URN_NBN_SI_DOC-XVT0ZQHB

O c e n e i n p o r o č i l a Branko Berčič: Tiskarstvo na Slo­ venskem. Zgodovinski oris. Ljubljana, Odbor za proslavo 100-letnice grafične organizacije na Slovenskem 1969. 412 + (III) str. + 1 pril. Ilu str. 8°. N ovem bra leta 1867 si je delavski razred v Avstriji po novem zakonu o društvih pridobil pravico, da se lahko združuje v svojih organizacijah. Te so sm ele biti sprva le izobraževalnega, od leta 1870 pa tudi strokovnega zna­ čaja. K ot drugod so se tudi p ri nas — kot najbolj razgledan in zato najza- vednejši del delavskega razreda — najprej organizirali tiskarski delavci. Osmega decem bra 1867 so imeli v L jubljani svoje »generalno zborova­ nje«, na katerem so izvolili odbor, ki je pripravil pravila in vse potrebno za občni zbor 9. feb ru arja 1868. T akrat ustanovljeno izobraževalno društvo za tisk arje v Ljubljani je bila prva de­ lavska organizacija na Slovenskem in tudi na vsem ozem lju sedanje Jugo­ slavije. Za pripravo proslav stoletnice tega pom em bnega jubileja je bil sestavljen poseben odbor, na čigar pobudo, toda s podporo grafičnih podjetij in sklada SR Slovenije za pospeševanje založ­ ništva, so izšle tri jubilejne publika­ cije: zbornik Stoletnica grafične orga­ nizacije na Slovenskem, b ro šu ra Pro­ slava stoletnice ustanovitve grafične organizacije na Slovenskem in m ono­ grafija B ranka Berčiča, Tiskarstvo na Slovenskem. N avada je, da ob po­ m em bnih obletnicah izidejo zborniki ali podobne jubilejne publikacije, zato je tudi odbor za proslavo 100-letnice grafične organizacije pripravil tak zbornik in priložnostno brošuro, želel pa je še več, hotel je nam reč prikazati tudi zgodovino svoje stroke. Na ponovno izraženo željo članov odbora je prevzel to težko nalogo dr. B ranko Berčič. Ko je dr. Berčič to delo leta 1967 prevzel, se je zavedal nekaterih težav. Zaradi kratkega ča­ sovnega roka — delo naj bi izšlo v ju ­ bilejnem letu — je m oral zgodovinski oris nujno sestaviti le po dotlej objav­ ljeni literaturi. Tu m u je bila v pomoč Bibliografija slovenskega tiskarstva 1868—1968, ki jo je objavila Štefka Bu- lovec v zborniku Stoletnica grafične organizacije na Slovenskem. Po arhiv­ skih virih, s katerim i bi dopolnil ne­ k atera m anj obdelana poglavja iz zgo­ dovine tiskarstva, pa zaradi časovne stiske ni mogel poseči. V »Zagovoru« na koncu publikacije je zato zapisal, da njegov pregled tiskarstva »ne m ore biti popoln in dokončen. Je zgolj oris zgodovinskega razvoja slovenskega tiskarstva, p ri čem er so m orala ostati nekatera poglavja nedodelana, neka­ teri problem i ne dovolj raziskani in razpoložljivi podatki ne vselej prever­ jeni.« K tem u m orda celo preveč sa­ m okritičnem u zapisu lahko pripom ­ nim o, da pač nobeno strokovno in znanstveno delo ne m ore biti popolno in dokončno. Druga pripom ba velja za sintetična dela, kakršno je tudi Berčičevo Tiskarstvo, nasploh: zanje je nam reč dopustno in umljivo, da vsi problem i, ki jih obravnavajo, ne m orejo biti povsem zadovoljivo znan­ stveno obdelani, č e to upoštevamo, m oram o avtorja pohvaliti, da se je pogumno in zavzeto lotil velikega de­ la, zbral »raztresene ude« in iz obsež­ nega gradiva, k jer je znal ločiti bist­ veno od nebistvenega, spretno obli­ 168