ker je prvo noto (ml AVilson sam, ker je bil na nemški spis že •avl j en in ker je bilo vsled tega pričakovati, ;ua odgovor vsaj v glavnih potezah že v glavi, ilo to zavlačenje nekoliko čudno. Brvanova isija ga je pojasnila. Ta domišlja ima de- strativen pomen in je morala dati vsemu sve- emu časopisju povod za komentarje. Preden je državni tajnik odstopil, je bil ton a ugibanja o novi ameriški noti ta, da bo od- a v stvari, a uljudna v obliki; da bo Amerika ajala na svojih zahtevah napram Nemčiji, da e splošno pričakuje mirna rešitev. Kljub te- da se je nemška nota splošno smatrala za ne- voljivo in da je bilo prve dni po katastrofi tanije razburjenje zelo veliko, je jingovstvo bilo svoj vpliv v javnosti in o ameriško-nem- rojni ni bilo skoraj nikjer več govora. Naenkrat je Bryan izjavil: . Ne morem pod- ti AAilsonove noto, ker mi je glavno, da se izo- ao vojni. In odmev te besede je bil: AVilso- nota pomeni torej vojno! Resignacija, s tako utemeljitvijo ustvarja io tisto razpoloženje, katero je baje hotela s> Jpreeiti. . Bryan ni mlad dečko; giblje so- že jo. v javnem življenju in bi lahko vedel, kaj [eni sugestija v dobi napetosti. Nervoznost icga mnenja je že dostikrat povzročila dogod¬ ki so bili pravemu mišljenju njihovih zaeetni- ravno nasprotni. Bryanova beseda o vojni arnosti ustvarja atmosfero, iz katere se lože že zlo, kakor iz vseh faktičnih nasprotij med riko in Nemčijo ali pa Ameriko m kornur- Bryan meni, da naj bi bili v Beli hiši opustili :eve in predložili spor mednarodni komisiji, očija sicer ni podjhsala pogodbe z Ameriko v zmislu, kakor so jo podpisale nekatere druge ov ali "m na samost®, injevec, top i samo one [ij IMPOKTED' o Vino In Sr, najbolj stat 'rodajam stil države, toda bivši državni tajnik misli, da to nič ne de, ker sprejena Nemčija po njegovem mnenju “v principu” tako razsodišče. Ali Bryan je podpisal prvo AVilsonovo noto, . ki je šla a - Berlin; v tej noti pa ni bilo govora o razsodišču, pač pa je obsegala tiste zahteve, ki jih ponaAdja druga nota. Ce so bile te zahteve nevar¬ ne miru, bi bil moral Bryan že takrat nastopiti s svojimi nasprotnimi jnedlogi in na njih A T ztra- jati. V svojih javnih izjavah, katere daje sedaj na koše od sebe, pravi Bryan, da se že s prvo noto ni strinjal. Ali ta po\'est ne pomeni nič, kajti fakt je ta, da je prvo noto podpisal. Z nje¬ govim imenom je šla v Berlin; naj kdo sodi o nje¬ govi demisiji kakor koli, očitku nedoslednosti se bivši državni tajnik ne moro ubraniti. Ta nedoslednost pa ni le mala slabost; na me¬ stu, na katerem je stal Bryan, je nedopustna in praktično bi lahko imela zelo slabe posledice. Njegov nastop se v Berlinu lahko smatra ne le za znamenje slabosti ameriške vlade, temveč za indirekten poziv, da naj kar odklonijo ameriške zahteve; in da bi to služilo mirni rešitvi spora, se pač ne more trditi. Po dosedanjem razvoju in po izjavah iz AVashingtona ne mislimo, da želi AVilson ali nje¬ gov kabinet vojno. Bilo bi tudi nespametno, če bi jo želel. Ali kjer so sjsori, prihajata A^edno dva v pošteA’ ; A r tem slučaju poleg Amerike tudi Nemči¬ ja. Nikakor ni izključeno, da bi bila Nemčiji voj- na napoved bolj A r šeč kakor Ameriki. PisaA r a nem¬ škega časopisja, tudi oficioznega, napram Ameri¬ ki je bila nekaj časa že naravnost strupena. Res¬ nica je, da ni postala po prvi noti ljubezniva, toda žuganje in rožljanje s sabljo je tedaj vendar pre¬ cej utihnilo. Kriza, ki jo je izzval Bryan, bi prav lahko dala Nemčiji potuho, pomnožila preA r zet- nost njene vlade in tudi na ta način povečala ne- varnost vojne, o kateri praAd' Bryan, da jo hoče preprečiti. V pričo A'sega tega nikakor ne moremo A T erje* ti v tiste idealne motive, s katerimi se baha prija¬ telj Billy Sundava. Pač pa mislimo, da je iskati njegove namene v popolnoma drugi smeri, in si¬ cer v notranji politiki, kjer mož še nikakor ni pokopal svojih visokih ciljev. Roosevelt hoče bi¬ ti “velik” s tem, da venomer skrbi za “varnost” Zedinjenih držav in jih hoče militarizirati; Bryan razume, da ne moreta imeti dva tekmeca z eno frazo uspeha, pa si je pripravil drugi boben: On varuje Ameriko vojne. To bi utegnila biti dobra parola za prihodnje predsedniške volitve. Bryan,- ki je nastopal po vaudevillih in na Billy Sundayevih shodih, A r c, kaj je bluff. Če pa je res, da je v zraku nevarnost vojne, je ne bo preprečila Bryanova demisija. Za to jo troha že močnejšega glasu. Govoriti mora ame¬ riško ljudstvo. KAM Z MRTVIM TRUPLOM? delo gara* - Te dni je bila po raznih časopisih notica, o kateri bi bil človek mislil,' da je po kakšni po¬ moti zablodila iz humorističnega dela med po¬ ročila. Glasila sc je: ”John Horner iz Richmonda v Virginiji se je pred kratkim oglasil za delo pri Du Pont PoAvder Company v HopeAvell. V sredo je dobil obrazec za prijavo z vrsto vprašanj, na katera je bilo treba odgovoriti. Eno teh vprašanj se glasi: ‘Ivani želite, da pošljemo Vaše truplo?’ Horner je odgovoril, da poizkusi ’ najti drugo delo.” To se res glasi kakor šala. Pa ni. Popolnoma resna reč je. Delo pri Du Pont PoAvder Company, kjer se izdeluje smodnik, strelni bombaž, nitro¬ glicerin in dinamit je tako, da najde duša ob njem lahko povsem nepričakovano pot v nebesa. Draž¬ ba je pa tako uljudna, da izpolni v tem slučaju delavčevo željo in pošlje njegovo truplo tja, kamor si sani želi, če je to namreč sploh mogoče; kajti pri kakšni eksploziji omenjenih prijetnih snovi se prav lahko zgodi, da se razlete trupla ha take kosce, da jih nihče več no sestavi. Ven¬ dar je treba priznati, da kaže družba dobro voljo: Ge boš ubit, te pošljemo tja, kamor si sam želiš; in tam te lahko pokopljejo.. No, nesreča lahko zadene človeka povsod. Po cesti greš, stopiš na jabolčno lupino, spodr- neš, pa si zlomiš tilnik. Doma lahko padeš po stopnicah, pa se ubiješ. Zato vendar ne nosi člo¬ vek pri sebi formularjev z opasko, kam naj spra¬ vijo njegovo truplo, če mu pade kos opeke na glavo. Prilika za sin rt mora biti torej pri PoAAder Companv že precej A-elik^. In če se 'pomisli, da služijo snovi, ki se tam izdelavajo, za nasilno uni¬ čevanje, je to precej razumljivo. Ali smodnišnica v Hopewell prav zares ni edini zavod, v katerem lahko doleti delavca ne¬ pričakovana in prezgodnja smrt. Statistika delav¬ skih negod A r rudnikih, plavžih, na železnicah je polna krvavih številk. Po vseh teh podjetjih so delavci vedno a* - nevarnosti za svoje življenje; nezgode v njih zahtevajo take žrtve kakor vojna. Po\ A*d bi delodajalci lahko vprašali delavca pred sprejetjem, kam želi, da se spravi njegovo truplo. Prijavni obrazec Du Pont PoAvder Co. osvet¬ ljuje delavski riziko z bleščečo lučjo. Vsak čas se lahko sliši, koliko riskira podjetnik, ki Adaga svoj kapital v podjetje. Vprašanje, kam naj se pošlje delavčevo mrtvo truplo, kaže, da riskira delavec vendar nekoliko več. Tudi kapitalist riskira rajši denar kakor svojo življenje. Kapital so lahko nadomesti; življenje se na noben način ne vrne a- mrtvo truplo. Dejstvo, da se gode nesreče, še ne bi samo na sebi tako razburjalo človeka, če ne bi bilo po kapitalističnih podjetjih toliko nezgod, ki bi se lahko preprečile, ako ne bi bilo kapitalistom bolj žal denarja kakor proletarskega življenja, čim nevarnejše je kakšno delo, tem potrebnejše bi bile primerne varnostne naprave; ali te veljajo denarja, medtem ko se delavci pehajo za delo, in če kje enega ubije, čaka že deset drugih, da pride eden izmed njih na izpraznjeno nevarno mesto. Dolgo je v Ameriki veljalo načelo, da je vsakdo sam zase odgovoren in da podjetniku nič ni mar, če se kdo pobije. Dejali so, da naspro¬ tuje odškodnina za poškodbo ali smrt ameriškim načelom in nazorom; to bi bil — so pravili — pro¬ tekcionizem in paternalizem. Z zvito logiko so dokazovali, da se take odškodnine ne bi vjemale z osebno svobodo. Ali kjer gre za njihove inte¬ rese, so kapitalisti lahkega srca pozabili na taka liberalna načela. Da zmanjšajo svoj tiziko, pri katerem je prizadet le denar, ne pa njihovo živ¬ ljenje, so zavarovali vse, kar se le more zava¬ rovati. če pa ni paternalizem, da se zavaruje tovar¬ na proti požaru in ladja proti potopu, ni razu¬ meti, zakaj naj bi nasprotovalo delavsko zava¬ rovanje načelu osebne svobode. Le to je, da se more tako zavarovanje uvesti le potom zakona, kapitalisti pa skrbe za to, da ostanejo zakono¬ daje v njihovih rokah. Delavec, ki premisli svoj riziko pri dolu, bi moral že zaradi tega razumeti, kako važno je zanj. da postane sam zakonodajec, kajti kapitalist, ki drži mošnjiček y svoji roki, se bo A r edno branil, da bi ga odprl v prid delavstvu, dokler ne bo pri¬ siljen. Dobri zavarovalni zakoni pa niso važni le za to, da ni delavec popolnoma zapuščen, če se po¬ habi na delu za kapitalista in da ne ostanejo nje¬ gove siroto brez vsake pomoči, če se ubije, am¬ pak tudi zato, ker se z dobrim zavarovanjem po¬ sredno poveča varnost delavcev. Z zavarovanjem mora biti spojena podjetnikova odgovornost. Ako bo poskrbljeno za to, da mora poseči dovolj globoko v žep, če se v njegOA r em podjetju po njegovi krivdi zgodi nesreča, se bo pobrigal za to, da ne bo nezgod. Dokler delajo kapitalisti in njih zastopniki zakone, bi bilo lahkoumno pričakovati od njih, da bodo sami sebi nalagali bremena. Saj je bolj enostavno vprašati delavca, kam naj se prepelje njegovo truplo. Drugače bo takrat, kadar bo delavska beseda odločevala a t zakonodajnih zbornicah. Veliki chicaški podjetniki se upirajo organi¬ ziranim tesarjem z neverjetno trdovratnostjo. Družbe cestnih železnic vlačijo svoje uslužbence z vsemi mogočimi bluff i za nos. Zakaj pa ne?... Zadnji pondeljek je chieaško ljudstvo A-olilo sod¬ nike. In izvolilo je take, da se kapitalisti lahko zanašajo nanje, če popokajo vse vrvi. Sedeminpol Ves napor ostalih bogov je zaman. Sedaj hart najmogočnejši izmed vseh. Ako se meri ava Olimpijskih po žrtvah, katere jim do- aaša človeštvo, tedaj ga ni v vseh nebesih babilonskih pa do krščanskih nobenega, ki bil raven njemu. Nobenemu se še ni kadila tako, kakor njemu, bogu vojne; samemu .jlJjjjj litru ni bilo nikdar žrtvovanih toliko volov, : "j^Jikor se žrtvuje Martu ljudi. Vsi stvarniki ' o nikdar uživali take slave, kakršno uživa strašni uničevalec. Angleški ministrski predsednik Ascjuith je arlamentu oficielno naznanil, da je imela Ve- Bitanija doslej na suhem 258.069 mož iz- Ako' ' J ): kar jih je bilo na morju, bo pozneje na- •J njeno ®'i' * ! , J Na podlagi teh uradnih številk cenijo vo- t)0 n toii' iredsh lE^Ž KO ‘ ki strokovnjaki v AVasbingtonu, da znašajo edanje skupne izgube vseh evropskih v voj- zapletenih držav 7,500.000 mož. Okroglo ra- lajo, da je polrug miljon ubitih, štiri in pol Vr jona ranjenih, ostali pa se pogrešajo. Največji del onega števila, ki se navaja v vina/fjoeilih, da se pogrešajo, so vojni vjetniki. Tu ,nČ# .nje® 0 ’ 0 C# tl U’ I »bi“ •nuli' CIIP med njimi je naravno mnogo ranjenih. As- thova izjava kaže, da prihajajo poprečno na ga ubitega trije ranjeni. Vojne oblasti a' bujenih državah pravijo, da se vrača mnogo jenih, ki okrevajo v vojaških bolnišnicah, v ‘nj. Splošno se sodi, da niso angleške izgube meroma tako velike, kakor one drugih v voj- zapletenih držav. Ali če bi imeli drugi po¬ leno le take izgube, kakor Angleži, dobimo, f se tiče vojsk na suhem, sledeče številke: Nemčija in Avstrija.3,000.000 Rusija.2,300.000 Francija.1,500.000 A^elika Britanija. 250.000 Srbija. 250.000 Belgija. 200,000 Turčija, Ttalija, južna in vzhodna Afrika. 100.000 To je skupaj 7,600.000 mož. To se pravi, da miljona mož. je najmanje ena tretjina organizirane vojne sile Nemčije, Avstrije, Francije, Anglije, Rusije, Tur¬ čije in Italije postavljena izven boja. Poprečno znašajo izgube vsak mesec 750.000 mož. Italija je šele stopila na bojišče; kljub dol¬ gim rimskim telegramom je imela pravzaprav še malo bojev ih njgiie izgube še ne morejo biti ve¬ like. Ako se vojna tudi na jugu razvije, se mo¬ rajo izgube še pomnožiti. Na podlagi tega računa še pride do zaključ¬ ka, da morajo biti vse vojne sile omenjenih držav, s katerimi so mogle računati dne 31. julija 1914., popolnoma izčrpane, ako potraja vojna le neko¬ liko čez dve leti. Ako se zavleče vojna v leto 1917, jo bodo vodile moči, ki so bile ob začetku A r ojne neorganizirane. Poročila o številu vsega v skrajnem slučaju za orožje sposobnega ljudstva kažejo, da je, če se jemljejo za podlago izgub navedene številke, dovolj neorganiziranih rezen-, da se raztegne vojna na tri leta. Potem je pa res konec, razun če pošljejo še dvanajstletne fante in sedemdeseletiie starce na bojišče... Slovenski narod šteje okrog poldrag miljon du§. Dosedanje izgube znašajo toliko kot pet sioAmnskih narodov, toliko kot ves češki narod. Samo ubitih je toliko, kolikor je vseh Slovencev. Razum se upira tej strahoviti misli; ali razum se mora pokoriti grozni, neizpremenljivi resnici. Sedeminpol miljona mož! In če traje vojna tri leta, bo izčrpano A r se, kar more sploh prijeti za puško. To se pravi: Vsa bodočnost prizadetih narodoA- bo tedaj odA r isna od pohabljencev in od nedoraslih otrok. To je taka strašna perspekti¬ va, da se človeku ob njej zavrti pred očmi. Zlasti za male narode je to skoraj enako poginu, morda celo resničen pogin. Te nezaslišane številke morajo trezno misle¬ čemu človeku podati prepričanje, da je prišel čas, ko .je cim prejšnji konec tega klanja ljudi \ T ečjega pomena od vseh političnih in narodnih ciljev. Kajti najvišji cilji lahko žive in niso Osebno užaljen senator. Kalifornija je lejta dežela. Kadar sliši človek njeno ime, vstane nehote v njegovi domišljiji Ita¬ lija poleg nje — ne Italija starih republičanov ali cezarjev, ne Italija papežev ali kondotierov, ne Italija Danteja ali Michelangela, pač pa Italija sploh, dežela s svojim morjem in solncem, s svo¬ jim cvetjem in s svojimi sadovi. Slutnjo budi o neki prelesti in o čarih, ki skrivnostno mičejo in vabijo. Kalifornija je lepa dežela. Ce je priroda ustvarila lep kraj, ne sledi iz tega, da ga je človek dobro in modro uredil. Ka¬ lifornija je brez obzira na svoje prirodne lepote kapitalistična dežela; moč gospodarskih in iz njih izvirajočih političnih razmer je večja kakor moč prirodne lepote. A' Kaliforniji cvete nazadnja- štvo prav tako krepko, kakor v kapitalističnih deželah, ki so po naravi puste in dolgočasne in v katerih ni masa, delavskega ljudstva dovolj za- \-edna. Le da so oh Pacifienčm oceanu kljub sve- toA'ni razstavi in drugim znakom moderne civili¬ zacije nemara še nekoliko bolj nepotajeni in ne¬ pobarvani, kakor dalje na vzhodu, kjer zakriva etiketa brutalne instinkte. Pred kratkim se je odsek državnega senata v Kaliforniji bavil z načrtom zakona, ki se tiče ti¬ ska. Na odsekovo sejo je prišel predsednik kraj¬ ne tiskarske unije razložit, zakaj tiskarji ne žele, da ne bi bil načrt sprejet. Ko je končal, je vstal najmlajši član odseka in je razdražen zarentačil: “Smatram za osebno žalitev, da prihaja tiskar na sejo odseka, v katerem so sami pravniki, pa se nam drzne očitati nekakšne napake a^ načrtu!” To se je zgodilo v lepi deželi Kaliforniji. Ali to- je le slučaj; lahko bi se bilo zgodilo kjerkoli, kjer vlada kapitalizem in kjer se smatra velika večina pravnikov poklicano, da služi njegovim interesom. Tak advokat, ki je še povrh član se¬ natnega odseka, se smatra osebno užaljepega, čp mu hoče tiskar, torej “navaden” delavec kaj po- izgubljeni, dokler živi narod. Ako narod pogi¬ ne, so z njim pokopani najplemenitejši cilji. Mir! Mir! To je beseda, ki jo kriče to strašne številke. \-edati. Kajti tak advokat je prepričan, da se je nazobal vse učenosti in vse modrosti in da mu ne more nihče ničesar povedati, česar ne bi sam bolje vedel in znal. Toda pri zakonu, ki se tiče tiska, so gotovo tiskarji prizadeti, kakor je ob takem predmetu prizadeto ljudstvo sploh. In če je mladi gospod advokat učen kakor deset modrijanov, vendar še ni v njegovi glavi toliko, kolikor je v glavah vse¬ ga naroda. Ravno v senatu bi moral tak gospod pozabiti, da ne sedi tam kot advokat, temveč kot zastopnik ljudstva, pa bi moral biti vesel, če mu hoče kdo razložiti nazore delavskega razreda. Amerika je demokratična dežela. Neprene¬ homa pripovedujejo to resnico, tako da postane človeku sumljivo, če je to sploh resnica. Da ni v deželi knezov, grofov in baronov, se zdi takim pevcem že zadosten dokaz demokracije. Ali kjer je advokat osebno užaljen, če mu hoče tiskar po- A^edati, kako da sodijo tiskarji o zakonskem na¬ črtu, tam je beseda o demokraciji ironija. Kadar kandidira tak pravTiik za kakršnokoli zastopstvo ali za kakšen urad, tedaj so mu tiskar¬ ski glasovi tudi všeč; čim A'eč jih je, tem bolje je. Ali kadar ima svoj mandat v žepu, mora tiskar molčati, kajti sicer osebno razžali gospoda advo¬ kata. Tako bodo morali rudarji molčati, ako poj¬ de za rudniški zakon, železničarji, če bo železni¬ ški zakon na dnevnem redu, kovinarji, kadar sc bo delal zakon o plavžih. Sploh — ljudstvo mora molčati. Le pri A'o- litvah naj odda glasove gospodom, ki se mu zna¬ jo takrat lizati. Takrat so vsi demokratični, zna¬ jo stiskati najbolj žuljave in tudi najbolj umaza¬ ne roke in so pripravljeni storiti vse, česgr si ljud¬ stvo želi. In ljudstvo opazuje to igro od volitev do vo¬ litev, se jezi ves čas, ko ga gospodje prezirajo, za¬ ničujejo in mu delajo škodo, kadar so nove vo- litve, pa spet zadostuje par prijaznih potez na o- brazu, pa nekoliko priliznjenih besed. Kdo drugi je kriv, kakor ljudstvo samo, da se enomer ponavlja stara komedija? ■ -i " : rfi\ . mm '* PROLETAREC GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Ko si je ohladila razburjenost, je zajela iz studenca, ki