B®plst ia noTice, Iz LJublJane. M. M. Naša ^Laibaherica" v svojem 67. listu odgovarja ,,Novicam", in med ilruffini tudi pravi na 433. strani: ,,De facto ist die sloveni.sche Spracbe die alleinige UiilerriclitHsprache in den Trivialschulen, die vorwiegende in den Hauptschulen". Da ae po Holah na kmetih v slovenskcm jeziku podučuje, je resnično, sej tudi drugače ne more biti, sicer bi bila šola nema; nemščina se pa tudi (ukaj — vendar le malokje — vsiluje v šolo. Zakaj neki ne? Slovenski otroci ho toliko bolj učeni od drugih Adamovih otrok, da materinski jezik ie do dobrega znajo, kedar v tiolo pridejo; le neinškeffa še ne znajo. Da bi pa nlovenski jezik po glavnih šolah prevladal in pretehtoval, bc dosihmal še ni zgoililo, — mogoče, da ee kedaj zg-odi. — Slovenski jezik se le toliko čisla, kolikor je neogibljivo potre- ben, da svojemu gospodarju, nemškenm jeziku, gladko pot pripravlja. Svet ee je do dobrega prepričal, da po tistem načinu, po kterem eo slovenski otroci morali nemški govoriti, ali pa molčati, se ne doseže ničesar; tedaj ho privolili, da slovenski otroci Bmejo slovenski govoriti. Da se pa ne nauce preveč slovenščine, in da se Nemcem ne godi naj manjša krivica, zato se je že skerbelo, in se tudi sedaj skerbi. Ker pa v navadnem življenji pravimo, da števila uaj bolj glasno govore, naj pa tndi tukaj pričajo. Osnova učnega navoda za glavne šole I. 1851., kteia še dandanes velja, nam kaže te la števila: Slovenski jezik se podučuje v I. razredu 1. polleta v pervih dveh mescih 18 ur; v treh zadnjili tnescih 8, nemščina 5 ur, drugega polleta pa itna sloven.ščina 8, nemščina pa 5 ur. V II. razredu je sloveuskemu jeziku odločenih 6 ur, nemškema 5 ur. V III. razreda se podučuje slovensčina 4, in nemsčina 8 ur. Številjenje se podučuje v nemškem jeziku; učni jezik je uemški. V IV. razredu se podnčuje slovenščina 4 ure; nemščiua pa 8 nr. Učni jezik je sploh nemški, razan keršanskega nauka, svetopisemskih zgodeb in evangelij za Slovence; Nemci se uče poljubno. Ako postaviino to vse vkup, dobimo naslednja števila: Ima ur na teden v I. razredu  v IV. razredu  vkup . . . slovenscina 8 6 4 4 22 nemscina 5 5 8 8 26 Ker je bila pa pozneje v sole vpeljana ^SIovensko-nemška gramatika", ki ima slovensko-nemske in nemško-slovenske vaje, in sedaj tudi za II. in III. razred slovenska vodila s pridjano nemško terminologijo, velja nde facto* naj več sedaj to le število : Ima nr na teden v I. razredu  v II. razredu  v IV. razredu  vk n p . . . slovenscina 9 3 3 2 17 nemscina 4 8 9 9 30 Kdor koli je kedaj poslušal šolHka spraševanja po glavnih šolah, prepričati se vendar mora, da prevlada nemščina, da ae slovensčina le obdeluje, ker se brez nje shajati ne more. Da je vlada v tej reči veliko storila, da je sedanje šolske knjige tudi s protigovorom učiteljev v staro kopito zaritih vpeljala, da sedaj ui prepovedano tudi nekoliko slovenski razlagati, je reRnično, in se mora po pravici spoznati. Kedar enkrat potihne ta strastni prepir v narodnih zadevah, bo svet tadi spnznal iu (:inlal takošno prizadevanje; resuično je pa tudi, da do ravuopravnosti jezikov na glavnih šolab. 8 tein še uismo prišli, in da de facto nemščina prevlada po šolah. Ravnopravnost je v principa izgovorjena, de facto pa je še ni. Sedanja slovenščina po šolah nemskutarjem se vse preveč po moskovitarstvu diši; tmtim pa, ki se derže ceaarjeve besede in slovesno izrečenih obljub, to še ni zadosti, to je le zarja veselejšega dneva; sedanja doba je le preslopna doba. Dokler se po srednjib. in višjih šolah ne izverši ravnopiavuost jezikov, je, se ve da, to tudi po glavuih šolah uemogoče; sleherui učitelj se mora ravnati po učnem načertu; on inora skerbeti, da ae otroci v nemščini izurijo, da inorejo po višjih soloh napredovati; ravno zato mora pa slovenščino bolj zanemarjati, da mu o.stane dovolj časa za nem.