43. štev. V Kranju, dne 28. oktobra 1916. Leto IV. ▲ Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1"— Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Ministrski predsednik grof Stiirgkh umorjen. V soboto, 21. oktobra popoldne je postal ministrski predsednik grof Stiirgkh žrtev atentatorja. Ko je grof Stiirgkh v hotelu Meissl & Schaden popoldne proti 3. uri obedoval, je pristopil k njemu pisatelj dr. Friderik Adler in je naglo zapored trikrat nanj ustrelil. Grof Stiirgkh je bil za-det v glavo in je takoj umrl. Ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je živel samsko, je redno obedoval v hotelu Meissl & Schaden. V soboto je prišel v ta hotel tudi dr. Friderik Adler in je zaužii skromen obed. Proti 3. popoldne je dr. Adler naglo pristopil k mizi, pri kateri je sedel ministrski predsednik, vzel iz žepa revolver, in ustrelil trikrat v glavo grofa Sttirgkha. Prva krogla je zadela ministrskega predsednika v celo, druga nad očesom. Ministrski predsednik se je mrtev zgrudil na tla. Več aristokratov in oficirjev je hitelo za napadalcem in plačilni natakar ga je prijel. V tem hipu se je revolver četrtič izprožil in je kroglja natakarja prasnila ter zletela v nogo baronu Aehrentalu. Nekateri oficirji so potegnili sablje, a dr. Adler jim je rekel: Prosim gospodje, vem, kaj sem storil, in dam se mirno aretirati. In-na vprašanje, zakaj je ministrskega predsednika ustrelil, je odgovoril: „To bom povedal pred sodiščem, jaz sem pisatelj dr. Adler." Poklicali so. med tem rešilno društvo in policijo. Napadalec dr. Friderik Adler pripada skrajnemu levemu krilu socijaluo-demokratične stranke, je 37 let star in izdajatelj revije „Der Kampf". Študiral je v Švici fiziko in hotel najprej postati privatni docent na vseučilišču v Curihu, a se je posvetil časnikarstvu. Vrnil se je na Dunaj pred šestimi leti, postal tajnik nemške socijalno-demo-kratične stranke in izdajatelj „Kampfa". Njegov oče, dr. Viktor Adler, je priznani vodja nemške socijaluo-demokratične stranke in izdajatelj dunajske „Arbeiter Zeitung", a med očetom in sinom je bilo v političnem oziru raznoglasje in je „Arbeiter Zeittmg" naravnost polemizirala s članki v „Kampf u Ministrski predsednik grof Karel Stiirgkh je bil rojen dne 30. oktobra 1859. v Gradcu. Leta 1881. je stopil v politično službo in je pozneje prišel v naučno ministrstvo. Popustil je službo leta 1891. in postal državni poslanec. Leta 1894. je postal zopet uradnik in sicer dvorni svetnik v nauč-nem ministrstvu, a se je po velikem boju za celjsko gimnazijsko vprašanje in po padcu ministrstva VVindischgraetz zopet umaknil. Od leta 1897. do do 1907. je bil grof Stiirgkh novic državni poslanec; leta 1907. je postal član gosposke zbornice, leta 1909. pa naučni minister ter dne 3. novembra 1911 ministrski predsednika. Pogreb umorjenega ministrskega predsednika grofa Sttirgkha je bil dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne. Truplo so prepeljali v Halbenrain na Stajerko. Tragišua smrt ministrskega predsednika je vzbudila največje sočutje v vseh krogih ter dobiva izraza v neštevilnih kondolencah in časopisju. Cesarja je zastopal pri pogrebu generaloberst nadvojvoda Leopold Salvator. Sprevoda so se udeležili zastopniki nemškega cesarja in zavezniških vladarjev, poslaniki, ministri in drugi zastopniki najvišjih vojaških in civilnih