je izviral izpod skale meter visoko nad potokom, ter nesla vodo ljubljenemu gostu. Postavila je konvico kraj njega. “Kje je Vaz- ko?” jo je vprašal, ko mu je prinesla vnovič kave. Povesila je oči in ni mu odgovorila. On pa ni ho¬ tel sprejeti findjana, dokler ni slabo in tiho pro- iznesla: “V šoli’’. Zopet se ji je prilil tok krvi od srca v obraz, zopet je v sreči koprnela pred tem zmagovitim tujcem. Omamljena je sedla na tnalo. Ne daleč od pristrešja je pela Porova se¬ kirica, v meji nad hanom je čirikal ptiček, vmes je s pronicavim glasom udarjal kos, v jarku je šumela Oskova. Ona ni ničesar slišala; v blaže¬ nih sanjah se je zavedala samo tega, da sedi njej nasproti tisti, ki je - zbudil v njej pesem prve lju¬ bezni. Vilar je pil kavo, pil vodo, vil svalčice in po- gledaval na deklico, ki več ni dvignila pogleda k njemu. Kakor bi slišal njeno pesem, tako natanko je vedel, kaj se godi v njenem srcu. Vsa dekleta, pred katerimi je kdaj stal, so mu gledala smelo v oči, se ščeperila pred njim, so kazala nekakšen ogenj, ki se je vžgal nekje v njih notranjosti in jc hitro izjede! samega sebe, ker ni bilo nakopi¬ čenega dosti goriva v dekliškem srcu — tako je bilo naposled i pri Katici: no v tej ubogi deklici tli plah ogenj, ki si ne upa na dan in je zato tem vztrajnejši. Žal, da se ta ogenj ne more prijeti njega, da ožge njo samo. Spomnil se je drugega romana, one Puškinove deve, ki se je v gorah sirovega Kavkaza javljala pred vojnim ujetnikom ter mu z iskrenimi in ginljivimi besedami razo¬ devala svoje hrepenenje; toda ujetnik se ni hotel, se ni mogel odzvati glasu njenega srca, ker med njima se je dvigala neprehodna stena. Dolgo je sedel molčeč in zamišljen. Ko pa ga je njegov konj začel cukati za rokav, hrzati ter kopati s prednjima nogama, je vstal, položil denar na stolček in tiho odjezdil kakor tat s svo¬ jim plenom. No zavest, da je zasejal nemir v ne¬ dolžno dušo, ga je tlačila ves večer. Potem je deževalo tri dni in Vilar ni zapustil svojega zakotja. Ko se je zopet razjasnilo, je šel raziskavat Konj-planino, kakšna je na svojem vrhu, namreč nad onim delom, kjer so sekali drvarji. Hotel je z njenega vrha ali s kakšnega prevala pogledati proti jugu v one kraje, ki jih namaka Krivaja tekoča v Bosno, in Drinača, te¬ koča v Drino. Menil je, da mora najti točko, s katere si ogleda vso pokrajino do Romanj e-plani- ne, zato si je poleg revolverja zataknil tudi dalj¬ nogled za pas. Približal se je bil namreč tudi v obleki nekoliko domorodnemu prebivalstvu: v Tuzli si je bil kupil fes, ker klobuk in slamnik nista kaj pripravna za potikanje po šumah, in bo¬ senski pas. Drvarji so mu pokazali stezico, ki se je vila skraja še vedno po pragozdu, pa ta je ka¬ zal drugačno lice nego oni zdolaj. Tu je bilo vse bolno, vse je hiralo in'se pripravljalo na smrt, ali pa je že ležalo strto in mrtvo na tleli. Tu se je nahajala velika bolnica v carstvu rastlinstva. Ze¬ lenje je sicer še poganjalo, pa se ni moglo pona¬ šati s svežostjo in bujnostjo, pricvrknjeno je bilo in osmojeno kakor ob veliki suši. Inženir ni mo¬ gel dognati, odkod in kdaj je navalila bolezen v gozd. Morda ga je pred leti že načetega po luba¬ darju povalil sneženi plaz, navalivši z gorenjih, slabo zarastlih predelov planine, in zdaj to razva¬ lino dalje uničuje škodljivi črv. Pronicav, ne¬ prijeten duh je udarjal v nos kakor v bolnici po zdravilih in razkuževalnih sredstvih. Ta del pra- šume je bil podoben razsežni grobnici na bojnem polju, v kateri vse križem trohne razmečkana člo¬ veška in konjska trupla, razbiti in polomljeni člo¬ veški in konjski udje. Strahoma je lezel ob skriv¬ nostni gori poševno in navkreber in zdelo se mu je, da se mu smehlja drobna stezica ter ga ogo¬ varja: Le naprej, človekov sin! Ne boj se teh bi¬ tij, majčken del prirode so kakor ti, in v nekem oziru si jim brat vsem, mrtvim in živim! Ljubil je takšne samotne stezice in kadar se je globoko zamislil vanje, so izpregovorile ter mu razodevale čudeže in skrivnosti narave. Govorile so mu o do¬ movini, o ljubezni in usmiljenju, ker na samoti je sam zaželel takšnih besed. Cim više je prišel, tem nižje in redkejše je bilo drevje; mestoma je drža¬ la stezica med samim krivenčastim grmovjem, me¬ stoma čez golave, kjer se je vdirala zemlja, in se rastlina ni mogla razviti, potem nad strmim jar¬ kom pod gručami navpičnih skal čez robati gra¬ moz, ki se je namlel od pečin in pokrival celo po¬ bočje, dočim se je debelejše kamenje, ki se je od- krhavalo, zvalilo v dno jarka, odkoder je slišal šurfiljarije vode. Nad jarkom je postal, da se ogleda po kra¬ ju. Videl ni drugega nego del jasnega neba nad seboj, onstran jarka v senčni strani temnovišnjev- kasto plast gozda, ki je pokrival rebrine Zelcboj- planine, a pod seboj tisti sivi debeli gramoz, ki je, podoben kamenenemu morju, na široko zalil strmino. To stran, kjer je stal on, je obsevalo solnce, čigar žarki so segali globoko dol v jarek. Gledajoč ob vznožje, je zapazilo njegovo bistro ko, da se nekaj premice po kamenenem morju, da se neka temna točka 'giblje, med skalinami, zdaj je vidna, kmalu zatem nevidna. Lahko je večje vrste žival, lahko je človek, ki leze več po vseh štirih nego po dveh. Vzel je daljnogled in videl, da človek kolovrati navkreber, zdaj se dviga na skalo, potem se plazi po njej, zdaj izgine, zdaj se zopet prikaže in se mahedravih korakov opleta po gosto nasejanem pečevju. Ko je prišel oni človek više, je v njem razločno spoznal Atifa Sajrajlijo. Vilar si ga je mislil nekje ob Drini na vohunstvu, pa evo ga v teh gozdih, evo ga v jarku, o katerem bi človek mislil, da ga nikdar ne poseti človeška noga. Zasleduje li razbojnike v tej puščavi? Skri¬ vali bi se todi pač lahko, toda kje jim dobiti hra¬ ne ?Vilar ni bil boječega srca, pa vendar se je dotaknil revolverja, čigar bucika mu je gledala izza pasa. Ta zvesti tovariš Je pregnal mravljin¬ ce, ki so mu gomazeli, kakor se mu je zdelo, po hrbtu. Atif sc je dvigal više in više po pobočju, pokritem že s samim razkrhljenim pečevjem. Ni prišel na stezo, ampak krenil je z gramoza, šel v poševni smeri ter izginil v grmovju. ‘Bog ve, kaj išče v tej odurni samoti. Haj¬ dukov gotovo ne. Daši je hrust in goreč v svoji službi, se vendar ne bo upal sam nadnje v gozdna skrivališča,’ si je mislil Vilar ter nadaljeval svo¬ jo pot. Zavil je krog skalnih gruč in prišel v ne¬ kaj korakov dolgo, senčnato in mračno dolinico, po kateri je tekla ona bistra in čista vodica, ki jo je pripenila po izdolbenem skalovitem žlebu, je bilo dosti pestrega rastlinskega življenja. Liki freska je pokrival raznobarven mah peščena tla ob potočku, tu z zelenkastim, tam z rumenkastim ali plesnivo-svetlim pregrinjalom. Bogme, kakšen tapetnih je narava! In kakšne žile je zarisala v pečine, razjedene po vodi: tu temnomodre, tam belkaste, tu temnozelene, tam črne in kakor bi se igrala, je, veseleč se svoje umetnosti, i z rdečo barvo brizgnila tu in tam v kamen. Vilar se je napil iz potočka in udaril naprej v breg. Vsekakor je hotel videti, kakšen je svet zadaj ob razvodnici med rekama Bosno in Drino. Prispel je res na preval, toda tam ni videl nič po¬ sebnega. Sami gozdi in skale so se razprostirali vsenaokrog po hribih, zakotjih in jarkih. Naprej se mu ni ljubilo, dasi je stalo solnce še visoko. 0- gledaval se je, kje bi bilo kaj odprtega sveta, da bi tam sedel in odpočil, pa prostor, kjer je stal, je bil ves zadelan in obit s skalami in lesom, sličen tesni ječi, tako da v tej moreči tišini ni maral .po¬ čivati. Napoti se je nazaj po stezi in privoščil si je počitka v oni slikoviti, hladni dolinici, kjer se je bil prej napil iz gorskega potočka. Sedel je na mah in zapušil. Tu ni čutil težkotne, tlačeče ti¬ šine; kolikor toliko jc bil razgled odprt, in v nje¬ gove, od mladostnega navdušenja in hrepenenja kipeče misli je žuborela Skromna vodica, kakor bi gorska vila tiho pritrjevala njegovim načrtom in odgovarjala njegovim željam. V sladki omotici se je zleknil po mahu in zdelo se mu je, da je vila pristopilo k njemu, se posestrila z njim ter sedla onkraj potočka na mah. ‘Bodi pošten in pravičen na vse strani!’ mu je naposled zašepetala. ‘Bodi oprezen in previden, ker tu preži vohunstvo in ovaduštvo na vsakega, ki govori s srcem po svo¬ jem umu-razumu. Pazi na svoje mehko, občutlji¬ vo srce!’ Tu je Vilar zatvoril oči in zadremal. A šc vedno je videl poleg sebe posestrimo vilo, Ki je postala Mahoma podobna Danici: po stasu, po ob¬ leki in obrazu. Kakor bi se bil napil hašiša, tako sladke in žive sanje je imel. Zbudilo ga je neko rožljanje, a tisti hip še ni imel v redu svoje zavesti kraja in časa. Prepla¬ šen je dvignil glavo. Kaj to ropota nekje v za¬ kotju, kakor bi drdrala kočija po grbastem tlaku ali kakor bi prasketal ogenj v apnenici! Zdajci je priletel kamen po skalovju in prav blizu njega je padel na tla. To ga je privedlo do popolne za¬ vesti. V strahu se je pobral z mahu in skočil iz zakotja na stezico. Mravljinci so mu zagolazili po hrbtu, ko je na ovinku pod skalnimi gručami zagledal visokega moža. Hipoma mu je prišla mi¬ sel na hajduke, ki se lahko skrivajo med pečinami in so morda vrgli kamen proti njemu. Zagrabil je za revolver, a precej ga je zopet zataknil nazaj za pas, ker oni velikan se je okrenil k njemu. Vi¬ lar je spoznal Jovico Miloševiča. Smeje sta si šla naproti. “Tvoj revolver bi mi pričal, da se bojiš hajdu¬ kov,’’ je začel Joviča. “A ker pospavaš na takš¬ nih samotah, vidim, da se jih nič ne bojiš. In tebi se jih ni treba bati. Poštenjaku, kakršen si ti, ne store žalega.” “Ali ti občuješ z njimi?” se je začudil Vilar. “Ne.občujem. Saj tukaj jih ni, v Hercegovi¬ ni pa že zbira Stojan Kovačevič njih krdela. Sel sem pravkar mimo tebe in te nisem probudil, ker si tako sladko spal. A tu na ovinku sem se domi¬ slil, da bo bolje, ako greš z menoj, ker bliža se ve¬ čer. Kako boš hodil sam po temnih gozdih domov — sem si mislil in baš sem se hotel vrniti k tvoje¬ mu ležišču.” “Ti si vrgel kamen?” “Kakšen kamen?” “Padel je tik mene na tla, in nekaj je zaropo¬ talo za skalami. Kaj je bilo to?’ ’ “Suh plaz sc je odtrgal nekje in zdrknil v kotlino. Hajdiva sedaj v dolino! Do mraka sva v Medvedjem Dolu, naprej naj ti posveti delavec z baklo.” Hitro sta hodila navzdol. Joviča je stopal gib¬ čno ip varno kakor koza; včasi je moral prikraj¬ šati korake ali celo postati, da mu oni ni zaostal. “Polahko, polahko!” je, postajajoč in zroč nazaj, klical Vilarju tam, kjer je bila stezica zelo strma ali je bilo,treba lesti krog krhljivih in mlinčastih hlodov, ležečih v poslednjem mrtvilu v bolnem gozdu. Inženir se je na vso moč trudil, da bi ga brez zadržkov dohajal, pa se mu ni posrečilo, če¬ prav je bil že premočen od potu. Sramoval se je svoje okornosti in nespretnosti in zdelo se mu je H da je kaludjer nalašč zapustil pravo stezo na stra¬ ni in drl,naravnost čez trhline, da bi pokazal Šva¬ bi, za koliko je Bošnjak v svojih opankah utrje- nejši na takšnem ozemlju. Ko sta prišla na zložnejšo pot, sta se poraz- govorila. Miloševič je pravil, da je šel prejšnji dan po opravkih v Kladanj, a sedaj se vrača. “Torej si dva dni zamudil šolo,” je pripom¬ nil Vilar. . “Moje šole je itak konec. Predsnočnjim sta prikorakala v Pilič dva orožnika z ukazom, da mi načelnik prepoveduje šolo, ker. nisem uradno pre¬ izkušen, potrjen in nastavljen za učitelja.” “In kaj sedaj?” je .presenečeno vprašal Vi¬ lar. Joviča je potresel svoje kodre in zmajal z orjaško ramo. Cez hip je vzkliknil: “Nič. Moja roka se kmalu ozdravi in onda — kar hoče naš pravoslavni Bog.” Svečano so donele te proro- ške in zlovešče besede po gozdnem mraku. Vilar je molčal. ‘Preobilje živi jenske sile se nahaja v tem korenjaškem človeku. Škoda zanj, da mora poginiti v neravnem boju, toda s svoji¬ mi nazori in svojo neupogljivostjo bi poginil tudi za samostanskimi zidovi, ker za mirno življenje ni bil ustvarjen.’ Tako si je mislil, zroč na močna meča svojega sopotnika. In domislil se je naših šol: kako je tu vse lepo urejeno po neki šabloni in nadzorovano, uklenjeno v sistem, tako da se mladina vadi hinavstva, laži in pohlevne udano- sti. Miloševiča pač niso smatrali za sposobnega, da bi polagal v mladinska srca kvas, iz katerega bi vzklile čednosti,ki naj dičijo udanega in pokor¬ nega državljana. Zato so razgnali njegovo šolo. Vedeli so, da je v njegovih mislih in besedah kvas, ki rodi odpor in željo po svobodi, zato so •mu zabranili pouk. Tako je premišljeval inženir. Po dolgem premolku jc izpregovoril: “Sko¬ da tvoje šole. Videl sem te oni dan, ko sem šel z Bobojedcem mimo in si poučeval na vrtu. Uga¬ jalo mi je tvoje učenje.”^ • Miloševič je obstal in z nasmešljivim izrazom zroč inženirju naravnost v obraz, je rekel: “Ti si me nadzoroval in ovadil?” Vilar se je zavzel. “Jaz? To sc zelo motiš. Jaz — vohun in ovaduh proti učitelju?” Drzno je gledal na Miloševičeve bele zobe, ki so se pri¬ kazali med rdečima, smejočima se ustnicama. Ne¬ hote je njegova desnica legla na revolverjev držaj. “Pusti vraga za pasom,” je rekel Joviča. “Ne bojim se ga, a tebe spoštujem, ker te po¬ znam, da si pošten in odkrit ter ljubiš naše ljud¬ stvo. I za mene si se že zavzel v položaju, ko ti je bilo to sitno.” Nadaljeval je pot navzdol. “Nič mi ni bilo sitno, ker vsaki krivici od¬ ločno nasprotujem,” se je razburil Vilar. “Oprosti, brate, samo pošalil sem se s teboj. Dobro vem, da me je ovadil A.tif Sarajjija, ki baš sedaj vohuni po okraju.” “Kdo ti jo to povedal?” “V našem taboru je vse znano, kar se dela v vašem. Vem, kdaj si prinesel ikaz Atifu, naj gre v Tuzlo, da ga pošljejo po vohunskih potih. Vem, da je hodil danes po tem gozdu, in skoraj bi u- ganil, kaj je iskal todi.” “Tudi jaz sem ga videl. Prišel je iz jarka, ki se nahaja tu doli pod nama.” “Dobro, gospodine Franjo. Zapomni si da¬ našnje popoldne. Gez sedem let vse prav pride.” Vilar se je začudil ob vsevedosti agitatorjevi. “Kje je vaš tabor?” je vprašal in tisti hip je ob¬ žaloval svojo preveliko radovednost, ker je ve del, da ji Joviča ne ustreže. “Ves narod od morja pa do reke Drine in še dalje je naš tabor. Svojo usodo si določimo sa¬ mi. “Ne igrajte se z železom in krvjo. I v Bosni se obrne vse na bolje. Mi smo počasni kakor Ru sija no odločilni krogi včasi niso brez dobre vo¬ lje. Treba počakati, ko bodo smeli bosenski ljud¬ ski zastopniki in zagovorniki odkrito govoriti o tem, česa treba Bosni. Čas poruši vse staro in zgradi novo.” “Do takrat bo zamorjen naš čut za svo¬ bodo.” “Pod sultanom ste živeli neko široko hand- žarsko svobodo, vsaj pravite tako, v tej svobodi pa ste zaostali za sto let za drugimi narodi.” “TudiBolgari so bili pod sultanom, pa glej, kako sedaj napredujejo! Ta vlada pri nas pa ni¬ ma denarja za naše šole.” “Ti greš neugnan za nekim ciljem, da bi uve¬ ljavil svojo osebnost,” je govoril Vilar, zroč v agitatorjeve kodre. Takrat še ni poznal sebe, ni vedel, da bodo smatrali tudi njega za samosvo¬ jega človeka, za takšnega, ki hoče po svoji glavi vse sam zasnovati in uravnati, ki se ne boji tež- koč življenja, izvirajočih iz tragičnih nasprotij med bornim posameznikom in mogočoo družbo. “Žal, da sedaj i prostora za takšne krepke, ne¬ upogljive značaje. Odkrito ti povem, Joviča, da se bojim za tvojo bujno glavo.” Kaludjer je pritrknil, rekoč: “grbin se ne boji smrti. Smelo ji je gledal v oči na mnogih bojiščih. Tudi za Avstrijo se je boril hrabro ka¬ kor za svojo domovino. Nasilne smrti smo v Bo¬ sni vajeni, o čemer še zaslišiš, o čemer se i sam prepričaš. Spomni se takrat mene, gospodine Franjo!” Po teh besedah je zamahnil z gorja¬ čo in širokih korakov je stopal navzdol. Vilar je zopet zaostal. Usta so se mu razteg¬ nila v nasmeh. Smejal pa se je svojemu priimku, ‘gospodin Franjo’, ki se je tako hitro raznesel in udomačil po okraju. Ni li to znamenje, da po¬ staja popularen? Čez hip pa je navezal svojo mi¬ sel «ia Miloševičeve besede. Na kaj namigava a- gitator? Ali se res pripravlja nova vstaja? Ali se hoče v nasilni smrti žrtvovati, ali res upa na kon¬ čno zmago in se hoče pobahati z njo? Joviča, je postal ter se ozrl po bolnem gozdu. Ko ga je bil oni došel, je rekel: “Glej, brate, tak¬ šnemu gozdu je podoben narod ki si ni umel 0- hraniti svoje individualnosti. Koliko je tu krog naju hiranja in smrti!” “A še se dviga marsikakšen zdrav hrast, bo¬ reč se za svoj prostor. Takšnemu hrastu si po¬ doben ti, Joviča, Sprijazni se z razmerami, ne sanjari o brezuspešnem uporu. V misli se ti kaže vse drugače, nego se dogaja v resničnem življe¬ nju. Ti se precenjuješ, tvoji vratolomni nazori te privedejo kvečjemu v hajduški tabor. Kaj poma¬ ga dandanes Bosni vsa handžarska slava? Nasto¬ pila je zanjo nova doba, ki zahteva mirne, trez¬ ne, globoko premišljene politike nikakor j, a handžarske. Prepričan sem, da bi ti s svoj fJ darjenostjo lahko mnogo koristil svojim roj. ko bi se nekoliko ugnal, udal, vpošteval } a ;,,; razmere — “Vilar je vedel, da govori bu> ,Xv ,1 d€, d, „.i »0° n i/J *1» p . ft M i ,! 'V (I ft SEDANJI ČLEN V. — § 2., § 2. Glavni odbor izvoli izvr,sevalni odbor petih članov; kakor tudi ženski gl. odbor sedem članic, od katerih ne smejo biti dve iz eneiniste države. SEDANJI uLEN V. — § 3. 5 3. Izvoli tudi izvrševalnega tajnika in glavno korespondentinjo za ženski gl. odbor. § 4. člani izvrševalnega odbora in članice ženskega izvrševalnega odbora ni potrebno da so člani gl. odbora in izvrševal ni tajnik kakor tudi tajnica ženskega gl. odbora niša člani odbora. SEDANJI ČLEN V. — § 8. § 8. Vsi stalni odbori in stalni odborniki gl. odbora, se izvolijo na rednih odborovih sejah in poslujejo eno leto po prvem dnevu v juniju njih izvolitve. ČLEN VI. — § 1 Nameravani nadomestni § Izvrševalni ali gl. odbor sestoji iz petih članov; svoja mesta zavzamejo 1. julija in uradujejo dve leti. Poziv za imenovanje je izdati 1. novembra. Vsak klub ima pravico imenovati 5 kandidatov. 