ščino. Da se po sedanji učilni poti otroci bolje v nemškern jeziku izurijo, kakor nekdaj, se razume sarno po sebi, ker ae nemškega jezika nekoliko na podlagi maternega jezika uce; pa tudi v slovenščini niso čisto tujci, ako inia učitelj serce iu glavo za materinski jezik. V drugo, kar piše ,,Laibaherica" ae ne vlikujemo, da nam kdo ne očita: wCevljar, ostani pri svojein kopitu!" — samo poglejmo, kaj je jedro vsega tega jezikovega prepira! Teorijaje jalova, in kdor ne ve, zakaj se poteguje, je aboten. Nemci na Kranjskem dobro vejo, zakaj jim gre. Da to zvemo, ne poslušajmo tega, kar stranke govoiite, ampak, kako in zakaj delate. Ko bi ravnopravnost jezikov popolnoma veljala, bi se nemški vradniki in učitelji ua Kranjsko prišedši morali učiti slovenskega jezika, ako bi hotli tukaj služiti; tega pa nikakor nočejo, tedaj raji jezik in narod zaničujejo. Kdo bi jim neki verjel, da jim je blagor Kranjcev pri sercu, ker itnajo vedno celi slovar psovk za slovenščiiiu pripravljenih in slovenski jezik le (akrat govoie, kedar se hočejo Ijudem prikupiti ! Da se imamo nemškernu jeziku v marsikterih rečeh zahvaliti, ne tajimo; a premislimo, da otnike uiso iznajdili Nemci, ampak ta je kosinopolitna; vsi uarodi itnajo pravico du nje; in pog-inil bu le (isti narod, kteri omike sprejeti noče; vsaki narod pa splosno omiko spreminja v svojo. Če pa tedaj narodnjaki tirjajo, da slovcnski narod, kteri živi po volji božji in cesarjevi v deželi svojih prededov, kteri davke plačoje in deželo brani, kaknr drugi narodi, tuili v prihodnje ostane slovenski, se krepi in da njegov jezik zadobiva pravico v šoli in pisarnici, je menda to pravično in pošteno. Cemu tedaj reč spreobračati in natolcevati možake, kteri se zato potegujejo! Prepirala sta He enkrat kranjski Nemec in kranjnki Slovenec o uarodnoftti; poslednjič pa reče Sloveuec Nemcu: nTi se lahko poteguješ za slavo svoje Nemčije in za prednosti in obveljavo nemškega jezika; bogat si in nimaš ofrok; moji sinovi bodo pa svoj krnh iskali v domači deželi, in če oatane vse nem.ško, kakur je bilo večidel dosihmal, ne bo ga več kruha za domačina v dornači deželi, in Slovenec bo za durtni gledal, ko bodo drugi pri bogati raizi se gostili". — Konečno pristavimo: Na slovenski zernlji najde vsak gostaljuben dom; spoznava naj pa Ijudstvo in njegov jezik; vsako hujskanje, natolcevanje in vsaka strast bo potem prenehala; kajti če prijenja pritežnja, odjenja tudi odtežnja, in kjer ni napadov, je bramba odveč. — Razpis preč. tukajšnjega knezoikofijstva 31. preteč. tn. pod st. 3r6/87 priporoča učiteljem in šolam te le reči: 1) zemljevid (Atlas) s 5. obrazi, a) Planigloben, b) Europa, c) osterreichischer Kaiserstaat, — pol. Uebersicht, d) osterreichiscber Kaiserataat — Hohenverhaltnisse, e) ein Krunland der oateir. Monarchie nach Wahl der betreffenden Schule). Obraz ene saroe kronovine velja 50 kr., obraz vzhodnih kronovin pa 00 kr. Ta zemljevid složi posebno pri berilnih obravnavah v 4. razredu glavnih šol. Dobiva se na Danaji pri knjigarji Artaria-tu (Kuusthandlung Artaria et Comp.) 2) Naznanja se, da je eedaj dokončan Steinhausar-jev zemljevid (Atlas fur die 1. Stufe des geogr. Unterrichtes in den osterr. - deutschen Schulcnj. Prodaja se zvezek po 1 gold. 3) Za poduk v risanji je na Dunaji v zalogi c. k. avstr. muzeja za umetnost in obertnijo (\m Verlage des k. k. osterr. Museums fiir Kunst u. Industrie) prišlo na svetlo 20 Iistov a podobami starih ilovnatih poaod (Umrisse antiker Thongefasse). Veljajo 3 gold. 4) V zalogi solskih knjig na Dunaji je na prodaj nov zemljevid avstrijskega cesarstva s slovanekimi imeni. Velja 17 kr. — Ravuo kar izide v g. J. R. Milic-evi tiskarnici v prav lični obliki zvezek: ,,]Vapevi svetih pesem", čveteroglasno postavil Gregor Rihar, mlajši. Tii je 10 mičnih napevov, med drugimi tudi 2 ,,Pred Bogom", obhajilni, za velikiteden: ,,Sedem besedi Kristusovih na križi" i. t. d. Ti napevi se bodo od 6. t. m. naprej dobivali pri g. skladatelju v scminišču v Ljubljani. Pevci in orglavci, kupujte jih! — Pretečeni teden so bile dokončane nove volitve za kranjeki deželni zbor, v kterega je zopet izvoljeuo 21 poslancev, ki jih je priporočal narodoi voliloi odbor. Bog daj, da bi iz tega zbora prišla tudi skoraj kaka zdalna pomoč Ijudskim šolam in učiteljeni!