uradov, grof Tis-za, obe zbornici in mnogoštevilne deputacije. Italijanska ofenziva. Dunaj, 21. oktobra. Dan je potekel mirno. Južno od jezera Fe-blino je prineslo najbrže od viharja odtrgani plašč nekega italijanskega priveznega balona ter smo ga spravili. Dunaj, 22. oktobra. Ob primorski fronti je italijanski ogenj včeraj še pridobil na sitnosti. Na Tirolskem in Koroškem je bilo bojno delovanje malo. Dunaj, 23. oktobra. Naše pozicije v odseku Pasubio stoje trajno pod silnim artiljerijskim ognjem in ognjem min vseh kalibrov. Pred hrbtom Roite pripravljeno sovražno pehoto drži naša artiljerija v jarkih. Štirje italijanski napadi na vzhodni del hrbta so bili odbiti. Sovražna stotnija, ki je prodirala v dolini Valarsa, je bila uničena. Vjeli smo 2 častnika in 159 mož ter vplenili 19 metal min in drug vojni materijal. Dunaj, 24. oktobra. Na primorski fronti je trajal ogenj italijanskih topov in min. Zlasti na Kraški visoki planoti se vrše od časa do časa ljuti artiljerijski boji in boji z minami. Naši letalci so obožili veliko trensko taborišče pri Sovodnjah z bombami. Dunaj, 25. oktobra. Severni del Kraške visoke planote je stal pod silnim ognjem topov in metal min. Dunaj, 26. oktobra. Na naših pozicijah v dolini reke Vipave in na Kraški visoki planoti je ležal včeraj dopoldne silen artiljerijski ogenj in ogenj metal min, ki je proti [.-oldnevu polagoma popustil. Rekognoscira-joče sovražne oddelke, ki so se približali našim pozicijam smo z ročnimi granatami zavrnili. Napad italijanskih letalcev na istrske obrežne kraje. Dunaj, 25. oktobra. Dne 23. oktobra popoldne so sovražna letala obmetavala z bombami vojaško brezpomembne obrežne kraje: Novigrad, Omak in Salvore. V Novem gradu je bila ena oseba ubita. Materijalne škode ni nikjer. V tržaškem pristanišču so se vršili zračni boji. • Eden naših hidroplanov (vodja pomorski kadet Viiami, opazovalec enoletni prostovoljec štabni strojnik Hoch) se s svojega poleta v lagune ni več povrnil. Kraška visoke planota pod silnim topovskim ognjem. Na Krasu se razvija silni ogenj topov in metalcev min, posebno severni del je oni, ki ga obdelujejo italijanski topovski izstrelki in mine. Ta severni del sega gotovo od Nove vasi do Miren-skega grada. Mirenski grad imajo Italijani, NovO' vas tudi, sedaj so začeli sipati ogenj na odsek, med tema dvema točkama in tukaj se utegne razviti najljutejše artiljerijsko delovanje Italijanov in najogromnejši njihov infanterijski naval. Brezdvom-no pa se zaženo tudi v naše poziciji ob Vipavi in ob morju ob tronotku, ki se jim bo zdel pri- vi a cl i m i r Korolcnko. Brez besede. Dalje. Obenem pa je. tudi oživela duša užaljenega in preganjanega človeka. Nekoč se je nagnil skoro s polovico života iz okna, da gleda za poljem rži, ki je bežalo mimo in kjer so moški in ženske vezali snope. Drugje zopet so gledali za bežečim i vlakom močni, ožgani ljudje, ki so posekavali gozd, opirajoč se na lopate in sekire. Matvej je to delo poznal in najraje bi bil skočil iz voza, da prime za sekiro in da pokaže tem ljudem, kako je Matvej Lozinskij kos največjemu štoru. A venomer je sopihal vlak naprej in slika za sliko je plavala mimo v pestri menjavi. Žalostni dnevi so menjavali s še žalostnejšimi nočmi. Ko- , Ukor bolj je postajala narava dostopnejša, razum-Ijivejša in priprostejša, kolikor bolj je postajala Loziščanova duša