40 dni je dovoljeno za imenovanje, 20 za sprejemanje in odkla¬ njanje in 60 dni za splošno glasovanje. Kandidat, ki je imenovan po petih klubih iz dveh držav, jjride na glasovnico. Dotični, ki dobe večino vseh oddanih glasov, so izvoljeni. Ce ne dobi zadostno število kandi¬ datov večine na prvo glasovanje, se postavi še enkrat toliko število kandidatov, kolikor jih je potrebno za izvolitev izmed onih, ki so dobili za izvoljenimi največ glasov in splošno glasovanje se vrši še enkrat. Dotični, ki dobe pri tem glasovanju največ glasov, so izvoljeni. Izpraznjena mesta se izpolnijo na isti način. SEDANJI ČLEN VII. — § 1. Izvrševalni tajnik. § 1. Izvrševalni tajnik dobi za svoje delo $1,500 na leto in da varščino, ki mu jo določi gl. odbor. ČLEN VII. — § 1. Nameravani izboljšani član §. Izvrševalni tajnik je izvoljen takrat in na tak način kakor člani izvrševalnega odbora. V dobi svojega poslovanja ne more opravljati v stranki nobenega drugega posla. Za svoje delo dobi $1.500 letne plače in da varščino, ki jo določi narodni odbor. SEDANJI ČLEN XIII. ženski gl. odbor. § 1. Ženski gl. odbor vodi splošno skrb za propagando in organizacijo med ženstvom. Vsi načrti tega odbora se v soglasju izvrševal¬ nega odbora izvršujejo na stroške gl. stana. 5 2. Tajnica ženskega gl. odbora je v glavnem stanu. ^ 3. ženski gl. odbor ima svoje redne seje enkrat v letu v zvezi s sejogl. odbora stranke. Izvanredne seje ženskega gl. odbora, se lahko skliče vsak čas v soglasju zvrševalnega odbo¬ ra in ženskega gl. odbora. § 4. Vožnje in stroške članic gl. ženske¬ ga odbora se plačajo iz gl. blagajne v taki meji ,kakor vožnje in stroški članov gl. od¬ bora stranke. člen XII. Vse odredbe ,tičoeč se ženske¬ ga gl. odbora, se črtajo, pa se doda členu V. tole: Nameravani nadomestni člen VII. § 4. Polovica svote, ki dospe v gl. stan za dualne znamke, se nalaga v poseben fond za propagando med ženstvom; ta denar se rabi po nasvetu izvršelnega tajnika izključno v ta namen. ČLEN X. — § 3. Sedaj glaseč: Noben član socialistične stranke ne sme pod nobenimi pogoji glasovati pri predvolit- vah ali rednih volitvah za kateregakoli dru- zega nego socialističnega kandidata, katerega kandidatura je priporočena ali sprejeta od socialistične stranke. Nasprotno ravnajoče je smatrati izdajalcem in jih je izključiti iz stranke. ČLEN X. — M- Nameravani izboljšani §. Noben član socialistične stranke ne sme pod nobenimi pogoji in ob katerihkoli politič¬ nih volitvah glasovati za kateregakoli druze- ga nego člana, ki je imenovan in priporočen od socialistične stranke; istotako ne sme za drugega kandidata aigtirati. Nasprotno rav¬ najoče je smatrati za izdajalce in jih je iz¬ ključiti iz stranke. SEDAJ GA NI. ČLEN X. — $ 11- Nameravani novi §. V slučaju da je v državni organizaciji sporek, prodaja izvrševalni tajnik članske znamke tajniku države organizacije, ki je bil pripoznan kot tajnik predno je nastal njemu uradno naznanjen sporek, in sicer tako dolgo, dokler članstvo potom splošnega gla¬ sovanja v državi ne zaključi drugače. Začeti ne sme nobene akeije-izvzemši na zahtevo 10% klubov (ne manje od treh), ki pa morajo biti iz različnih krajev in vsaj tri mesece preje naznanjeni po državnem tajniku gl. stanu, predno je nastal sporek, in to le tedaj, če dvomi, kdo bi bil v tem slučaju državni tajnik. V takem slučaju priredi uradno^ naznanjenim klubom splošno glasovanje, potom katerega se dožene, kdo je državni tajnik. Glasovnice je v tem slučaju s podpisi glasovalcev poslati izvrševalnemu tajniku. ČLEN XII. § 2 . Sedaj se glasi: Imenovanje predsedniške in podpredsed¬ niške kandidature se vrši potom splošnega glasovanja strankinega članstva. Poziv za imenovanje je dne 1. novembra pred letom, ko se vrše predsedniške volitve. 40 dni je dovoljeno za imenovanje, 20 m sprejemanje in odklanjanje in 50 dni za glasovanje. Vsak imenovanec mora dobiti 10 ali več imenovanj od 10 ali več klubov, predno pride njegovo ime na glasovnico. Za izvolitev je potrebna večina glasov. V slučaju, da pri prvem glaso¬ vanju ne dobi noben imenovanec večine, se odredi takoj drugo splošno glasovanje in i- menovanca sta tista, ki dobita v prvič največ glasov. Kakor za prvo, tako je tudi za drugo volitev 60 dni časa za glasovanje. ČLEN XII. — §2. Nameravani izboljšani §. Imenovanje predsedniške in podpredsed¬ niške kandidature se vrši potom splošnega glasovanja strankinega članstva. Poziv za imenovanje je dne 1. novembera pred letom, ko se vrše predsedniške volitve. 40 dni je dovoljeno za imenovanje, 20 za sprejemanje in odklanjanje in 60 dni za glasovanje. Vsak imenovanec mora dobiti 10 ali več imenovanj od 10 ali več klubov predno pride njegovo ime na glasovnico. Za izvolitev je potrebna večina glasov. V slučaju, da pri prvem glasovanju ne dobi noben imenovanec večine, se odredi takoj drugo splošno glaso¬ vanje in imenovanca sta tista, ki dobita v prvič največ glasov. Kakor za prvo, tako je tudi za drugo volitev 60 dni časa za gla¬ sovanje. Klub št. Mesto Datum Podpis člana ČLEN XIV. § 3. Nameravani izboljšani § Ko doseže taka narodna federacija naj- maitje 1000 članov, je nje tajnik-prevajalec opravičen do potrebnega prostora v glavnem stanu stranke in do plače iz glavne blagajne in sicer ne več kot $28.00 in ne manj kot $15.00 na teden. Natančnjo svoto določi iz¬ vrševalni odbor socialistične stranke. Tajnik- prevajalec mora biti najmanje tri leta nepre¬ nehoma član stranke, ivzemši, ako njegova federacija ni bila priključena v tem času skupni stranki. Kadarkoli pade narodnostna federacija na 1000 po 1. juniju 1916, so pra¬ vice do prostora? v glavnem stanu in plača suspendirane po izvrševalnemu odboru. ČLEN XIV. — ^ 4. j 4. Narodnostne federacije plačajo gl. stanu tako svoto, kakršno plačajo državne organizacije in dobe za to članske znamke. Dalje plačajo potom svojega tajnika tudi običajne prispevke za državne, okrajne ali slu¬ čajno mestne organiazcije 50% od svote, ki jo plačajo angleško govoreče organizacije. Tajnik odračuna tozadevnim državnim orga¬ nizacijam prispevke za vse člane njegove na¬ rodnosti v državi. Državni tajnik pošlje okrajne ali mestne prispevke tozadevnim o- krajnim ali mestnim tajnikom, kjer obstoje organizacije. ČLEN XIV. — 5 3. Nameravani izboljšani §. Ko doseže taka narodna federacija naj¬ manje 1000 članov, je nje tajnik-prevajalec opravičen do potrebnega prostora v glavnom stanu stranke in do plače iz glavne blagajne in sicer ne več kot $28.00 in ne manj kot $15.00 na teden. Natančno svoto določi izvrševalni odbor socialistične stranke. Taj¬ nik-prevajalec mora biti najmanje tri leta ne¬ prenehoma član stranke, izvzemši, ako njegova federacija v tem času ni bila pri¬ ključena skupni stranki. Kadarkoli pade na¬ rodnostna federacijp na 1,000 po 1. juniju 1916, so pravice do 'prostora v glavnem stanu in plača suspendirane po izvrševalnem od¬ boru. ČLEN XIV. - j 4. Nameravani izboljšani §. Narodnostne federacije plačajo glavnemu stanu tako svoto mesečno, kakršno plačajo državno organizacije in dobe za to članske znamke. Dalje plačajo potom svojega taj¬ nika tudi običajne prispevke za državne, okrajne ali slučajno mestne organizacije 50%- od svote, ki jo plačajo angleško govoreče organizacije. Tajnik odračuna mesečno toza¬ devnim državnim organizacijam svoto za vse člane federacije v državi. Državni tajnik pošlje okrajne ali mestne prispevke tozadev¬ nim okrajnim ali mestnim tajnikom, kjer so okrajne organizacije. ČLEN XIV. — ^ 5. Sedaj glaseč: § 5 . Klubi narodnostnih federacij imajo biti popolen del okrajne ali državne organi¬ zacije in morajo v vseh zadevah delati v spo¬ razumu s pravili in ustavo državne, okrajne ali mestne socialistične stranke. ČLEN XIV. — § 5. Nameravani izboljšani §. a) Klubi narodnostnih federacij morajo biti popoln del okrajne ali državne organi¬ zacije in morajo v vseh zadevah delati v smislu pravil in načela okrajne ali mestne socialistične stranke. Klubi narodnostnih federacij, ki niso spojeni s federacijo svojega jezika, morajo delati v soglasju tozadevnih federacij, omejivši se na delo krajevnega delokroga teh klubov. V nobenem slučaju nimajo ti klubi ali njili člani pravico vtikati se ali nasprotovati delu, ki je nasprotno interesom federacije. Federacije nimajo pra¬ vice organizirati nadaljnih. klubov, v krajev¬ nem delokrogu klubov, ki ne spadajo fede¬ raciji, izvzemši z dovoljenjem državnih orga¬ nizacij. V slučaju da katerikoli klub, ki ni v zvezi s federacijo, dela proti federaciji, z namenom da ji škoduje, zgubi v zmislu pravil državnih organizacij, Chartar. Ko je tak klub zgubil Chartar, se člani, ki ne žele slediti federacijam nasprotujočemu delu, lahko orga¬ nizirajo v nov klub. Vendar se ne more nobenemu članu kluba, ki je zgubil Chartar, vzeti pravica, da ne bi mogel vstopiti v nov klub, če podpiše izjavo, da v bodoče uravna svoje delo v smislu tega člena. b) Narodnostna federacija lahko, če se tako glase njena pravila, izključi vsled vzroka, bodisikaterikoli klub ali odbor, ki je znjo v zvezi. Izključen odbor ali klub izgubi s tem le pravice do federacije, ostane pa v zvezi s County in državno organizacijo tako dolgo, dokler izključitev ni potrjena po County (okrajni) ali državni organizaciji. Član federacije se ne more suspendirati ali izključiti iz stranke po federaciji ali po ka¬ teremkoli njenem odseku. To moč imajo izključno le okrajne in državne organizacije. Obtoženemu članu je dati pravično zaslišbo, potom načina, ki je predpisan v pravilih okrajnih in državnih organizacij. Član federacije je lahko suspendiran od članstva po vsakem klubu, kateremu dotičnik pripada, če dela proti interesom federacije, kateri spada, vendar lahko če- njegova suspen- zacija ni potrjena po okrajni ali državni orga¬ nizaciji — postane član drugega kluba ali posamezen član stranke. ČLEN XV. — § 1. Sedaj glaseč $ Predlogi ali resolucije, o katerih se glasuje potom splošnega glasovanja potom stranki¬ nega članstva—izvzemši za izboljšanja skup¬ nih pravil—se imajo predložiti potom izvrše¬ valnega tajnika na željo klubov, ki zastopajo najmanj 10% vsega članstva na podlagi pla¬ čanih prispevkov v preteklem letu, na splo¬ šno glasovanje. SEDAJ GA NI ČLEN XVI. Izboljšanja. § 1. Ta pravila se lahko izboljšajo na splošnih zborih, kongresih ali potom splošne¬ ga glasovanja stranke, kakor že preje dolo¬ čeno. Vendar se pa morajo vsa, na zborih ali kongresih sprejeta izboljšanja, predložiti se- riatim, članom stranke na splošno glasovanje. § 2. Vsa izboljanja postanejo pravomoč- na v šestdesetih dneh po odbrenju članov stranke. SEDAJ GA NI. ČLEN XV. — § 1. Nameravani izboljšani §. Predlogi ali resolucije, o katerih se gla¬ suje potom splošnega glasovanja potom stran¬ kinega članstva — izvzemši za izboljšanja skupnih pravil — se imajo predložiti potom izvrševalnega tajnika na željo klubov, ki za¬ stopajo najmanj 5% vsega članstva na po¬ dlagi plačanih prispevkov v preteklem letu, na splošno glasovanje. ČLEN XV. — § 5. Nameravani novi §. Kadar je stavljen predlog, resolucija ali izboljšanje pravil in je tisto sprejeto po član¬ stvu, tedaj drug predlog, prvemu nasproten, ne more priti v poštev za dobo šestih mesecev. , ČLEN XVI. — § 1. Nameravan izblojšan §. Ta pravila se lahko izboljšajo potom splošnega glasovanja strankinega članstva; predlogi za izboljšanje se lahko predlože na¬ rodni konvenciji, narodnemu odboru na seji, ali na željo klubov, ki zastopajo vsaj 8% vsega članstva, na podlagi plačanih prispev¬ kov zadnjega leta. Vsa izboljšanja imajo biti predložena članstvu stranke na splošno glaso¬ vanje, po vrsti. Mladinska socialistična organizacija. Nameravani novi členi. Delo mladinske socialistične organizacije je pod nadzorstvom in direktivo izvrševalnega odbora socialistične stranke. ČLEN 2. Klubi mladinske socialistične organiza¬ cije so pod nadzorstvom mestnih, okrajnih in državnih organizacij in imajo v vseh slučajih delati v soglasju pravil in načel mestnih, okrajnih in državnih organizacij socialistične stranke. ČLANI MORAJO GLASOVATI IN ODDATI GLASOVNICE TAJNIKU KLUBA NAJKASNEJE DO 20. JULIJA 1915. Tajniki klubov morajo poslati poročilo o izidu glasovanja okrajnim ali državnim tajnikom najkasneje do 23. julija 1915. Na gl. stan ni pošiljat glasovnic. Klubi v neorganiziranih okrajih naj pošljejo poročilo o izidu glasovanja tajnikom državne organizacije najkasneje do 24. julija 1915. Ta glasovnica prevedena z angleškega služi našim klubom samo za vzorec, da vedo o čem gla¬ sujejo, ko dobe v roke originalne glasovnice, ki jih dobe tajniki naših klubov od tajnikov okrajnih ali državnih organizacij. Glasovnice je vrniti glasom gornjega navodila na mesto, od koder so bile poslane. TAJNIŠTVO J. S. Z. P R i) l. T A R E C PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VS I KI TOREK. -Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavi ka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Anvriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovotu. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in dragih nerednosti, je pošiljati predsedniku dražbe 1f*r. Podiipcu, 5009 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and putlished every Tuesday by South Slavic Worl:msn’s Pubishing Gompany Gnic igo, iilinois. Subscription ra.es: United States and Canada, $2.00 n year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half pear. -:- Advertising rates on agrcement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” * 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS Delavsko zdravje. Zdrava pamet pove človeku, da mora biti med materijalnimi raz¬ merami in ljudskim zdravjem zve¬ za. V kapitalistični družbi velja vsaka reč denar, tudi zdravje in vse tisto, kar je za zdravje potreb¬ no. Preiskava, ki jo je vodil javni zdravstveni urad za industrijsko komisijo, je pokazala, kako se iz¬ raža denarna izguba na |tem po¬ lju. Poprečno izgubi vsak delavec v Zedinjenih državah po devet dni na leto vsled bolezni; svota vsled tega izgubljenega zaslužka in iz¬ datkov za zdravila pa znaša se- demstopetdeset miljonov dolarjev ua leto. Preiskava je nadalje dognala, da bi se velik del bolezni lahko preprečil. Največji odstotek smrt¬ nih slučajev je med najslabše pla¬ čanimi delavci. Poročilo pravi, da polovica de¬ lavcev v Zedinjenih državah ne za¬ služi dovolj, da bi mogli živeti v zdravih razmerah in si trajno ohraniti zdravje. Nadalje pravi poročilo, da so bolezni velik vzrok brezposelnosti in da pomnožujejo armado bednih in obupanih. Vse to se pravzaprav razume samo po sebi. Kdor premalo zaslu¬ ži, se ne more tako hraniti, da bi ostal krepak. Oslabljeno telo ne more tako kljubovati napadom bo¬ lezni kakor močno. Nezadostna plača ne dovoli človeku, da bi si poiskal stanovanje, kakršno bi po¬ treboval ; stanovanje, ki je po ceni, pa navadno ni le manj lepo in udobno od dražjega, temveč tudi manj zdravo. Tudi kakšna da je obleka, kajpada ni vseeno pa zdravje. iNajslabše. plačani delavci ima jo navadno najdaljši delovni čas, Delo najbolj izčrpa njihovo telo prilike, da bi nadomestili izgublje ne sile, imajo pa najmanje. Vsi pogoji, ki jili zahteva bolezen, se zbirajo pri njih. Torej ni treba veliko vpraševati, zakaj je umrlji vost med njimi največja. Kapitalistična družba je pa kulturna. V pričo poročila zdravstvene oblasti postaja človeku še bolj ne¬ jasno, kaj je pravzaprav kultura. Poolvica delavcev v Zedinjenih državah ne more živeti tako, da bi si obvarovala zdravje. Razmere, v katerih mora živeti vsled prepi člega zalsužka, torej menda niso kulturne. Polovica ljudske mase ne živi v kulturnih razmerah in družba pravi vendar, da je kulturna. Kdo razvozlja to proti slovje? Sedemstopetdeset miljonov do¬ larjev na loto izgubi delavstvo za radi bolezni. Ker premalo zasluži, ga nadlegujejo bolezni; ker bole¬ ha, ima še od prepičlega zaslužka 750.000.000 dolarjev izgube. To so strašne številke. Ali nekaj je še 1 hujšega. Naj- usodepolnejša bolezen, katere ždravstvena oblast,ni preiskavala, je duševna slepota in topost mišljenja med delavstvom. Če bi se to ozdravilo, bi tudi druge bo¬ lezni kmalu izginile. Ce se zdravstvena oblast ni la¬ gala — in tega ni misliti, ker pač ni imela razloga za to — so pre¬ nizke plače krive vsaj velikega dela bolezni. Kdor pa znati šteti vsaj do pet, mora sklepati, da bi lezni in obvarovale delavstvo ve¬ likih izgub. In če ljubi delav¬ stvo zdravje, bi se moralo pote¬ govati za boljše plače.* Za to pa bi se moralo organizirati. Ker pa vemo, da pomenijo višje plače le zaeaso in relativno zboljšanje, bi morala misliti de¬ lavstvo še 'dalje in tudi iti dalje. Izkušnja uči, da sledi boljšim pla¬ čam podraževanje potrebščin. To se more preprečiti le tedaj, če po¬ stanejo producenti — delavci sami gospodarji produktov, ki so jih izdelali in ki jih potrebujejo za svoj konsum. In to morejo biti le tedaj, če so gospodarji delov nih sredstev. Ali če pride nad delavca bole¬ zen, pa pravi, da je to božja vo Ija, in če umrje, pa se tudi pravi, da je to božja volja, se ne morejo razmere zboljšati. Tuberkuloza n. pr. ni božja volja, ampak bacili, neznansko majhne ,ali silno zanikrne živali- ce. Teb bestijc je toliko, da jih ni nihče varen. Najbrže ni • člo veka na svetu, ki jih še ne bi bil imel v svojem telesu. Ali močno telo se niti ne zmeni zanje ; njegov organizem jih premaga kakor majhen nahod. Setradano, oslab ljeno telo se jim pa ne more upreti; naselijo se v njem in se množe z neznansko hitrostjo, pa se goste v njem, dokler ga ne uni¬ čijo. Ali če opazi o pravem času, kaj se godi v njegovih plučih, mu ni treba pošiljati po pogrebnika. V prvih stadijih se jetika ozdravi. Niti glave si ni treba veliko beliti zaradi medicin. Le telesu je treba pomagati, da se dovolj okrepča, pa samo premaga napadalce. Čist zrak, solnce, zdravo stanovanje in dobra hrana — to je vse, česar* je treba. Ampak to je tisto: Zrak, solnce. stanovanje, hrana — to pomeni v kapitalistični družbi denar. To se pravi: Če imaš dosti denarja, ozdraviš; če ne, te vzame vrag. Kapitalist zna ceniti svoje zdravje. Pred vsem mu ne groze bolezni tako kakor delavcu, in če ga zapravi, je to v večini slučajev zakrivil z neumnim načinom živ¬ ljenja ; če se n. pr. želodcu preveč naklada, se prav tako lahko oboli, kakor če se mu ne daje, kolikor potrebuje. Ali če že oboli, ima kapitalist vso mogoče nego, naj¬ boljša zdravila in najugodnejše pogoje za okrevanje. Kaj je nje¬ mu, če mu pravi doktor, da mora iti v Egipt ali pa v Karlove vare? Toda če pravi delavcu: Za pet ali šest mesecev morate iti na jug, nič ne smete delati in vsake skrbi se morate iznebiti, je to največ j a ironija. Ogromno število ljudi umira prezgodaj, ne zato, ker so ne¬ ozdravljivi, ampak zato, ker ni¬ majo denarja. In družba, v ka¬ teri se to godi, se imenuje kul¬ turna ! Kaj se bojuje socializem res le POGLAVJE O NARODNOSTI. ‘za vamp?” Stoiusto tisoč ljudi bi si lahko ohranilo zdravje iu po¬ daljšalo življenje, če bi bila druž¬ ba tako urejena, da bi vsak njen koristni član lahko dobil vse, kar zahtevajo njegove potrebe, to se pravi, če bi bila socialistična. Krepko in zdravo ljudstvo bi do¬ bili, ki bi lahko rodilo zdrav in krepak zarod. In v zdravejših telesih bi bili lahko zdravejši du¬ hovi. Tedaj bi družba lahko po¬ stala kulturna. Ali delavstvo mora to hoteti; delavstvo se mora naučiti ceniti svojo zdravje in spoznati, da si ga more pridobiti le s svojo močjo. FORDOVA DRUŽBA ZVIŠUJE KAPITAL. Znana Ford Motor Company, ki izdeluje v Detroit, Mich., av¬ tomobile, je naznanila, da je po¬ višala svoj avtorizirani akcijski kapital od 20,000,000 na 100,000,- 000 dolarjev ter razdeli 1. julija svojim delničarjem 48,000,000 do¬ larjev dividend v novih delnicah. Dividende v gotovini so bile do¬ ločene z 2,000,000 dol., ali ta do¬ biček akcionarjev ni bil oglasen javnosti. Z novimi delnicami se zviša delež Henry Forda, predsed¬ nika družbe, za 27,840,000 dol., delež podpredsednika James Cou- xensa pa, za 5,000,000 dol. Preosta- e vodene akcije v ceni 50 miljo¬ nov dolarjev ostanejo v blagajni in ,se bodo porabile, “kakor na¬ nese potreba.” Reklama z deleži, ki jih daje Fordova kompanšja delavcem in boljše plače odpravile veliko bo- kupcem, se torej izplačuje. PRISTNO NARODNE ŠEGE. Moderni narodi so podvrženi mednarodnim vplivom. Cim bliž¬ ji so splošni svetovni kulturi, tem močnejši so ti vplivi. Cim bolj je kakšen narod zaostal v kulturi, tem bolj “narodno” je njegovo življenje in tem bolj smo opravičeni govoriti o narodnih šegah in običajih. To se pravi: Taki narodi se strože ločijo drug od drugega, vsak zase pa je veli" ko bolj edinstven, kakor civilizi¬ rani narodi. Pri Eskimotih, Kaf- rih, Patagoncih, Botokudih, Pa- ptiancih najdemo veliko več “pri¬ stno narodnega” kakor pri Slo¬ vanih, Germanih, Romanih, in kakor prehaja kulturno življenje od stopnje do stopnje, tako se bolj internacionalizira, sprejema več in več “tujega”, in se briše¬ jo meje originalno narodnega. “Vse teče”—stara beseda grške¬ ga filozofa velja tudi tukaj. Na zelo nizki stopnji kulture stoje Papuanci, ki žive še dan¬ danes v kamnitni dobi. Oni pre¬ bivajo po otokih Tihega oceana in so dobili to ime od Malajcev, ki jih tako nazivajo zaradi nji¬ hovih kodrastih las; sami pa ni¬ majo skupnega narodnega imena, temveč vsako njihovo pleme se naziva po svoje. Koža jim je temnorujave barve, lasje črni, dolgi, kodrasti* obličje široko, oči in usta velika, nosovi zakriv¬ ljeni, ustne debele, brade pa ozke, majhne in nazaj pomaknje¬ ne. Rasti so srednje, a stasa suhe¬ ga ; zlasti imajo tenke noge in bedra. Sploh spominjajo njih telesna znamenja v marsičem na opice. Zanimivo je v njihovih šegah to, da žive, kakor pred 6000 leti ljudje v Švici, pri sedanji Ljub¬ ljani i. t. d. v kočah, ki so zgra¬ jene na koleli, zabitih v vodo. Na¬ seljeni so največ ob bregih in imajo svoja bivališča na morju. Medtem ko delajo v nekaterih krajih ogenj še na ta način, da drgnejo les ob les, ne poznajo druga plemena sploh nobenega načina vžiganja, pa morajo paziti na svoja ognjišča, kajti če jim ugasne, si ne morejo pomagati drugače, kakor da gredo po ogenj v sosednjo, navadno zelo oddalje¬ no vas. Zenske se bavijo s poljedel¬ stvom. Kajpada ni tu govora o kakšnem plugu ali celo o brani. Kos gozda se požge in nekoliko poseka s kamnitno sekiro, zem¬ lja se za silo s šiljastimi palicami razrahlja, potem se posad.e kakš¬ ne banane, patate in še nekatere rastline, ki jih poznajo. Možje pa love divjačino in ribe. Ali na to se pripravijo le tedaj, kada pritisne lakota, deloma zato, ker so strahovito leni, deloma pa tudi zato, ker ni veliko divjačine na onih otokih in jim lov ne prinaša veliko. Obleke Papuvanci sploh ne po¬ znajo; ob ondotnem vročem pod¬ nebju je niso nikoli potrebovali, in če bi se morali začeti oblačiti, bi nevarno oboleli. Pač pa nosijo vsakovrstne okraske, ki so jih začetkoma obešali za čarovniške namene nase. V lase si vtikajo vsakovrstna peresa, okrog vratu, na rokah, o bokih imajo školjke, peresa, listje, kosti, zobove in naj- raznovrstnejše predmete. Tudi tetovirati se znajo in iz¬ vršujejo to umetnost zelo ob¬ sežno. Med primitivnimi narodi je ta navada sploh zelo razširjena in je v prvih časih pomenila čaro- b i je. Razun običajnega tetovi¬ ranja, ki obstaja v tem, da si vba¬ dajo vsakovrstne znake in figure v kožo in jih modro pobarvajo, si tudi vžigajo razne podobe na obraz, na prsi., ramena in trebuh; to so znamenja, da so potovali. Okro, saje in gašeno apno znajo z mastjo rabiti za barve, pa se s tem mažejo in slikajo po obrazu in živptu. Kadar gredo Papuvanci v boj, to se pravi na rop, je to barvanje telesa posebno važno. Služiti mo¬ ra namreč za to, da se sovražnik ustraši. Vso svojo umetnost po¬ rabijo sicer strašno leni in tudi strahopetni “junaki”, da se na pravijo v tem slučaju čim groz - nejše. Razun tega, da so nama¬ žejo po obrazu in prsih povsem črno, si privežejo na glavo ne¬ kakšno krono iz kazuarjevih pe¬ res, ki so zvezana z rdeče pobar¬ vanim lubjem in okrašena s školj¬ kami . . . Civilizirani narodi rabi¬ jo namesto tega čake, čelade, pikelhavbe, pa do krone. Namesto da bi si barvali telo, pa oblačijo raznobarvno sukno; školjke na¬ domeščajo svetli gumbi, namesto kazuarjevih peres se rabijo pete¬ linova, čapljina, nojeva, konjski repi i. t. d. Sele dalekosežni topo¬ vi in brzostrelne puške so povzro¬ čile, da se rabijo taki okraski le še za parade, ne pa tam, kjer so se nekdaj takorekoč porodili . . . Papuvanec, ki umori človeka, ima pravico, da pripne na svoj venec iz kazuarjevih peres še kakadujevo pero; če je umoril dva -človeka, sme nositi dva haka- dujeva peresa in tako dalje. Ka¬ kor ne sme v Evropi človek, ki je dopil Leopoldov red, nositi Mari¬ je Terezijinega, tako tudi Papu¬ vanci strogo pazijo, da ne nosi nihče več kakadujevih peres, nego mu gre “po zaslugi”. Ka¬ dar ne nosi junak onega peres¬ nega venca, si vtakne kakaduje¬ vo pero enostavno v frizuro. Lase si urede za cela leta. Ker se mogočno trudijo, da si napra¬ vijo po njihovem okusu čudovito frizuro, pazijo previdno, da si jo ohranijo. Kadar gredo spat, si zaradi tega pomaknejo leseno stojalce pod tilnik. Razume se, da ima golazen na taki cela leta ne¬ dotaknjeni glavi pravi raj. Le če živalice že prav preveč grizejo, si polijejo glavo s smrdljivim Oljem, ki je za evropski nos ne¬ znosno in širi svojo dišavo daleč naokrog. Sploh so zelo nesnažni, ne poznajo umivanja in sovraži¬ jo vodo. Vse njihovo življenje je ureje no s šegami, ki veljajo tako ka kor drugod zakon. Žene se kupujejo. Včasi zaroče starši že otroke, ki še govoriti ne znajo. Taki zaročenci ne smejo priti v dotiko, dokler niso odrasli Sicer se pa mladenič zmeni dekletom in potem se mora pogo diti s starši, koliko bo plačal za nevesto. Kadar je kupčija oprav ljena, se izvrši obred. Obe obi telii se snideta okrog korvarja lesenega okrog 40 centim, visoke ga malika, v katerem tiči duh kakšnega pradeda. Ženin in ne¬ vesta sedeta pred sveto, po naših mizorib sila neokusno podobo ženin ponudi nevesti “siri”, pa puvanski chewing gum, v peprov list zavit kos južnega z apnom zadelanega oreha za žvečenje ; nevesta pa da ženinu kos tobaka. Nato si podata roke in poroka je opravljena. Nevesta ostane še nekaj časa pri svoji družini, potem jo pa od¬ peljejo na možev dom. Tudi to se zgodi pa določenih šegah in sicer vedno po morju. Mlada žena sedi v enem čolnu, njeni sorodni ki v drugem, in oba čolna se pe¬ ljeta. v nekakšnih spiralah, tako da je nevesta, vedno na notranji strani kroga. V tej komplicirani vožnji, ki sicer ne bi imela nobe¬ nega zmisla, se očitno opaža spo¬ min na starejšo šego ženinega ropa in varovanja neveste pred preganjanjem sorodnikov. Sko¬ raj po vsej zemlji, pri plemenih najrazličnejših kulturnih stopenj se še nahajajo razne šege. ki se morejo izvajati le iz prastarih časov, ko je bila splošna navada, da si je ženin ugrabil nevesto. Splošno vlada pri Papuvancih če sistem dveh otrok. Ce jih pride več na svet, se jim enostavno zlo¬ mi tilnik, zlasti ženskim, nakaže - nim ali dvojčkom. Bolezni zdravi kokinsor, čarov¬ nik in duhovnik, ki pozna vsako¬ vrstne čare in protičare. Bolezni povzročajo namreč hudi duhovi ali pa čarovniki. Kakor vsa pri¬ mitivna plemena, so tudi Papu¬ vanci sila praznoverni. Slavnosti, ki se obhajajo ob času žetve, pri porokah, pred kakšno roparsko ekspedicijo ali po boju, se vrše največ po noči v mesečini; pogostoma trajejo vso noč. Če Papuvanec umre, dobi pred¬ vsem korvar svojo lekcijo. Očita se mu, da ni preprečil smrti člo¬ veka, ki je bil pod njegovim var¬ stvom, potem se uprizori žaloben koncert, moški in ženske, zlasti zadnje, tarnajo' in kriče, ne da bi pri tem potekla le ena solza, na to sp opravi mrtvo truplo z vse¬ mi okraski in položi tako. da so noge v pepelu na ognjišču, na¬ pravi se žrtev, da Seveda vlada krvna osveta pri Papuvancih kakor pri vseh ne¬ civiliziranih ali malo civiliziranih rodovih. In kakor so v svojem domačem krogu mirni in sploh malo pogumni .tako znajo postati bestialno okrutni, kjer morejo trpinčiti ali moriti brez stranu. Dr. Heinrich Schnee, ki je bil na Novi Guineji sodnik, pripove¬ duje : “Bestialna okrutnost Kanakov na Gazelinem polootoku se izraža zlasti v šegi, katero označuje be¬ seda “ang.” Navaden zavraten umor s kopjem ali s kolom iz za¬ sede jo vsekakor spojen z nevar¬ nostjo iza . morilca. Sorodniki umorjenega bi ga lahko našli in se maščevali. Tu je z besedo “ang” označeno postopanje, ki se je prej pogostoma vršilo, sigur nejše. Kogar so hoteli potajno umo¬ riti, ga je nekoliko sovražnikov napadlo in povezalo; potem so mu porinili kratko sulico skozi zadnico navzgor in odrezali ko¬ nec, tako da ni bilo od zunaj op~a- ziti nobenega sledu kakšnega po- CLOVEK SE MORA ZJO^ Ko se je potopil parnik “il nic,” je utonil J. J. Astor, potoval na njem. Za njeg sedaj triletnega otroka je s. dovolilo materi Madeline Astor 60,000 dolarjev za tri J torej 20,000 dolarjev na leto ■ ko brezobzirno postopa ai.,-. sodišče s tako ubogo siroto.] ko za vse na svetu naj trik-m 1 rok izhaja z 20,000 dolarji n a to? Njegova mati je dokazala to ni mogoče, ampak je še od, jega denarja doplačala 23,61194 larjev. Tako pravi v porod] ga je predložila sodišču. GlaJ izdatki so tretjina taks za Asi jevo rezidenco na Fifth Ave. t znaša okrog 30,000 dol., 8000 dolarjev za zdravnike in, vokate, 5000 dol. na leto p,, obleko, igrače i. t. d. človek mora imeti vodo v žib če ob takih poročilih ne post* revolucionar. Dva jsettisoč d«|j jev na leto ni dovolj za trik ga painža. Koliko ljudi se truditi, mučiti, koliko jih p* stoma ponesreči, da se steč kapitalistovo blagajno 20,000 larjev! Pravijo, da ne morejo biti 1 enako plačani. To razum ,ei n od bgCl (t 113 CS feliki i F 0 ®' \ Blev Meči us \i p re( (llCC v , zahte’ , slišati , o zak škodovanja. Potem so žrtvi si loma zavrteli glavo toliko,, da ni N e mogla govoriti. V tem stanju so K -0 P ot, enije tehnik vsakovig izpustili nesrečneža, katerega jel dra * e P T1 P rave - laboraton P čakala mučna smrt, ne da bi bil mogel naznaniti ogabno dejanje. Ker pripisujejo praznoverni Ka naki take poškodbe, ki so povzro¬ čene brez orožja, kakor zasukana glava ,v slučaju dvora rajši hu¬ dobnim tamberanom pokojnikov — kakor ljudem, je bila za morilce možnost, da ne bodo odkriti, pri omenjenem strašnem postopanju veliko večja kakor pri porabi orožja za urno re.” To so “pristne narodne šege.” Papuvanci žive v organizirani družbi. Obitelj poznajo, mož je v njej gospodar, žena, ali žene, če jih ima- več, so mu pokorne in delajo kakor črna živina. Tudi vas in celo pleme ima nekakšno organizacijo. Ali ker so delovna sredstva prav malo razvita, ni takih razrednih razlik kakor pri narodih z veliko industrijo. Šege d., da more zasledovati svoji najdbe, ki pomenijo napredek veštva, mu ne bo nihče pa® nevoščljiv, ako dobi tolik more res opravljati svojo og go. Ali kaj je storil John lig duhovom | Astor > da zasIuži 20,000 dolari na leto? Kdo more danes vedd če bo iz painža sploh kdaj k sten član človeške družbe, at postane puhloglav zapravlja podedovanega premoženja? jj pak 20,000 dolarjev na leto j takeka smrkavčka premalo, tem ko morajo stradati pridniUstrinjala lavci, medtem ko sposobni Ijo| zaradi pomanjkanja sredste morejo izvrševati splošno nih nalog, medtem ko morajo i jm. made ljudi umirati, ker sinu ( rejo kupiti zdravil in hrane gračke za triletnega Astorčki , važnejše od življenja in zdr j]i sedaj ( j razsod i v k atl je, ki n * ja srca 1 kakor h ii. ki g: L prav nol) p dražbi, i -,-ala zrn i naj bi so pje enega ,i t ta dva |o tretji ; vsak in dvoje ii -met $ dvoje n ;o,j (jdan raz: Ti tretji č pdnik: jas irva dva I pje. Kdor ce izbral ita prva i duhova t jv. Naspi tasprot j e v gla\ u se v 48 u idisea, to s q naj bi ] gajo poc IT . jredlagar r kockanji tretjega, nfcika. ljudi in od vseh kulturnih na* j p nov .. . Krasna, božanska jr bogatejših m siromašnejših so H k ita]istična j ružba j enake, “narodne . - nnfWa - n • uslui smejo i m tepci jo podpira jo,”iT morajo fflifl Ke morali zmed starejsin si volijo Papu- nebesa i vanci svoje poglavarje. Ali tak| prvak ne uživa nič večjega ugle¬ da in ne živi nič drugače kakor ostali vaščani. 'Slušajo ga, Koli-j ZARADI KRIVE PRISEG! V velikih rečeh prihajajo vil kor se jim poljubi. Šege vseh so ma jhni ljudje do velikih vil L Ko je ameriška vlada v Buj tudi njegove šege. Odkar so polineški in melane-1 protestirala zaradi potopa Ii ški otroci pod evropsko in ameri- tanijo, je Nemčija v svoji ško oblastjo, nastaja tudi tukaj odgovorila, da so Zedinjene Id kriza za narodne šege. Takih obi- ve najbrže prezrle dejstvo, dal čajev kakor “ang” ne trpi no- sitanija ni bila mirna trgod bena civilizacija. Kanibalstvo je ladja, temveč pomožna križni |g iztrebljeno povsod, kamor sega in da je bila oborožena s topU ^ oka bele oblasti. S tem gube ko je odplula iz New Yorku. N< vzajemni boji plemen, ki niso bili ški poslanik Bernstorff je pd pravzaprav nič druzega kakor ložil ameriški vladi zaprisež ov na človeško divjačino, svoj izjave, ki so to potrdile, zrnisel. Tn z boji umirajo polago- Ta nemška trditev ni bila h m a šege, ki so bile z njimi spoje- pravičevanje potopa LusitanJ ne. Kjer prihajajo domorodci bolj ampak tudi očitanje ameriški« v stike s tujim prebivalstvom, se di, ki ne bi bila smela pu* po sčasoma na vzamejo njihovih ladje iz luke, če bi bila oboroži navad, jih mešajo s svojimi po- Oblasti v newyorški luki so p* ledovanimi in tako nastajajo no- javljale, da ; ne more biti god šege. o tem, kar trdi Nemčija, ker 1 a Do enakih rezultatov pridemo, Lusitanijo, preden je odplula, se zanimamo za šege kulturno predpisih pregledale in niso nu še manj razvitih Eskimotov ali ničesar, kar bi nasprotovalo Patagoncev, ali pa če proučava- konom. mo običaje na raznih stopnjah Ali zaprisežene izjave so kulture stoječih afriških ali ame - tukaj. Justični departrau riških plemen. Za narod ah ple-Uato odredil preiskavo in po; me karakteristične, za celoto ve- ca je, da je bil v New York' 1 javne in od običajev drugih ro- retiran neki Gustav Stahl, k dov znatno različne šege najdemo baje nemški rezervist in ji tam, kjer so plemena geografično nekaterimi osebami podpisa! ločena in kjer prihajajo čim- menjeni affidavit. Odkar g“ manj v dotiko z drugimi. Vzajem- izročil nemškemu poslaniku. J 1 ni stiki pa povzročajo vzajemno ginil in-detektivi so imeli d zbliževanje, posnemanje, meša-1 opraviti, preden en je i & pogajati, Thompsc njem vr ®e, ne d Mdjek zj vljen. mmetna s a afera i iiiki po *■ ki tud ljudi se zopet fcli proim •oči. Xae ustavlji kjo v ok 1 v delavi belikih ti ^ua usta 1 to.. Nstva so ga- naši 1 tajnimi d L^fajal < njj> starih in porajanje novih šeg. Zvezni porotniki so takoj* h. 'alei NAPREDUJOČA PROHIBICIJA. Iz St. Paul, Milin. , poročajo Pri volitvah v pondeljek so v 10 izmed 12 ohrajev, v katerih se je glasovalo o prohibiciji, zmagali. . . .■ suhi; vsled tega se bo moralo v' se ^ e ’ 111 ' er n ‘ m02e ' P 0021 dli preiskavo, ki je predvsem ravnana proti Pavlu Koeni2'J- lias Stcmlerju, ki ima baje t*. agenturo za nemško parobro* družbo Hamburg-Amerika. zultat preiskave je bil ta, 1 Stahl obtožen zaradi krive f mrličev duh, in kadar je truplo pokopano, se postavi na grob nov korvar, v katerega zvabi kokin¬ sor pokojnikovega duha. teh desetih okrajih zapreti 80 go¬ stiln. V nekaterih že prej suhih krajih so si ohranili prohibicioni- sti vlado le z neznatno večino, n. pr. v Red\vood z 32, v Pivestone z 12 glasovi. V 12 okrajih, v ka¬ še potolaži | torih je bilo glasovano o prohibi- 000 dol. varščine, je moral . v zaporu. Zastopniki vlade pravijo, da imajo do da Stahl sploh ni bil na Lus> ,i ' eiji, ,so zmagali liberalnejši ele¬ menti le v Blue Earth in Olm- stead. pa tudi le z neznatno veči¬ no. Ji- Take sadove rodi patriotizenu_ šovm is ■Iz Rima brzojavljajo, da F J čija baje sita vojne in da miru. Zdi se nam, da so J« siti. Ampak — čast! _ ; tre ’^je kak ji Ovadili riateri za gostjo Več j Njenih podjet “tiste 1 %ncev, preob 3, ki j, ?lui ■ J ^ ZlU El Prevo: K 01113 ^ pe ! V ravi . 2 °Pet V *ten so radira] TOvj OUi % P0i ^-S“: ■J tiso] . teg Polic > i val ■le \/ N, proletarec 18 j ramvajski štrajk v Chicagu. imet na vseh cestnih in visokih železnicah ustavljen. — Čez 14.000 uslužbencev v stavki. — Thompsonovo posredovanje brez¬ uspešno. — Družbe neodkritosrčne. --- Najemanje ske- bov. — Policijske priprave. — Pričakovanje dolgega boja. ■ Ponoči od nedelje na pondeljek se je ustavil net na cestnih in visokih železnicah v Chr ' i,v i stavki v stavbinsbi stroki se je pri- :ila prometna stavka. Obe družbi, Surface Js in Eleveted Railroad Co. sta solidarno iz- ; ' vleči uslužbence za nos in sta skrivali svoj L” za predlogom, da naj se predlože zahteve z ( | ^Ibencev razsodišču. Ko so pred par leti vci zahtevali razsodišče, niso hotele družbe ■ v* ■ - [ar slišati o tem. Sedaj kriče kapitalistična e< W fla o zakrujenosti in brezobzirnosti usluž- l) v . : [Ali sedaj ima delavstvo že svoje izkušnje s razs °dišči. N'a prste se lahko seštejejo aji, v katerih pridejo kakšni idealisti v raz- |('e, ki ugode zahtevam delavcev bolj iz ega srca kakor iz stvarnega spoznanja. Toda | ' a ;,| kakor lotrija, In posebno ta način raz- ■bojču, ki ga predlagata železniški družbi, ne [prav nobene garancije, da bi morala želez- . družbi, ne daje prav nobene garancije, da .' /dtjlorala zmagati pravica. Po mnenju pred' !- s .| - naj bi so razsodišče sestavilo tako: Družba uje enega elana, organizacija pa tudi enega; se ta dva ne moreta v 48 urah zediniti, kdo 11 ki o w jo tretji razsodnik, naj predlaga župan pet 1^ ; vsak imenovani razsodnik ima pravico ti dvoje imen, peti, ki ostane, je pa potem jj član razsodišča . . . ' lij IT a tretji član razsodišča bi bil v resnici edini : 2o,(j odnik; jasno mora biti pač vsakomur, da bi mv fj a „.Jpi'va dva le zastopnika družbe oziroma orga- spioij cije. Kdor si lahko sam izvoli sodnika, si bo »rže izbral takega, da mu lahko zaupa; torej josta prva dva razsodnika nikakršna nepristr. ivmoj vi duhova temveč takorekoč advokata svojih atov. Nasprotje nred družbo in organizacijo bo ;a I nasprotje med tema razsodnikoma, ki se ri l ; jo v glavnih vprašanjih bržčas nikdar ne strinjala. Zato je pa tudi zelo neverjetno, se v 48 urah zedinila, kdo naj ho tretji član dišča, to se pravi, kdo naj sodi med njima, fcj naj bi pa obveljalo tisto žrebanje, ki ga ' llagajo podjetniki. Zakaj ta način župano- a predlaganja imen in črtanja ni nič druzega 111 -fr kockanje; katera stran ima slučajno srečo, jj tretjega, glavnega razsodnika — edinega ' "| a “tSnika. To ne bi pomenilo nič druzega, kakor da naj avijo uslužbenci svojo usodo na kocko. In i ne sinejo njihovi zastopniki nikdar dovoliti; jo se morali odkloniti tako razsodišče. ati . DOM družba, in RIVE 1 icija v !| so Zedini# Preden je izbruhnila stavka, so se dosti dolgo la. pogajanja. Proti koncu je posegel tudi m Thompson vmes, in še v nedeljo večer se ri njem vršila konferenca, ki je trajala do tel ne ure, ne da hi bila splodila kakšen rezultat, ti londeljek zjutraj je bil promet na vseh pro- uštavljen. potrdil' itof Prometna stavka v dvamiljonskem mestu je e (lejstnltična afera in ni čudno, da ji posvečajo lokal- !;! iipnevniki po štiri, pet strani, nevštevši oglase ■ Miino/niiiižbe, ki tudi obsegajo cele strani. Dober fini, jon ljudi se vozi vsako jutro v notranje mesto \ , yJ zvečer zopet v predmestja, ne oziraje se na s!(irl 'fji ostali promet, ki napolnjuje vozove po dnevi . II m Donoči. Naenkrat je ves ta velikanski člove- tok ustavljen. Ogromne mase delavstva, ki v: nujejo v okrajih na periferiji, ne morejo v p,' sto; v delavnicah, tovarnah, skladiščih, pisar- i]ii; | l, v velikih trgovinah je delo ovirano, tupatam ' ‘ L iolnoma ustavljeno. Treba se je vrniti v dobo, 1 j, ,|;-lere sredstva se nam zde danes primitivna in , -zastarela; treba je organizirati promet za silo, kor da je kakšna velikanska katastrofa onemo- 1,11 .ijjfila navadni red. v 1 Nekateri zavodi, ki so že daljši čas računali 'entualnostjo štrajka, so bili kolikortoliko pri- »-vljeni. Večje število telefonistk n. pr. je 111 nastanjenih v hotelih po notranjem mestu, podjetja so poslala svoje tovorne avto - tiste kraje, kjer stanuje največ njiho- t kf r,, ’h uslužbencev. Železniški vlaki, vozeči v me- ! Jb, so bili preobloženi z ljudmi, pa se je v ogrom- V" h J množici, ki je hotela na delo, komaj poznalo, , n Sf:[ so jo kaj zmanjšali. Vsako sredstvo, ki more ,. v isi 1,1 viziti za prevoz, jo služilo. Naj večje procesije Ml i p^Jlpa romale peš, v nepreglednih vrstah, večino* , ($j| z razpetimi dežniki, in ta humoristično elegični J'NJhod je trajal cele ure. — Mnogim pa je bilo se - i’ v 'kla predaleč — saj bi bili iz nekaterih krajev , j; [trebovali ravno pol dneva za pot na delo in dneva, zopet za povratek — pa so hočeš nočeš ,,iv : ’ tali doma. . W. J Nekatere šole so ostale zaprte. Po sodiščih {<■• suspendirale obravnave. Po velikih depart- pr |ntuih trgovinah je bilo v primeri z normalno iVI — ■n J lalo i® “ :i s P r#l lo nasta katera izj ill( Jbile v ■ K nalnlJV) dobo pusto in prazno. Razna gledališča hočejo ustaviti predstave. Prometna stavka v modernem dvainpol- miljonskeni mestu je velikanska afera; doslej se kažejo le kalamitete, ki jih povzroča; prave po¬ sledice. ki so vse kaj druzega kakor kalamiteia, se bodo šele pokazale. Obseg- stavke. Na stavki je 14.350 uslužbencev. 2700 vozov cestne in 700 vozov visoke železnice je izven pro¬ meta. Družbe, katere zadene štrajk, so sledeče : Chicago Railways Company; Chicago City and Connecting Railways; Chicago City Raihvays Coinpany; Southern Street Railway Company; Ilammond, AVhiting and East Electric Railway; Calumet and South Chicago Railway Company ; Chicago Western Railway Company; Chicago and InterUrban Traction Company; Chicago Elevatcd Railway Company. Vzroki stavke. Zahteve uslužbencev so bile sledeče: Na cestuih železnicah za voznike in sprevodnike prvo leto po 33 centov na uro, potem 36 cent. Za noč¬ ne vožnje do 6'ur po 3 dolarje. Vsaka vožnja mora biti v 12 urah izvršena. 50 odstotkov vseh voženj mora biti straight runs. “Trip runs” se ne smejo izvrševati za plačo na uro. Družbe so ponujale: Plača po 23 do največ 32 centov po petih službenih letih'; za “single trips” se lahko najame toliko ljudi, kolikor se zdi družbi potrebno; delovni čas je nedoločen; 40 odstotkov je straight runs ; nočno delo se plača po načinu osemurnega tarifa z normalno plačo. Na visokih železnicah zahtevajo vozniki 8 cent, priboljška na uro, sprevodniki pa 4 cente; prodajalci listkov 30 centov na uro; vsi drugi uslužbenci 10 odstotkov priboljška. Posebni na- stavljenci zahtevajo garancijo za 7 ur dela na dan, medtem ko delajo sedaj včasi po 2 do 4 ure in dobe plačo le za te ure. Družba ponuja 1 cent priboljška za sprevod¬ nike. Izjava organizacije. Zastopniki unij so izdali sledečo izjavo : “Pri našem zadnjem poizkusu pri županu so zastopniki vztrajali na svojih predlogih in so se trdovratno branili izpremeniti plačilno lestvico ali pa sprejeti katerega izmed mož, ki smo jih predlagali za razsodnike. Tudi sami niso hoteli imenovati razsodnika. Branili so se tudi kakršnihkoli izpreniemb glede na delovne razmere in niso hoteli ničesar predlagati o plačah. Upozorili smo jih, da za¬ pletejo mesto Chicago v stavko, ki ho veljala vce tisoč dolarjev, kot bi bilo treba, da se izpolnijo zahteve uslužbencev. Pet tednov smo imeli konference in smo sto¬ rili vse, da bi bili dosegli nekoliko koncesij v zmislu boljših delovnih razmer in boljših plač za najslabše, plačane tranrvvajske uslužbence v Ameriki. Ko smo končali svoje, konference z uradniki družb, smo jim predlagali svoja vpraša¬ nja potom župana. Naznanili smo jim, kar smo smatrali za časten in pravičen predlog glede na razsodišče. To so odklonili. Potem smo bili pripravljeni izpremeniti predlog ; na seji v županovi pisarni smo hoteli, da. bi se zedinili glede na tretjega razsodnika. Tudi to so odklonili. Tedaj nam ni ostalo nič druzega, kakor usta¬ viti delo in tako prisiliti družbe, da dovolijo do¬ stojno in pošteno plačo. Spoznavamo nerodnosti, ki jih povzroči ta stavka prebivalstvu, ali to je bil zadnji izhod, ki nam je ostal odprt. Imeli smo le to izbero: Ali stavko, ali pa povratek na delo v obžalovanja vrednih razmerah, ki smo jih morali trpeti do¬ slej. Zato apeliramo na svoje someščane za mo¬ ralno pomoč v našem boju in izjavljamo še en¬ krat, da smo vsak čas pripravljeni razpravljati z zastopniki družb na pravični in častni podlagi. AVilliam Quinlan, predsednik Division No. 241. J. J. Bruce, predsednik Division No. 308. Skebi. Očitno je, da so se družbe dolgo pripravljale. Njihove konference niso imele namena doseči sporazum z. uslužbenci, temveč zavleči razprave, da bi na eni strani utrudile uslužbence in če mogoče izzvale kakšno neslogo med njimi, na drugi pa dobile časa za svoje, bojne načrte. Čim je bila stavka razglašena, so prišle v jav¬ nost vesti, da so družbe že najele veliko število skebov, večinoma izven Chicaga, in da pridejo v najkrajšem, času na delo. Iz Npw Yorka se je baje po New Yot-k Central železnici odpeljalo sedem vozov skebov v Chicago. F Preb; I Prebavna tonika za sta¬ re in slabotne osebe., Tudi zelo primerna za rabo okre- vancev. J < n VEC POLICISTOV. ovi policijski šef v Chicag-» teva od mestnega finančnega seka 400,000 dolarjev, da nasra- in opremi tisoč posebnih polici iv. Razun tega zahteva 50,000 imadov municije. Šef ITeaIey sicer razlagal županu Thomp- nu, da je policija še skoraj pri aju s svojim strelivom in da ga zato zahteval, ne pa zaradi rajka... Zanimivo je pa vendar, da je opazil to pomanjkanje municije ravno sedaj, ob času štrajka, da- si je že šef, odkar je Thompson prevzel županstvo. V OBČINSKEM SVETU. Nenavadno živahna je bila snočnja seja občinskega sveta, ki je bila skoraj izključno štrajku posvečena. Debata, ki je bila mestoma, zelo hrupna, je precej jasno pokazala, kje ima delavsko ljudstvo prijatelje in kje jih ni¬ ma. . Izmed neštetih predlogov, ki so bili vloženi, sta bila sprejeta dva, ki sta važna. Prvi pooblašča, župana Thomp sona, da imenuje izmed mestnih svetovalcev poseben odbor petih članov, kateremu je sam načelnik, da se bavi z vsemi vprašanji, tiSo čimi se štrajka, kolikor je priza¬ deto mesto, da jih neposredno u redi. Drugi je bil Kennedyjev pred¬ log, ki prepoveduje nastavljanje stavkokazov na cestnih železni¬ cah. Zanimivo je sledeče: Da sc je moglo takoj glasovati o predlogu sodruga Kennedyja, je bilo treba suspendirati pravila Za suspendiranje je glasovalo 57, proti suspendiranju 10 svetnikov; glasovanje o predlogu je bilo po¬ tem enako: Za predlog je 57 gla¬ sov, proti predlogu 10. Nasprotno so glasovali : De Priest, Štern, AVernef, Nance, Me- Cormick, Kimball, Lawley, Link, Capitain, Lipps. V odsek so bili od župana ime¬ novani: Henry D. Capitain,. John II. Lawley, John A. EichCrt, Wil- liam J. Healy, AVillis O. Nance. Izmed teh petih so trije glaso¬ vali proti Kennedyjevi resoluciji namreč Capitain, Lawley, Nance To je večina nove komisije. Njen načelnik je župan sam, in zdi se, da je niister Thompson kljub vsem - svojim ljubeznivim gestam in besedam zagrizen nasprotnik štrajkarjev, kar se da morda s tem razlagati, da je z velikim ka¬ pitalom udeležen pri podjetju. Od tega odseka nimajo uslužbenci pričakovati mnogo pomoči. & Keimedvjeva sprejeta ordinan- ca določa: 1. Zanaprej ne sme delati no¬ bena oseba kot voznik na nobe¬ nem vozu cestne ali visoke želez¬ nice v mestu Chicago, ako nima poprej najmanje 21 dni instrukei- je na vozovih* cestne ali visoke železnice v mestu Chicago pod nadzorstvom kompetentnega in¬ štruktorja. Tak inštruktor je mo¬ ral služiti najmanj tri leta kot motorni voznik na cestnih želez¬ nicah v Chicagu in je moral ak¬ tivno služiti kot voznik dvanaj'st mesecev neposredno pred svojo instruktorsko službo; on mora iz¬ dati izpričevalo sposobnosti vsaki osebi, ki je dobila take instruk- Jje in dosegla pravico, da. ravna kot voznik na vozu cestne želez¬ nice. 2. Beseda ‘voznik’ v prvem od¬ stavku naj. se zamenja z besedo ‘sprevodnik.’ 3. Izvedba te ordinance se ne* dotika onih voznikov in sprevod - / Najbolj je Captain pihal proti SEVERA’S BALSAM OF LIFE (Severov Življenski Balsam). 7Sc. “1 Priporoča se zoper za¬ peko, nepre- bavo, slabo prebavo, otr¬ pla jetra, žol- čnico in po¬ navljajočo mrzlico. SDs a Rf Ni mogel prebavljati. “Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravejšega. Nadlegovan sem bil dolgo časa, ter nisem mogel pre¬ bavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Ži¬ vljenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsled želodčnih neprilik.” Dymian Moroz, Box 14. Duffield, Mich. M AI/.IF" 7” A F ,,> ime Da ^ e knjižice, katera je spisana v korist trpečih Žensk, opisujoča raznih neprilik v v slučaju katerih je izkazal SEVEROV REGULATOR svojo vrednost kot to¬ nika in ženskini najboljši prijatelj v njenem trpljenju. Knjižico pošiljamo zastonj na vprašanje. Cena Severovega Regulatorja je $1.00. Severovi Pripravki so naprodaj v lekarnah. Dobite Severove. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih ne morete dobiti, naročijte jih od nas. NK W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS I0WA Edini slovenski pogrebnik i! <> o o o o § % 324 BROAD STREET MARTIN BARETINČIC TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. t, lOO Kron VI SE TEMU ČUDITE? Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi r a zumljivo, da cene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah. POPOLNO JAMSTVO. Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačan v stari domovini, ga vam povrnemo. Za to vam jamči ta najstarejša in največja Slovanska Banka v Ameriki Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. nikov, ki so bili vposleni in so iz¬ vrševali tako službo pri družbah cestnih in visokih železnic v Chi¬ cagu dne 1. junija 1915. 4. Vsaka kršitev te ordinance pomeni pregrešek in se kaznuje za vsak slučaj z globo, ki ne presega 150 dol. ali zaporom do 60 dni ali pa z obojim. 5. Ta ordinanca stopi v velja¬ vo ,čim je sprejeta. * Župan Thompson še ni podal nobene izjavo, če bo podpisal or- dinaneo, ali če jo bo vetiral. Zdi se namreč, da se zanašajo družbe nanj. Odklonjena je bila resolucija, katero je predlagal sodrug Ro- driguez, in ki bi bila kmalu lahko napravila red. Sodrug Rodrigir ez je upozarjal, da je položaj iz¬ jemen in da je zato tudi treba iz¬ jemnih korakov. Družbe cestnih in visokih železnic imajo z me¬ stom pogodbe za'to, da vozijo ljudstvo; ee tega ne izvršujejo, kršijo pogodbo in mesto si mora samo pomagati. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi občina sama bila lastnica javnih naprav. Ker pa družbe ne izpolnjujejo svoje naloge, predlaga: Da naj župan takoj prevzame cestne železnice in jih da uprav¬ ljati po komisarju za javna dela, uslužbencem pa naj se dajo tiste plače, ki jih sedaj zahtevajo od družb. * • Medtem ko je povzročil ta pred¬ log na galeriji tako navdušenje, da je bilo Thompsonu preveč in je žugal, da izprazni galerijo, je večino občinskega sveta razburil, kakor da bi posegal v sršenovo gnezdo. Rodriguez je dejal: “Jaz vem in vsakdo tukaj ve, da se polomi marsikaj, če se ta štrajk ne reši kmalu. Imeli bo¬ mo rabuke, in jaz Vem marsikaj o takih dogodkih ob času štrajkov. Tako. rabuke se bodo uprizorile, pa ne od unijskih mož... Vodja’ tega podjetja si lahko poviša pla¬ čo na 60,000 dolarjev, pa ne mo¬ re plačati delavcem 25 centov za uro. ”... Block je dejal, da ima predsed¬ nik Busby 72,000 dol letne plače in v kapitalu družbe je najmanje 45 miljonov dl. vode. mestni posesti prometnih Sred¬ stev .. . Rodriguezov predlog, ka¬ terega je Kennedy toplo podpira*, je bil položen na mizo; za to je glasovalo 65 mestnih očetov, na¬ sprotno pa le 4. Privatni kapital je gospodi svet! FRANKOVO ŽIVLJENJE. Na tenki niti visi življenje na smrt obsojenega Leo M. Franka. V soboto se je pričel pred guver¬ nerjem Slatonom v Atlanta, Ga., končni boj za izpremembo smrt¬ ne kazni v dosmrtno ječo. Na e- ni strani stoje Frankovi pravni¬ ki, na drugi, pa solicitor Dorsey, ki zahteva smrt. V Marietti, kjer je živela Ma¬ rija Phagan, katero je Frank ba¬ je umoril, so bili burni shodi, na katerih je naščuvano ljudstvo fa¬ natično protestiralo proti pomilo- ščenju. Žalosten poklic, zahtevati smrt človeka! Kako človeško je učinkovalo, ko je bil na Dunaju umorjen so¬ drug Schuhmeier m se je moril¬ cu jasno dokazal namen in pre- računjena, skrbno pripravljena izvedba umora, pa je obitelj žr tve sama vložila prošnjo za pomt loščenje morilca! za predlog, 18 pa proti njemu. Ker je treba dvetretjinske veči¬ ne, da bi bil zakon sprejet, je pa¬ del. Pred kratkim so v Chicagu ju- stično obesili nekega človeka. Gu¬ verner je podpisal smrtno obsod¬ bo, zdi se pa, da ga je nekoliko grizla vest. Sam je takrat na¬ stopil proti smrtni kazni in je na¬ vedel za svoj predlog prav pamet¬ ne razloge. Ali v senatu, kjer se zbira, cvet političarjev, je še sko¬ raj polovica mož srednjeveška in misli, da se umor popravi, če se mu doda še drug umor—v imenu zakona. Velika je še moč teme! AVSTRIJSKA SVOBODA. Italijanski sodrugi v Trstu so za 1. majnik izdali slavnosten majski spis. Oblast ga je od prve do zadnje besede konfiscirala. Ravno tako se je zgodilo z mani¬ festom socialistične mladine. Rumunija je zopet miroljubna. Če bi armade namesto proti Lvo¬ vu marširale proti Budimpešti, bi bilo najbrže drugače. Države i- ujajo “stalna načela.” EKSPLOZIJA NITROGLI¬ CERINA. Iz Hannibal, Mo, poročajo: V smodnišnici Dupont: Po\vder#Oo. v Ashburn, Mo, 15 milj severno odtod, je eksplodiral nitroglice¬ rin. Štirje možje: August Bloes- ser, Bud Harmon in Eugene Ho- land iz Ashburn ter Austin Spen¬ cer iz Hanibal so bili raztrgani na kose. Eksplozija je nastala v skladišču in se jc slišala 70 milj naokrog. Tudi dve drugi stavbi , , . . .. . membno. sla vsled eksplozije uničeni. Dupont Po w d er Company je ti¬ sta prijazna družba, ki vprašuje delavce, kadar iščejo dela, tam naj pošlje njih trupla. Senklavški zvonovi v Ljubljani — razun mrtvaškega — so podar¬ jeni avstrijski vojaški upravi, če bi to storile vse cerkve, bi r mela Avstrija, pravijo, za tri le¬ ta dovolj kovin za vojaške potre¬ be za topove in podobne lepe a- parate. Nekdaj so taki zvonovi ob izveličarjcvem rojstvu peli “Pax hominihus.” Cerkveni zvo¬ novi za kanone, to je pač vrhunec ironije krščanstva. SMRTNA KAZEN. Senat ponosne države Illinois noče razumeti dvajsetega stolet¬ ja. Zavrgel je zakon, s katerim naj hi se bila odpravila smrtna kazen. 22 glasov je bilo oddanih “Papež Benedikt je odobril tekst molitve za vojake na boji¬ šču in izrekel upanje, da zmaga italijansko orožje. To papeževo ravnanje se smatra za zelo po- Po vsej Italiji vlada radost, da so kralj, papež in na¬ rod ene misli.” — Vojna pospe¬ šuje reakcijo. Avstrija je bila najmočnejša o- pora. papizma. Avstrijski kleri¬ kalci so leta in leta ščuvali na vojno z Italijo, češ da mora Av¬ strija “osvoboditi” papeža. Kaj bodo sedaj dejali krščanski ma¬ tadorji na Dunaju in v Ljubljani, ko se je papež odločno postavil na stran Italije? 8 PROLETAREC ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgmata 1908. KONTEST. Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: 'Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Eiport, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, O ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. madz., 1 Craib st., Numrey HU1. N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86 F. J. Kern, M. D., GLAVNI URAD -v VRHOVNI ZDRAVNIK. 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Spendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bo ve Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRU6TEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Grawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., Član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse žag is e in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj «• pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake peniaaijkljivoBti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. Vojna in mir. Bivši državni tajnik Bryan, ki je vedno ljubil teatralnost v poli¬ tiki, napoveduje, da se poda na agitacijo za mir. To je lepo od njega. Po našem mnenju ta agi¬ tacija ne bo posebno težka, ker ne verjamemo, da ima jingovstvo toliko vpliva na maso ameriškega ljudstva, kolikor bi ga bilo treba, n . likar: L( p( #RA( .jSflN R° C vL K0T5 ># .,IPSVAT0 Bkstuc SIJAJI rokov starega in novega testa-1 jo ljubeznijo, ko so bili štrajki menta, ki so mislili, da se s pri¬ digami lahko vse opravi. Faktič¬ no more Bryanovo nastopanje le povečati konfuzijo, katere je v A- meriki v takih vprašanjih itak že preveč. Bryan govori o internacional¬ nih komisijah in razsodiščih, ka¬ kor da ni to že dovolj stara ideja, ki se je popolnoma ponesrečila, kar pač najbolje pokazuje seda¬ nja vojna v Evropi. Saj je mi¬ rovna palača v Ilagu je davno zgrajena; pa bi jo sedaj lahko dali v najem za ‘moving pictures,’ kjer bi kazali kanonade, kavale- rijske atake, bajonetne naskoke in pogubljanje špionov. Bryan pripoveduje zelo ginljivo, da bo nekoč vladala sama ljubezen, in on je za to, da so takoj prične s Michigan, Montana, Oolorado i., t. d.? Zdi se, da sc ne npa Bryan ničesar opraviti š svojo ljubezni¬ mi o pri Rockefellerju in njego¬ vih pajdaših. Ali je pa to, kar sc je zgodilo v Calumet, Ludlovv i. t. d. manj grozno od dogodkov v strelnih jarkih in pri baterijah? Bryan je brezmočen napram vojni med delom in 'kapitalom Tukaj je pa začetek vsake proti¬ vojne propagande. Ne pridigane ljubezni, ampak pravičnih razmer je treba, tako utrjenih, da se ne more porušiti njih pravičnost. Izjave evropskih vlad so bile tudi ob začetku vojne vse polne morale. Avstrija je “morala” kaznovati sarajevski umor, Rusija je ‘morala’ ščititi napadeno Srbi¬ jo; Nemčija je “morala” ostati tem načinom. Ali krščanstvo je Izvesta svoji zaveznici i. t. d. Mo¬ rala je dobra za vse; če hoče Bryan z njo propagirati mir, se z njo prav lahko propagira, vojna. Na tisoče in tisoče lopovščin se je že zgodilo v historiji, ker jih je zahtevala” morala in odevala morala. Kdor hoče v sedanji do¬ bi izza vseh neštetih izkušenj go¬ voriti o svetovnemu miru, mora prinašati že nekaj realnejšega kakor besede, nekaj materijalnej- šega kakor ljubezen, nekaj, kar daje več jamstva kakor morala. Predvsem je vendar, če se go¬ vori o svetovnem miru in če se hoče delati zanj, treba vedeti, za¬ kaj nastajajo vojue. Tega pa ne prezira le Bryan, ampak vse tiste mirovne lige in mirovni kongresi, katerih je sedaj zlasti po> Ameri¬ ki toliko kolikor kompanij za ki¬ noma tografične slike. Se vedno mislijo taki preroki, da so vojne odvisne od individualne volje po¬ sameznih oseb, in če se tem pre¬ preči hudodelstvo, se prične doba svetovnega miru. Tako so že la¬ ni meseca avgusta ameriški časo¬ pisi zaceli slikati evropske krone in prestole in hoteli sugerirati ljudstvu, da bo vse krasno in ne¬ beško, če postanejo evropske dr¬ žave take “svobodne” republike kakor Zedinjene države. Seveda se mi ne bomo jokali, če odnese povodenj vse krone; na- eloma nam je republika ljubša, od monarhije. Ali tega slepila ne moremo pripuščati, da je republi¬ ka garancija za mir. Prav tako ga pa tudi ne zajamčijo mirovni ongresi, moralne pridige in Biz¬ onova propaganda. Vzlic vsej morali, ki se je za etkom vojne prodajala po Ev opi in se pretakala po zelenih, belih, rdečih knjigah, prihajajo lade same polagoma do prizna¬ nja, da ima sedanja vojna gospo¬ darske, vzroke. Dokler pa bodo obstajali taki vzroki, bo vojna vedno mogoča in nobena teoretič¬ na in etična propaganda je ne prepreči. Davno pred Bryanom so agiti¬ rali za Svetovni mir ljudje, ki so bili duševno za nekoliko stopenj silnejši od njega. Daleč v pre¬ teklost sega ideja svetovnega mi¬ ru. Že pri starih filozofih jo naj¬ demo. Kant je pisal o večnem miru. Knjiga Berte Suttnerice izza avstrijsko pruske vojne, ‘Dic Waffen riieder’ je povzročila sen¬ zacijo in veliko gibanje proti voj¬ ni. Tolstoj, kateremu ne sega Bryan do kolen, je imel zoper voj¬ no besede, ki so odmevale kakor grom po svetu. 'V Evropi ni bi¬ lo vsled vsčga tega nič manj kon¬ ferenc in kongresov, kot jih je se¬ daj v Ameriki. A praktični uspeh? Evropa ga kaže. Zoper vojno so se pisale knjige in govorile be¬ sede; za vojno so se vlivali kano¬ ni in gradile ladje in militarizem je požiral miljarde. Prav tako hočejo sedaj postopa¬ ti v Ameriki. Organizacije za mir rastejo kakor gobe izza dežja, Iz Clevelanda hočejo napraviti dru¬ gi Hag. In Bryan piše poslanice in se pripravlja za agitacijo. Ni¬ hče od teh novih starin se pa no¬ če dotakniti kapitalizma. Tam, kjer se reka že zliva v morje, jo hočejo ustaviti; njeni viri pa lah¬ ko veselo teko dalje. Naj se da s tem humbugdm sle¬ piti, kdor hoče; zavedno delav¬ stvo ne sme nasesti na te lima¬ nice. Delavskega ljudstva se tiče vprašanje miru bolj kakor kogar¬ koli. Ali zavedni proletariat ve, da bo varen grozne vojne nesreče takrat, kadar izginejo velikanska interesna nasprotja, ki povzroča¬ jo vojne in pehajo, vanje narodu proti njihovi volji. Kapitalizem je povzročil sedanjo vojno kljub Hagu, pogodbam o razsodišču, krščanstvu, filozofiji in oficielnim mirovnim kongresom; in dokler bo svet kapitalističen, bo vojna ved no mogoča in Damoklejev meč bo vedno visel nad narodi. da ljudi ne bodo kar tri],, vposlili, pač pa redno gotov, vilo, za kolikor ljudi bo pr,,,. Kdo bo prvi delo dobil in l ; , tega jaz ne vem, gotovo pa kdor se preseli v bližino, j, ■ na delo, ga enkrat gotov,, Sicer tukaj primanjkuje , vanj, družba ima novih hi; jenih še samo za 54 družin : je v tem oziru težkoča. K, ma kaj prihranjenega drobiž si lahko postavi dom, je ), a šem že zato, ako pomislimo. ( treba plačati 10 dolarjev a ne najemnine. O zaslužku sem omenil ži njie, da je bil doslej slab, j, bil premog tehtan ter so i če vali od jarda, pri čemer li pa ogoljufani. Koliko bo sedaj, še ne vem, ker do nismo pričeli z delom; upa: bodo tozadevne priprave , gotove: Kolikor mi je znag^ 2®^ B bo delalo po možnosti po euj v prostoru, deloma pa dva, \ je pač navada v petem okraj našem rovu, to je št. 4 Ho: Mine je še samo “narrotnJ to so hodniki (entries) ter je slenih do 125 nakladalcev ga, dočim .jih je pri rovu ;■ hop-, Pa., do 350 ter dek> ki m h i ijON KUTI pri Vsi d( „ denarne pe g ile pri kraj mesecu ma; Pristopili 13 Jernej ;t, ŽO Jolm M, Prestopili Zdravilo zoper vojno ni Bryani zem, ampak socializem. Skoda je časa in sil, ki se porabijo za tako problematično agitacijo, ko vemo da z združenimi močmi lahko pre magatno kapitalizem in s tem za mašimo vire vojne. Uspešna agitacija za mir je agi tacija za socializem. IZ NASELBIN. Staunton, lil. V številkah 45 in 46 Gl. Sv. sta se naša znana dva strelca Lipov¬ šek in Janežič iz Staunton skopa¬ la na. “petelinčka” Mostarja, češ ta naju je napadel, torej sedaj mu pristriziva repček, .predno se na¬ vadi, ker sicer bomo imeli večno sitnost ž njim. Torej Martin ene strani, Gustl pa z druge in — pok. — pok. No je že vrag, če človek streljati ne zna, ker ‘pe¬ telinček” še na plotu sedi io se jima krohota! Prav nič zlega ne morem pisati o gospodu Janežiču, ker vem, da se ima vzlic svoji starosti še ve¬ liko naučiti na polju modernega delavskega gibanja ; pač pa ni do¬ kler bo hodil po stopinjah člove¬ ka, ki ne prizna in ne čuti potre¬ be organizacije ter njene discipli¬ ne, nobenega upanja za njegove intelektualne nedostatke. Toda sčasoma se to-utegne izpremeniti. Gustl, Ti me vprašuješ, zakaj se nisem oglasil tedaj, ko si “jas¬ no naslikal krivično postopanje” gotovih oseb pred enim letom. Toda ako si se brigal, boš vedel, da sem se tudi jaz tedaj oglasil, ampak ne tako kot ti; oglasil sem se na pristojnem mestu, ka¬ mor je dotična zadeva spadala, in ako bi tebi bilo kaj za socializem in delavsko gibanje,"bi se bil rav¬ no tam oglasil, kjer sem se jaz. Vedel si, ‘ da ti ne moremo priti do živega in zatorej si klobasaril kar tjevendan, ne oziraje se na sklepe večine. Dokaz je v tem, da si molčal kot riba, ko si bil kaznovan pri lokalni uniji radi nedisciplinarne ga obnašanja; lahko hi rekel, da ti je tudi v tem slučaju srce v hla¬ če padlo, ali pa je bilo prepozno in skrajni čas je bil, da si molčal. Praviš tudi, da nisi oče S. I. in P. Biroa; da se ni ta misel rodila v tvoji glavi, ti pač prav rad ver¬ jamem, ker itak še nisi nikoli imel npbene originalne ideje. Vem pač toliko, da*si ti pisal dotični odstavek, katerega sem se jaz dotaknil v zadnjem dopisu, ako ravno nisi bil podpisan. Gustl, se li še spominjaš onih časov, ko si tako ostro denunciral vse dopisnike, ki se ne podpisu¬ jejo s polnim imenom? To je tu¬ di logično, ne? Zahvaliti se tudi moram za do voljenje, da se smem odpovedati listu. Gustl, to sem še prej vedel, kot si ti Glas Svobode videl. Vesel in ponosen si pač lahko, da si tako strategično rešil S. L. pred uradno smrtjo, da si namreč tako ogromno “večino” (?) članstva pridobil za svoj predlog, da ostanemo nevtralni, in da reši - alist James Maurer, ki hudo it. 1 John in in Frančišk; Kujato. Drug Ifilael in Terez it. 9, Fr. E a Katarina I ii, Gašper in in Terezija 8 Karl Giodan. it. 10, Barny Bobnič. Drug ijaCirar, Fr. št. 11, Louis .Kocjan in J. 7 it. 16, Jot™ E iaa Koval:, I rJohn m Ma John Brcne' it 17, Colcst; v širokih prostorih; imajo ti p-- 1,3 k (,r ' št električne svetilke, pri nas;» : ' :i , varnostne, (safety lampsj, j P 3 k dl ' ht ' bodo nadomestili z elehtra r , , - Končno naj se omenim, dj vlak mimo’ naše naselbine izl burgha (Union Station) Tki ’' BS P endirani dan ; naša postaja se i: Hi lis Station. Ker sem ravno pri pisanj vam sporočim tudi neki pennsylvanski politiki, smo cel kup novih zakonov, deloma dober za delavce je to je odškodninski .zakol pensation Act), ki stopi v ob novem letu. V slučaju srečenja pri delu se ne bo tožariti z bogatimi družb: polniti žepe le odvetnik pak bo vsak deležen podpo: roma odškodnine iz dra sklada, kamor bo primoranji vati gotov davek naš delodi Bolj delavcem nasproten inozemskim državljanom) je zakon, ki stopi takoj v v. kateri ne dovoljuje nei nom imeti psov. Zakon k ja, Fi, ne dovoljuje nedržavl imeti strelnega orožja. Za kršitev teh zakonov se po 25 dolarjev. Jako p: po teh zakonih §o nedržavlj; bivajo na samoti. Radoveden sem, če bo to morala plačati tudi kakšni ropska. našemljenka, ki sc n kužkom v avtomobilu na spfl po mestnih parkih Drug delavcem nasprotni obstoja že par let, ki prepo’ .sprevodih nositi medna: rdečo zastavo (simbol zave delavstva). Le ta je všeč ligašem. Še več proti dela* naperjenih zakonov bi pa ako bi v State legislaturi de ltudi en naš zastopnik, »drug um .o Vas, pr as oziroma Že začeti ali “Glasu ^andski Arne ‘Mnčniki obeh Pa ni ne ede tudi pustili socializem! PR0TE priobčite Ji tako pril ji 'We. Zda * G. S. ta ^'Teme aprila J lobodomiseli da se br far ji in kuta % pričal ^ Protesti n 'jo tebe iz neljube zadrege. Ako bo dotični zastopnik, kate rega boste ligaši poslali na mi rovno konferenco, tak mož, kot si ti, potem si že lahko predstav ljam, kakšno poročilo bo podal ko se bo vrnil. Glasilo bi se ne kaljo takole: “Poslušal sem tiste mučkarje eno uro in dvajset mi¬ nut; ker le ni bilo konca ne kraja dolgočasnega momlanja, sem šel, ker bil je že skrajni čas zame.” Ja. Gustl, rešitev naroda, boj « kapitalizmom, vse to ni tako lah k d kot sedeti za mizo in — klik — klik — na pisalni stroj; več¬ krat je treba biti, lačen in izgu¬ biti marsikatere noči spanja, predno se doseže cilj. Da nimam nobene posebne kva¬ lifikacije za kakega kritičarja, drage volje priznam s pripombo, da za kritiziranje tvojih dopisov ni treba nobene posebne zmožno¬ sti. Torej, na svidenje, profesor! Jos. Mostar. Ga Lawrence, Pa. Cenjeno uredništvo Proletarca! Dobil sem celo kopico pisem z vprašanji glede dela. Ker mi ni ja kapitalistični manever v * risburgu. Ko je bil sprejet zakon, poveduje otročje delo pod tom, so kapitalistični posla lili ter grozili, da bo osi; dustrjja vsled tega, če se produkta držalo tudi malo je krvi. Ko so uvideli, la se s trn da, zid prebiti, so predelali protipredlog v toliko, da so ;i vali izjemo za nekatera W la. kot n. pr. v izdelovanju hastih” škatljic za konsertif raznih jedil, kjer so menda ' gotci interesirani; h _ spoG- jim je tudi to. Kapitalist:’" 5 stopniki so na delu vedno ter krat ali drugič nam vrinejo! tidelavske zakone. Zavedn: lavei, ki se uče, to uvidevajj volijo v postavodajo svoje riše — socialiste. Louis Glaser, P. 0. Bs N. B. —Onim, ki so me ? ;v : vprašali radi lotov, sporočati likor je meni znano, da so^ nina. farmerjev ter jih proo 1 - po 300 do 600 dolarjev, kak" Šim. ramo,, kot svobc ; glisti voditi i j ^ za ligo, pomena. zaveden * st za vašo lC° lc več poc • ° r G. S„ G e A »iecika. ^ a? Ce zm: k " a mirovi ■ j gospodari ‘J 3 =° Potret dinasti 'w : 0j ’ e tepub] k slo .^‘Pomagati? , o$ii, a Jo , da V S1 °V ligo. V rosi jo za Y^ r °žje. ' ( 1 ] /S 0 n, v; pnik Kil dosti V‘Pa ž X>u, J ■ Poz- - proletarec 7 ADVERTISEMENT str, Slovensko Ustanovljeno 16. januvarja 189 L Bol. Pod. Društvo Inkorporirano 24. februva 1903 v državi Kansas- Sedež: Fronteusac, Kans. \l GLAVNI URADNIKI: v Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan*. Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Brpezy Hill, Mulberry, Kan* blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., N Mulberry, Kan« Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenae, Kaa* Al NADZORNIKI: ji PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan*. ' MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan*. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. ; | POROTNI ODBOR: JOSIP SVA TO, R. 4, Woodward, Iowa. I'RANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. iTATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: [V1LLIAM IIROMKK, Box 65, Frontenac, Kans. j,' ANTON KOTZMAN N, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. r=— IZ. URADA GL. TAJNIKA A. S. B. P. D. P % "trite, menihe pri krajevnih društvih mesecu maju 1915. 350 . Pristopili člani: št. 13 Jernej Kosmač, cr. 2001. L št. 20 Jolm Meršnik, cr. 2060. Prestopili člani: r. št. 3 k dr. št. 7 Jos. Šušteršič, 554. r. št. 3 k dr. št. 11 John Čremošnik, 534. r. št. 18 k dr. št. 4 John Brezovar, 1102 . Suspendirani član(ice): jr. št. 4 John in Amalija Bregar, cob in Frančiška Bond, Karl in na Kujato. Drugi mesec: Jos. Čer- , llihael in Terezija Predlesnik. dr. št. 9, Fr. Birk, Ant. Bartol, dni in Katarina Dolar, Fr. in Mary itrpin, Gašper in Helena Miklauc, tcob in Terezija Shauer. Drugi me¬ je: Karl Giodan. dr. št. 10, Barny in Mary Pečauer, lbin Bobnič. Drugi mesce: Mike in ;efanija Cirar, Fr. Juvan. dr. št. 11, Louis in Josefa Lekše, >s. Kocjan in J. Zupan. dr. št. 16, John Prašnikar, Vine. in [atarina Novak, Lud. in Roza Rain- iler, John in Mary Pirnat. Drugi esec: John Brenčič. dr. št. 17, Colestin in Johana Gro- ng. fznvljanoi pi tal Zakoi Jtije i konov (h jenka, i niobilu 1 'X kin. Moon Run, Pa. ’U u j ( ' * agi sodrug urednik! osimo Vas, priobčite prilože- dopis oziroma protest v Pro- Hrcu. Že začetkom aprila smo poslali “Glasu Svobode” in levelandski Ameriki,” ker smo naročniki obeh listov. Priob- ;a pa ni ne eden ne drugi; za- smo tudi pustili oba lista. >5 (f d ||U |j tss Sivel socializem! PROTEST. Prosim priobčite ta dopis v nam kdaj tako priljubljenem listu iiaf j. Svobode. Zdaj pa obžaluje- ), da se G. S. tako spreminja kor vreme aprila meseca. Ba¬ je svobodomiseln list, pa zaide i' ’■ [ko daleč, da se brati in roke po- prot aje s farji in kutarji. Mi nismo ,v bilmdar tega pričakovali in smo j r ;;|imorani protestirati proti G. S., . er ga podpiramo,, in vi bi mo- ,, iji^jli nas kot svobodomisleci, ter ot socialisti voditi list po pravi oti, pa ne za ligo, ker za nas ni- jut a liga nič pomena. Zato ne poj¬ ili ! noben zaveden svobodomislec socialist za vašo ligo in zato ne oremo nič več podpirati takega ;ta kakor G. S., G. N. in Clevo- ndska Amerika. Kaj nam po- aga liga? Če zmagajo zavezni- bodo na mirovni konferenci isolutni gospodarji, in slov. liga še dolgo potrebovala preden } prišla v poštev. Poglejmo na ortugalsko in Kitajsko ; povsod bile žrtve dinastije, predno so Jsegli svoje republike. Rev. Ko- k je tudi rekel, da bo že Bog po- agal za slov ligo. Zakaj pa no- Evropi pomagati? Saj pod vsa- o vlado prosijo za zmago in bla- sslavljajo orožje. ‘ ,Če je res kak- 11 Bog, zakaj dopušča, da toli- o nedolžnih ljudi izgubi po ne plžnem svoje drage in življenje še naj omenim nekaj druzega škof proti župniku” je tudi pi- tl G. Svobode dosti, in še sedaj ha v zalogi brošuro ‘ ‘ Škof proti upniku ali pa Župnik proti ško- nam je vseeno. Mi smo g. ,d»; 4 pf i ll 0 f jii-.-perceta bolje poznali, kakor pa u- Pri dr. št. IS, Mihael Klueevšek in An¬ ton Blažič. Pri tir. št. 19, Alex Raush, Ignac Ko¬ šak. Drugi mesec: J. Burkelca. Pri dr. št. 20, Louis Glavan. Pri dr. št. 23, Drugi mesec: Fr. Oblak in John Smrdeli. Zopet sprejeti član(ice): K dr. št. 4, Fr. in 'Karona Bond. Edv. Raunikar. K dr. št. 9, Martin in Ana Krnc. K dr. št. 11, Ant. Opaskar, Karl in Jera Starina. K dr. št. 19, Urban Mesile. K dr. št. 23, John Juvan. Izobčeni član(ice): Od dr. čt. 4, John in Frančiška Černe in Fr. Cimerman. Od dr. št. 7, John iri Mary Kunšek, John in Mary Požun, Jos. in Ana Marnuh. Od dr .št. 11, Sigfid Starina, Fr. Rotar, Ant. in Frančiška Hornac, Fr. Koz¬ jak, Matija in Mary Medved. Od dr. št. 16, Jos. Zalaznik, Jacob in Mary Renč. Od dr. št. 19, John Strmšek in Fr. Sor- nig. Od dr. št. 23, Ant. Maslo in John Spro- har. Umrli elani: Pri dr. št. 6, Yale, Kans. Katarina Gre¬ gorač. Umrla 1. feb. t. 1. v starosti 34 let. Uzrok smrti, krvotok. John Černe, gl. ta j. rednik G. S., zato ker je bil pri nas nastavljen kot kaplan v Bo¬ rovnici; bilo je leta 1885—1866. Zato ga lahko pozna iz naše fare, kdor je prekoračil 40 let. Tak je bil, kakršni so drugi popi; naj bo to dosti. Že star pregovor pravi: Kjer se kozel valja, dlaka ostane. Tako je bilo tudi v Borovnici. In kaj je zdaj z g. Bcrcetom? Poni¬ žal se je pred škofom in mu je šel noge poljubova.t. In taki so vsi farji, pa naj bodo z ligo ali proti. Zato mi Zavedni socialisti ne mo¬ remo biti zanjo. Če ne bi bili du¬ hovniki poleg, bi mogoče tudi ka¬ teri socialist bil za ligo. Sicer pa če zmagajo 'zavezniki, je že zago¬ tovljena svoboda; čemu potem li¬ go? Pozdrav vsem socialistom In svobodomislecem! E. Košir, Frank Zoot, Jo¬ han Bertovčič, Frank Groz¬ nik, Jan Žerjav. Bear Creek, Mont. Pisec teh vrstic nima namena svetu poročati o kakih briljantnih delavskih razmerah, ker teh ni. Pač pa priporoča rojakom sodru- gom in drugim trezno mislečim možem, da obračajo malo več po¬ zornosti mp neko bolezen, ki se je menda pričela razširjati med ro¬ jaki - tukajšne okolice. Ta bole¬ zen sicer ni nevarna zdravju, pač pa je nevarna in škodljiva delav¬ skemu zaslužku, in ker je dela¬ vec od tega odvisen, utegne na¬ zadnje tudi škodovati telesu. Po¬ sebej je treba še omeniti, da ima¬ jo ženske za to epidemijo poseben efekt. Bacile te bolezni je pa v tukajšnjo okolico zanesel neki re- vedirau pop iz bližnjega mesta. Ta preprečevalec delavskih kori¬ sti se približa nezavednemu de¬ lavcu trpinu v ovčji obleki in mu govori nekako takole: Vidiš pri¬ jatelj v Kristusu, slabi časi so na¬ stopili vsepovsod. Bog Vas kaznu¬ je, ker ste grešniki, ker želite mo¬ goče večje plače. , Ali ne veste, da je želja po denarju pregrešna? Torej kaj boste sedaj storili? Zi¬ dajte cerkev, da bomo lahko va¬ njo postavili novopečenega rim¬ skega lahkoživea, ki bo prosil Bo¬ ga. da naj navdahne delodajalce, da Vam bodo dali več dela in manj plače in da bo v slučaju kakega nesporazumljenja med delavci in delodajalci igral vlogo izdajalca in kompanijskega hlapčona naj¬ nižje vrste. In kar je še najbolj značilno, ta maziljenec Vam bo v svoji zatohli spovedni beznici prt dil in kvaril žene, hčere in nedo- letno decg, zakar ima navadno po¬ seben talent in jih'zna izčrpavati v svoje namene. Iz verodostojnih virov se je iz¬ vedelo, da je par delodajalcev tu¬ kajšnjih premogorovov, in nekaj kompanijskih priganjačev daro¬ valo kar po stotak za izveličanje svoje duše. čudno bi se na prvi pogled dozdevalo človeku, da so ti ljudje tako' darežljivi, ali to vprašanje je lahko rešiti. Kapita¬ listi in njih hlapčoni dobro vedo, da kar daje poim, nalože na do¬ bre obresti. In ne le to; on s svoji¬ mi budalostmi poneumnuje neved¬ no ljudstvo oziroma delavce, da postanejo krotki in ponižni, in take je potem lahko izkoriščati m izžemati. fn ko so enkrat do ko¬ sti izžeti’ jih kapitalisti vržejo proč kakor staro mrhovino. Ta¬ krat jim pa rimski hinavec razo¬ dene, da so godni za pekel, in lahko poginejo, v katerem cest¬ nem jarku .hočejo. Zatorej rojaki, nujna potreba je, da se to rimsko zlo zatare že v korenini, ker sicer nam lahko po¬ stane nevarno. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi ta sleparska družba dobila v tej kolikor toliko napredni naselbini svojo podruž¬ nico. In ako bi se še enkrat pri¬ kazal kakšen maziljenec pred Vas aii mogoče kak njegov petoliznik, povejte, da za popovski hram ni¬ mate centa, da ne marate njego¬ vih budalosti in da npčete, da bi vam pokvaril žene in hčere in pa kisal možgane nedoletnih otrok s svojimi dogmami. Kdor pa le po vsej sili hoče žrtvovati za farsko bisago, ta je pa pomilovanja vre¬ den duševni revček, kateremu ni pomagati. Opazovalec. socializem in da moramo biti or ganizirani kot socialisti. Še enkrat lepa hvala vsem, so nas podpirali. S soc. pozdravom Ignac Žlemberger ki Jenny Lind, Ark. Posebnih novic nimam poročati javnosti iz naše slovenske nasel¬ bine, kakor to, da priredi tukajš¬ nje društvo “Slovenska Zastava” štev. 33. veselico, ki. se vrši 3. ju¬ lija; pričetek ob petih popoldan. Igrala bo tukajšnja premogovska godba. Zato se priporočamo so¬ sednim društvom, da nas obiščejo v Slovenski dvorani *na Jenny Lin- du. Vstopnina za moške I dollar. Vsestransko bo skrbel odbor, da bo tudi na razpolago dobra po¬ strežba. Nadalje se je ukrenilo na zadnji trimesečni seji, da so za dobo treh mesecev prosti novi člani vstopnine enega dolarja, ka¬ tero vstopnino je posebej plačal vsak novo pristopil elan. Kar se tiče delavskih razmer, so tudi tu¬ kaj doslej vedno slabe in še ni mogoče dobiti dela. Zato ni sem mogoče nikomur svetovati za de¬ lom. / odličnim slov. pozdravom Karol Cirar, zapisnik. Glencoe, O. Cenjeni sodrug urednik! •V premogorovu Delora se je pričelo 7. junija po 14 mesecih in 5 dneh štrajka z delom in vse ka¬ že, da se bo nekaj časa delajo s polno paro. Da bi kdo na novo dobil dela, ni misliti, ker je sta¬ rih premogarjev dosti, in ker ne prično vsi premogovniki takoj z delom, je dosti premogarjev brez posla. Ako se položaj zboljša, bomo naznanili v Proletarcu; in če bi hotel kdo sem priti, naj prinese linijski listek s sabo, drugače pla¬ ča 10 dolarjev pristopnine, ako bi prišel iz kraja, kjer niso pre- mogarji organizirani.; ako pa še ni delal v jami, pa plača v unijo 20 dol. pristopnine, preden gre na delo. Tukaj imamo Jugoslovanski so¬ cialistični klub štev. 2. Kadar do¬ bimo plače, začnemo zopet redno plačevati mesečne prispevke. Kadar se bo na tem mestu na¬ znanilo, da se dobi 4 delo, naj. bo tisti, ki misli priti sem, tudi soci¬ alistično organiziran, ali pa naj bo pripravljen, da stopi tukaj v naš klub. Kar smo'dobili v tem dolgem štrajku podpore od Slo¬ vencev, so večinoma darovali so- drugi. Tudi to je dokaz, da se moramo kot delavci zanašati na Biwahik, Minn. Zopet se bom oglasil v tem na¬ šem krasnem in poueljivem listu Proletarcu, čeravno ga nisem bral še dosti. Pa vseeno sem iz- previdel, da ima jako godučljive članke in jako se mi dopade. Jaz mu bom zvest naročnik. Ko sem prišel iz starega kraja, sem veči¬ noma bral G. N., pa je pisal veči¬ noma: Naročajte se na Glas Na¬ roda, ki je edini slovenski dnev¬ nik v Ameriki, in da je najboljša tvrdka in najbolj zanesljiva za denar pošiljati v domovino. Ni¬ sem dobil, da bi bilo kaj o delav¬ stvu, kako se je potreba organizi¬ rati. Potem sem se naročil na Clevelandsko Ameriko. Bil sem naročen šest mesecev, potem je šla zopet k farjem z G. N. in Glas Svobode. Vsi so na farški podla¬ gi. Mogoče bo kdo kaj zeval po ligaških listih, da niso s farji v zvezi. Glas Naroda je pisal čez! farje; pa zakaj? Da je nabrani denar poslal dekanom v stari kraj. Ni znal za drug naslov od' kakega delavca. Tako bo najbrže s Slovensko Ligo. Torej proč z ligo, proč s kapitalisti, proč s far¬ ji! Ven z delavsko stranko! Ta je za nas delavce. Torej rojaki in rojakinje, stopimo v socialistični klub; najlopšo priliko imamo v tej naselbini Bhvabik in okolici na seji, ki se vrši dne 27. junija t. 1. v Slovenskem domu št. 107. Tam se bomo poučili več o napred¬ nih stvareh. Naročajte se na delavski list Proletarec. V tem listu dobite ve¬ liko pouka! Preberite ga enkrat, dvakrat, potem boste videli, ka¬ ko jo dober list. L. Zakrajšek. OBVESTILO. V današnji številki objavljamo glasovnico, katero je razposlal gl stan socialistične stranke za sploš no glasovanje. Objavljamo jo v slovenskem jeziku, zato da bodo vsi člani natančno vedeli, o čem glasujejo. Da pa se pride pri gla sevanju do takega zaključka, ki se bo res vjeinal z mnenjem so- drugov, se priporoča, da razprav¬ ljajo klubi na svojih sejah o po sameznih vprašanjih. Tisti klubi, ki žele izraziti svoje mnenje, ima¬ jo pa v Proletarcu prostor in pri liko za javno diskusijo. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. K., Moon Run, Pa. : Leta ,1812, pred predsedniškimi volitva mi. da. Mnogim dopisnikom : Prositi moram potrpljenja, ker je za pro¬ stor še vedno zelo tesno. L. Z., Biwabik, Minn. : Zelo Vam bom hvaležen, če pišete do¬ pise samo na eni strani. S tem prihranite uredništvu veliko de¬ la. Organizaciji želim veliko u- speha. TRPEL TRI LETA. čestokrat se pripeti, da ljudje trpe dolgo časa, ne da bi vedeli, kako si pomagati. Mr. Leonard Ovecka nam je pripovedoval 6 svoji izkušnji ter izrazil željo, da se to objavi. “Tri leta sem trpel na zapeki in menil sem, da mi ne more nič pomagati, dokler nisem začel rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Iznašel sem, da je to tudi najboljša po¬ moč v drugih boleznih ter bi že¬ lel, da ga vsak moj rojak posku¬ ša in vsakdo se zamore. zanesti nanj. Leonard Ovecka, Box 123, Barberton, Ohio.” Radi priobča- mo to pismo, ker govori resnico. Sodrugi in somišljeniki v Chicagu! Dne 20. junija 1.1. je v Riverview parku v Chicagu, običajni, že več let z najlepšim uspehom prirejevani socijalističnl piknik. Stranka dela zanj velike priprave in vse kaže, da bo priredba velikanska. Vse sodruge in somišljenike opozarjamo, naj se za ta dan ne angažirajo drugam. Kdor želi vstopnice, se lahko obrne do taj¬ ništva Jugosl. soc. kluba št. 1 ali pa do Proletarčevega upravništva. L 2 . 3. 4. 5. .T. Tryner .Kmoeh Vabilo na veliki zabavni izlet ali Picnic ki ga priredi ob priliki svojega prvega nastopa Slovenska Moxhom Godba žz Johnstowna, Pa. v proslavo praznika proglašenja ameriške neodvisnosti DNE 5. JULIJA 1915 POPOLDAN na prijaznem prostoru (Constable Hall) ob Ohio Street, pet minut hoda od poulične železnice. VSPORED: Triglav, koračnica. Muziky, Muziky, koračnica . Amerika, pesem. Hej Slovani, pesem. March to President, koračnica, ter še več krasnih izbranih skladb, bode svirala Slovenskd Godba. Petje slovenskih zborov in govori bodejo posetnike tega izleta raz¬ veseljevali, a poseben odbor bode skrbel, da ne bode nobenemu primanj¬ kovalo hladilne pijače in svežega dobrega prigrizka. Ustopnina možkim je 1 dollar, — ženstvo je ustopnine prosto. Uljudno vabimo Vsa cenjena slovenska društva iz Johnstowna, Dun- lo, Lloydell, Franklin, in Conemaugh, naj nas blagovolijo ako možno kor¬ porativno posetiti, nadalje vabimo vse posamezne rojake in cenjene roja¬ kinje na ta naš izlet, da pomagajo proslaviti obletnico proglašenja ame¬ riške neodvisnosti, ki naj bi ga proslavili v delavskem smislu. Vsa ostalo društva tem potem uljudno prosimo, naj na ta dan ne prirede svojih piknikov. OPOMBA: V slučaju slabega vremena se vrši zabava vseeno, in sicer v slovenski dvorani, društva Triglav, Maxhom, Pa. 3x PRIPRAVLJALNI ODBOR. VABILO NA VESELICO - katero prirede -- Slov. mladeniči iz Beaverdale, Lloydell in Dunlo Na veselici sodeluje pevski odsek Slov. Izob. dr. "Vihar” iz Dunlo, Pa. Veselica se bode vršila v soboto 19 junija t. L, v Slov. dvorani v Lloydell, Penna. Pričetek plesa ob 6. uri zvečer. Med odmorom poje moški zbor: 1, "Jadransko morje”, (Ant. Hajdrih). 2. "Planinska ro¬ ža”, (Dr. G. Ipavec). 3. "Delavska himna”, (Iv. pl. Zajec). 4. "Slove- uac i Hrvat”, (Fr. S. Vilhar). 5. "Planinska”, (A. Foerster). -— Pelo se bode tudi več drugih različnih pesmi. Cenjeno občinstvo iz omenjenih naselbin in okolice se uljudno vabi na omenjeno veselico: Toraj Vam kli¬ čemo: vsi dobro došli. , ,. Vstopnina za moške $1.00 — Dame so proste vstopnine. Za točno postrežbo, sveže pivo in dober prigrizek skrbel bode lx. ODBOR. Proti zapeki in njenih posledicah nam ni znano boljšega zdravila. Zelo pa tudi pomaga v takih bo¬ leznih želodca, jeter in droba, v katerih je popolno izpraznjenje nujno potrebno, ne da bi se te-, lo oslabilo. Cena $1.00. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triller, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Ne trpite mirno revmatičnih bolečin. Poskušajte Trinerjev Li- niment in čakajte, na brzi učinek.. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E. Ohio St., Chicago, 111. Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponared¬ be slavnega Pain- Expeller-ja dobite često, ako niste pa- zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 50c pri vseh do¬ brih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Go. 74-80 Washlnglon SI NEW YORK, N. Y. ANTON MLADIČ! moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Itlnad Ave. Chicago, HI. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ta vseh sodiščih. Specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. VVASHINGT0N STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik la notranje bolezni in ranocelnik. ntdravnička preiskava brezplačne—pla¬ čati je le zdravila. 1924 Blue Iidaad Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pe¬ pel.; ed 7 d« 9 zvečer. Izven Chieagfc živeči bolniki naj pičeje slovenske.. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raz¬ nih neopojnih pijač. 1837 So. Fi*k St. Tel. Canal 1494 LOUIS RABSEL moderno urejen salun NI 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis Telefon 1199 »J. A. FISCHER Buffet lata na razpolago vsakovrstno piv«, vino, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 3769 W. 28 th St., Chicago, 1U Tel. Lawn dale 1761 Socialistične slike in karte. ‘‘Piramida kapitalizma ”,t slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš¬ kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15s; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2ct 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za vs* kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno del® za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizko- cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, Ul. 8 PROLETAREC KAJ JE SLEP ŠOVINIZEM? V Pittsburghu, Pa,, izhaja ‘No va Doba,’ in v njej smo našli strašno napihnjen članek, v ka tereni navaja pisec nekoliko slo venskih pisateljev. Kakor je deti, ni ravno posebno podkova v slovenski literarni zgodovini kajti izmed živečih pisateljev na vaja Govekarja, zdi se pa, ravno najboljših ne pozna, n. pr Cankarja, ki je nepreporno naj boljši prozaist, pa Zupančiča, dene s svojimi poezijami vse prejšnje pesnike, izvzemši Prešer na v koš. Če pozna mož že do ma.eo literaturo tako imenitno, te daj se ni čuditi, da nima o tuj nobenega pojma. Ali če kdo teh rečeh nič ne ve, naj molči Brezobraznost je pa. če zapiše, da so od njega navedeni pisatelj večji od Goetheja, in Schillerja Ako misli tak ignorant, da mu bodo pisatelji hvaležni za tak zabito trditev, se prokleto moti Kdor navaja imena, kakršno Goethejevo, v primerah, mora ve deti, kaj pomeni v svetovni lite raturi. Goethejeva ženialnost, k jo priznavajo največji duhov vseh narodov, pač ni zmanjšana če postavlja tak “kritik” Gove karja nad njega. Mi ljubimo slovensko literatu ro, vemo, kaj pomeni za nas Pre šern, Jurčič, Aškerc, Zupančič t, d., vemo, da bi bila njih dela drugače cenjena, kakor so, če jih poznali večji narodi ; ali s ta ko gorostasno glupostjo, da ponižuje Goethe, bi mogli biti le blamirani vpričo ljudi, ki kaj ve, do o slovstvu in njegovi zgodovi ni. To je tako, kakor če bi kak šen zateleban Nemec trdil, da je Suderinann večji od Tolstega ali Ganghofer večji od Shakespeara Seveda, tako brezobrazna more biti le mala dušica, ki nič ne ve o tem, da je nad vsem šoviniz mom na tem svetu še nekakšna ro publika duhov, v kateri ne velja blaznost nacionalnega sovraštva Resnično velik duh, kakršen je Goethe, ne zna biti tako krivi žen in nacionalno malenkosten Goethe, ki je vedel, kaj je umet¬ nost in poezija, je občudoval si-b sko narodno pesem. Tn če bi na Nemškem sedaj vladal Goetheje duh, ne bi mogel vladati Vilje mov, kakor ne bi na Ruskem go spodoval Nikolajev, če bi veljal Tolstojev. V NOVI KOŽI. V Duluth, Minn., izhaja “Na¬ rodni Vestnik”. To je bil rrrradi kalno naroden in libbberalen in — seveda — ligaški list. In i številki 58 objavlja sledečo izja vo : “Kakor že naznanjeno, izhajal bo ““Narodni Vestnik” v pove čani obliki in sicer dvakrat na te¬ den na osmih straneh. Prinašal bo čtiva na 16 straneh, štiri strani na teden več kakor dosedaj. Cena listu ostane ista. Pričakujemo, da naši cenjeni naročniki poravnajo svojo zaostalo naročnino, ker bi bili sicer prisiljeni list ustaviti. Ti¬ pamo da nam naročniki ostanejo zvesti; mi žrtvujemo svoje moči, naročniki pa naj vedno redno spolnujejo svoje dolžnosti. Naš list bode skrbel, da bo slo¬ venskemu narodu vsestransko u- strezal; oziral se bo na vse sloje našega naroda in zastopal njego¬ ve koristi. Prinašal bo nepristran¬ sko dnevna poročila, branil na¬ rodne pravice, prinašal delavske novice, priobčeval kmetijske član¬ ke, krasne povesti iz peresa slo¬ venskega pisatelja Meško-ta in drugih. Tudi župnik Trunk, ki je spisal knjigo ‘Amerika in Amerikanci’ nam je obljubil svojo pomoč. Uredništva “Narodnega Vest¬ nika” prevzel je z dovoljenjem svojega škofa, mil. g. J. M. Kou- delka iz Superior, Wis., Rev. J. C. Smoley, župnik iz Superior, Wis., ki pa ostane še vedno na svoji župniji. National Herald Prtg. Co. Room 409 Christie Building. DULUTH. MINN. Lastništvo Narodnega Vestnika.” To so pač jasne besede, ki na¬ znanjajo, da je ‘Narodni Vestnik’ postal klerikalen. Obenem je po¬ stal, kar se razume skoraj samo ol) sebi, esterajhiš, da se vse ka¬ di. Njegova “nepristranska” po¬ ročila so črnorumeno pobarvana, njegovi članki so ces. kr. avstrij¬ ski — z dovoljenjem milostivega gospoda škofa, in če nihče ne uže¬ ne Rusov, Italijanov, Francozov Narodni in Angležev, jih užene Vestnik. Je li treba boljših dokazov, ko¬ liko da je vreden tisti puhli Sovi nizem, s katerim rrošnjarijo ame¬ riški rrrodnjakavji med slove - skim ljudstvom? In česa bo še treba, da se bo razumelo, zakaj se ne more zaupati ligaštvu, ki ima svojem korenine v tem neznačaj¬ nem kričaštvu? Eno številko ta¬ kega, lista vzameš v roko: Vsa s blešči od zavezniških zmag, res¬ ničnih in izmišljenih; vsa je pol¬ na ruske slave; Jugoslavija je že ustanovljena, živa, svobodna; drugo številko pogledaš: Halo! Kaj je to? “Zakaj ni smela in mogla Avstrija ' odstopiti Trenti- no?” “Da so mojstri v strategi¬ ji, so pokazali Nemci in Avstrij¬ ci”; “onemoglost Rusije navdaja sedaj avstrijske čete s toliko več¬ jim navdušenjem in zaupanjem, da vzdrže do konca’ rodno političnih posledic te-vojno ne bo uspeh tak, da bi se morali mi bati teritorijalnih izprememb naše države in našega naroda. ’ ’ Kača sleče kožo — to je v nje¬ ni naravi; biznis - radikalizem se ravno tako prelevijo — to je tudi v njegovi naravi. In “Narodni Vestnik” ni zadnji, ki se je tako prelevil, kakor ni bil prvi. Ali z Rima poročajo še nekaj druzega. Pravijo, da je papež odo¬ bril neko molitev za italijanske vo¬ jake. Sveti oče moli, da bi se vojna kmalu končala, ampak on moli tu¬ di za italijansko zmago. Ne bomo se razburjali zaradi te¬ ga. Le tiste bajke mora biti konec. TISZA PISTA O VOLILNI PRA¬ VICI. V “Zarji” čitamo: “V Ogrskem državnem zboru je opozicija predlagala, da* naj se podeli vojakom na bojišču, volilna pravica. Ce morajo vojaki žrtvo- da zleze v kardinala sveti duh, čim I vati za državo življenje, naj imajo je izvoljen za glavarja katoliškega vsaj pravico in možnost soditi o krščanstva in da je od tiste minute politiki in sestavi te države. Tako nezmotljiv. Papež je človek, in ka- je mislila opozicija. Tega mnenja dar pride v tako kritično situacijo, pa ni bil grof Tisza. Dejal je, da vleče srce na eno stran, razum da ni po njegovem nazoru volilna pa na drugo, je prav tako uboga pravica nikaka nagrada za vojake reva, kakršne smo vsi, kadar za- ter da bi bila po njegovem mne- liteva usoda nadčloveške sile od n ju uvedba volilne pravice prava nas. SOCIALISTIČNA ZADRUGA V AGENTINIJI. SODNIK LYNCH V Johnston, 111., je bil aretiran italijanski rudar j. Sparanzo, ker jc bil osumljen, da je ustrelil bo¬ gatega W. E. Chap-mana in ranil njegovo hčer B. Schull. Streljal je baje v sredo skozi okno bibli¬ oteke, v kateri je sedel Chapman. Z njim so zaprli še nekoliko dru¬ gih osumljenih oseb. ■V četrtek okrog 3. popoldne se je zbralo okrog 600 oseb, ki so ne¬ nadoma naskočile zappr; množica je pograbila Sparanza in ga od¬ vlekla v ledenico. Tam so mu vrgli vrv okrog vratu in zahteva¬ li, da naj prizna zločin. Ker sc je branil, so potegnili vrv, da je visel v zraku. Nato je dal zna¬ menje, da hoče govoriti. Spusti¬ li so ga dol in on je priznal. Ta¬ koj so ga zopet potegnili, da je obvisel v zraku, pa so pričvrstili vrv. Pravijo, da je vodja tolpe, ki je ustrelila Chapmann, neki J. Bing, vjet v Herrin. Governor Dunne je poslal tri stotnije milice v Shelbvville, Cai- ro in Maire. To so znamenja, da živimo v pravni državi.” Zedinjene dr¬ žave so zelo ponosne na svoje šol¬ stvo in na svojo vzgojo. Kakor kažejo taki bestialni dogodki, ni¬ majo posebno veliko razlogov za svoj ponos. Iz Buenos-Airesa poročajo; Ustvaritev socialistične delavske glede na- [stranke, ki je razmeroma jako ma lo trpela zaradi sedanjih neugod¬ nih razmer, je konsumna in stav bena zadruga “El Hogar Obero .(Delavski dom) v Buenos-Aires, ki je pravkar objavila svoje 15 letno poročilo. Seveda ni po šte ,vilu članov in denarnem imetju 'tako obsežna in velika kakor so evropske zadruge, toda če pomisli mo, da so tam še pred nekaj leti zamotavali konsumna društva v tamkajšnjem delavskem gibanju ter da so . bil e razdrapane razmere za tako organizacijo jako ne¬ ugodne, smemo biti z uspehi pač zadovoljni. Zadruga, ki je jela poslovati ,najprej kot stavbena zadruga )eta 1907 s 155 člani, šteje sedaj 2845 članov. Oh koncu svoje 15 poslovne dobe — te so polletne izkazuje realizirano glavnico v (znesku 924.273.20 pesos, to je okolo 1.974.000 K. Polletna dividenda je znašala 3 :4 odstotke. Doslej je postavila zadruga 212 hišic za eno rodovino, deloma na svoj račun, .deloma z dovoljevanjem posojil članom. Delavski dom ima razen tega še veliko stanovanjsko hišo z 32 stanovanji po dve in tri sobe; pri tleh v hiši so pa nastanjene prodajalne konsumne zadru Hiša je vredna četrt milijona pesos. Konsumno zadrugo so oživotvo .rili 1. 1.911, ter je imela od julija do decembra 1914 prometa 55. (161:09 pesos, to je okolo 2y 2 od .stotka. Nastavljerieev ima zadruga de- pet. Ravnateljstvo opravlja svoje .posle kot častna mesta. narodna nesreča. Bravo Tisza! Le pazite na to, kar se bo zgodilo! Ali misli ta ošabni grof, da se bo¬ do povrnili iz strelskili jarkov le krotki in udani možje? Vojna bo marsikaj izpremenila. ’ ’ Če piše “Zarja”, ki stoji pod ostro cenzuro, tako, tedaj si je res lahko misliti, da možje, ki se vrne¬ jo iz strelskih jarkov, ne bodo preveč krotki. To je vsaj nekaj upanja. V Važno uprašanje! m ] mi opravi najbolj« in najceneje j Konzularne ^ sodnijske vojaške^ 2 aieva 7 Hjmottku ^Milwaukee,Wis.i Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. James F. Stepina, predsednik. Christian R. Walleck, I. podpreds. Emanuel Beranek, H. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. Ravnateljski itfe [||Kj AMERICAN STATE BA Michael Zimmer, načel Emanuel Beranek ‘ Dr. Anton Biankinj Abel Davis John Fucik A. V. Gering^ John C. Kr^ Frank J. Sb , James f . C.lUv 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000. nnpoin- Pondeljek in v četrtek do 8J UUmU- vse druge dneve pa do 5J popoL !Prejemamo hranilne ^Q/ 'Vloge in dajemo . . .J /0 obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, d a pošteno izplača ali pa Vam vrne. POŠILJAMO 10 kron za.$ 1.75 20 kron za. 3.40 25 kron za. 4.25 50 kron za. 8.25 100 kron za. 16.50 200 kron za. 300 kron za. 400 kron za. 500 kron za. 1000 kron za. Govorimo vse slovanske jezike. AVSTRIJSKI PLAKAT. Dalmaciji po¬ lž Dubrovnika v ročaju: Po vogalih mesta je citati sle¬ deče naznanilo vojaške oblasti: Vašo Milišič, trgovec v Dubrov niku, rojen iz Gacka, okraj Tre- binje v Hercegovini, pristojen v Dubrovnik, 31 let star, neoženjen, je skušal dne 3. aprila t. L, razgo- varjajoč z drugimi osebami poživ¬ ljati na sovraštvo in zasmehova¬ nje proti državni enoti in proti oboroženi moči. in ga je zato iz¬ jemno sodišče deželne milice c. kr. poveljništva Hercegnove vojne lu¬ ke in trdnjave dne 9. aprila obso¬ dilo na smrt potom ustreljenja. a obsodba se je dne 10. aprila 1915 tudi izvršila. Sodišče deželne milice c. kr. po¬ veljništva Hercegnove vojne luke in trdnjave-. lake krasote se sedaj plakati- ajo po Avstriji in črnorumena ijena se še čudi, da nimajo naro- i ljubezni zanjo! “Poskušal” je pozivati na sovraštvo in zasmeho- anje proti državni enoti; to.se pravil: Govoril je nekaj. In za nekoliko besed je smrt iz pušk. ces. kr. pravica in pravičnost’ “Ako si nameravate naročiti gTafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenae, Kans, Največja slovanska tiskarna v Ameriki je ~~~ Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, Ih. j a pitalist ] ao bolj M i0 ®tt' zdL Tudi neiF Tli svoje j, ta Min, ,„ r ji sodeli r;; hisajo sl ^ — sami Nepošteni ljs ti neumn 'jo vest tale _ ne sme n o korist, n. j -sijanja i. .Veumen d ne ve, da jj živina la ni zanašati. fzega; t° i e Judeževa jo si kap it idstva. Njil Stroji sam iz ; jek! Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceškea ptinent-, ako Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku, Naš posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni 3 pristne pijače, 2 zdravilne. GHAS. J. OGASEK, M. D. POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! Tukaj se' Vam nudi prilika, da si prihranite a ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi teg. jaz ne plačujem dragih agentov ali “managerje opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Aia ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec a: vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače p ki nosijo na steklenici napis: ‘‘IMPOSTE1)”. M lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski S čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, ia jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na li ** prejsnjeg- Pišite po cenik. j fes SO trili, d A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., JOLEI! PRIZNANO DOBRI ZDRAVNIK NA ZAPADNI STRANI CHICAGE. Mie v Ako ni me f pod neizoi ijalislej pok; ; največja s : okno delavi pati njegova. Peščica kap iposobnosti, ijejo armad Zadnjo nec o se prieako ROBERT UHLICH OPROŠČEN. Dasiravno že star zdravnik, vendar se do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬ sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬ ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho¬ dite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vešč svo¬ jega poklica, more ozdraviti bolnika! URADNE URE J^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka V Trinidad, Co., je bil dne 24. maja od porotnikov oproščen so-1 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan drug Robert Uhlich, predsednik ondotne podružnice in organiza¬ tor U. M. W. Pravorek porotni kov ne bi bil nič posebnega, če bi bile v Colorado normalne razme¬ re; kvečjemu bi se bilo čuditi, da je mogel biti Uhlich sploh obto¬ žen. Tudi on je bil namreč obdol¬ žen umora, s katerim ni bil v no¬ beni zvezi, kar hi bil tudi držav¬ ni pravdnih lahko spoznal, preden je vložil tožbo. Dne 6. oktobra 1913 je bil v bitki med delavci in podjetniški- Pridite na naslov: 1500 So. Crawford Ave. Telefon Lavvndale 3133 F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. a>j, toča ba I dopustna in itaizelosovo ijo njegovi n |ia volišča, pezi s sedanj' Znano jc, d sirskim pre M, ker je lic 5’ojne na st.i Hpol nemšk; pbhenzollen liišal z Veniš Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano zadn T dj zmanjšati PHONE; CANAL 3(114 POZOR! SLOVENCI! POZOR SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in Splošna napaka. druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata mi pretepači ustreljen cowboy Mačk Powell, ki je takrat igral I JAZBEC & OMAHEN PAPEŽEVA MOLITEV. VRimu je sedež vrhovnega gla¬ varja katoliške cerkve. V Rimu stoluje italijanski kralj. Soseda sta. Sveti oče ni mogel preprečiti, da gre Italija v boj. To ni čudno. S kakšno silo naj bi bil to preprečil? Kdor se čudi, le pokazuje, da je zaverovan v utopijo, ki nimajo nobene podlage. Moralne sile ne opravijo nič proti materijalnim. Tn neuspeh, je le no¬ vo potrdilo, da se svet ne preure¬ di z lepimi nauki. vlogo jamskega stražnika. Zaradi tega bi bili eoloradski magnati radi poslali sodruga Uhlieha na vislice. Na sodišče bi se bili že lahko zanašali. Saj je vodil raz¬ pravo sodnik Hillyer, ki ve, komu je treba storiti kakšno uslugo. Ugovore, ki jih je obraniba. vlo¬ žila proti njemu in proti drugim sodnijskim osebam, znanim opro¬ dam jamskih baronov, je Hillyer odklonil, kakor bi mignil z roko. Le s porotniki niso imeli kapi¬ talisti topot take sreče kakor v Lavvsonovem procesu. Včasi je že smola, da ni mogoče dobiti za vsako reč marionet, ki skačejo, kakor vlečejo magnati žico. Se¬ dem prič, katerim se ni moglo nič očitati in katerih ni mogel držav¬ ni pravdnih nikakor spraviti v zadrego, je priseglo,da je bil Uhlich v Trinidadu takrat, ko j'e bil Povvell v Ludlovvu ustreljen. Porotniki so oprostili Uhlieha. Povsod na svetu bi bilo to narav¬ no in ne hi moglo nikogar osup¬ niti. Za eoloradske razmere je značilno, da je pravorek porot¬ nikov povzročil presenečenje. V kapitalističnih krogih so bili pre¬ pričani, da bo sodba taka, kakrš¬ no si žele, in so bili razočarani. Sodrug Uhlich je sprejel od vseh strani neštete čestitke. 1625 S. Racine Ave., Chicago, III M. A. Weisskopf, M. 0. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in n» del jo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. TeL residence: Lawndale 899®. VELIKA PONUDBA < B Sprednji del zavoja NEBO cigaret brez oglasa v časnikih ® je sedaj vsak vreden 'b centa V a .gotovini In vi dobite tudi v vsakem, _ £ zavoju NEBO d J garet 'b centa vreden kupon. ja Sprednji del za- "rj voja in kupone il se lahko hrani -J* za krasne dobit-* kraval B< ti ji ga je fc. zato da se la, ampak Turčiji, lakor kažej s je dobil v »jo točnih -'a okrog 2( a pomeni, i ■ojno. Ali »ent in do krmilu, i ’ tc 'gie meč, nemška i ‘Uspeh. L ^ zveznike j," velika ii y'j’ tiste drža ^ se jim ko ni s "Udi, ® gotove, čoln; ke. ako se želi. ^ Ta ponndba ajasnr dn« 31 dteembra 1915. | P. Lorillard Co., New York Ci&r jg W.WAV.V.W.V.V.V.Wd Na tisoče ameriškega ljudstva trpi B* teškočah v drobu in najnavadnejša met temi je konstipacija ali zapeka in njene komplikacije. Večina teh trpečih ljudi deli enoinisto napako, to je da se poslužuje kro¬ glic in razne -čistilne medicine, ne da bi s* prej prepričali, dali so taka sredstva škod¬ ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno srd stvo, katero povzroča telesno slabost in & človeka navadi na neprestano vživanje g vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite us zapeki ali na kaki komplikaciji te teško; vzemite sredstvo, katero vam bo ne sa® 5 pomagalo temveč bo obenem tudi pokrep čalo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izdelano je iz rdečega vina in zdravi¬ lnih zelišč —- laksativno, okrepčujoče in daje prijeten duh — ter je namenjeno v pome- zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v zven z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, ču> se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. ‘V lekarnah. JOS. TRINER Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. ChicagoJ VjS *jjK teai ho j 1 zbor siio- a J" zbrala j^eriška k n! Pnik ivse Nekako L 1 Profite • Jfta vEv i J® Pril -J Paci fil o ^rnar 2c< RH a, Ako skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. Cer- 1 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. ‘atrije vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, P