mehkejša, ker se ji je odpirala mirna lepota mirnega in razumnega življenja, kolikor bolj ga je obvladal občutek radovednosti, strrnenja in mirne utehe mesto prejšnjega sovražtva, toliko boli je postajal malodušen. Sedaj šele je obču- \ til, da bi bilo tudi v tem življenju zanj prostora, da s<' ni že vnaprej odvrnil od te dežele, njenih ljudi in njenega mesta. Ko bi bil jeziku in običaju te dežele Posvetil več pozornosti in ko bi ne bil vse dobro in slabo pomešal in proklel . . . Sedaj pa ga je ločilo od tega življenja postopaštvo in morda celo *— zločin . . . In ljudje so se mu zdeli že čisto drugačni. Medtem ko je prestopal iz vlaka v vlak, je menjalo občinstvo kakor tudi železniško osobje. A vsi so vedno opozarjali novodošlece na orjaškega človeka, ki se v svoji obleki ni počutil udobno in ki je bil preplašen in neroden kakor otrok. Nihče ga ni motil, nihče povpraševal, a vselej kadar je bilo treba prestopiti, je prišel sprevodnik ali kdo izmed potnikov k Matveju, ga prijel za roko ter ga prijazno spremil v drug vlak. Orjaški človek je potem poslušno sledil ter po-gledaval v zadregi pa hvaležno svojega spremljevalca. Na neki postaji malega mesta, čigar hiše so se videle onkraj reke ob robu gozda, je vstopil nov potnik v voz, v katerem je sedel Matvej. Bil je to star mož suhljatega obraza, finih ustnic in ostrega pogleda. Mož, ki je nekam čudno, morda celo smešno izgledal in to tembolj, ker je bil oblečen kakor berač, et imel je siguren in ponosen nastop. Obleka, ki je bila izpočetka vsekakor črna, je bila sedaj siva, pokrita z ostrim, belim prahom in nebroj rjastimi madeži. Hlače so mu bile fako kratke, kakor da jih je podedoval po napol doraslemu dečku, in čevlje je imel še bolj zamazane kakor Matvej. Na davi pa je tujec nosil popolnoma nov, svitel cilinder in pušil je veliko smotko, ki je napolnjevala vagon z duhtečim dimom. Matvej se je bil že prej čudil, da ni bilo tukaj nobenih vozov za „navadno ljudstvo". Sedaj pa je mislil, da takega človeka, v takih hlačah in še s smotko v ustih, pač ne bo nihče trpel poleg sebe, vzlic novemu cilindru, ki je bil videti ukraden. V njegovo presenečenje pa sta starčka spoštljivo spremljali dve osebi, jako eleganten gospod in očividno ravno od dela prihajajoč kovač. Oba sta mu stisnila roko in ko je stopil v voz, mu je takoj napravil prostor mlad, tudi jako eleganten mož. Starček je pokimal, vzel smotko iz ust ter podal mlademu možu roko, ki je bila oblečena v brezhibno rokovico. Medtem je sopihal že naprej.- Gorak večer se je vlegel na polja, gozde in ravnine ter zavil vse v lahen mrak, ki je postajal vedno modrejši in gostejši. Enakomerno zvonenje lokomotive se je I razlegalo po gozdih, ležečih na obeh straneh že-| leznice. In zdajpazdaj so iz naselbin odsevale luči. Semtertja je gorel ogenj, okrog katerega so sedeli drvarji. Hiše z razsvetljenimi okni so bežale mimo . . . Nekje je večerjala cela rodbina na prostem. V široko odprtih hišnih vratih je stala žena z otrokom v naročju. Matvej je gledal vse to s čudnimi občutki: nekaj domačega mu je velo tu nasproti, tukaj, kjer se je takorekoč pričenjal prvi boj človeka z na-I ravo. Žalosten je postal: slično živita tu nekje tudi j Osip in Katarina, dočim on . . . Kaj vse ga še čaka i tukaj v neznanem kraju, po vsem tem, kar je zagrešil? Postal je tako žalosten, da je raje poskušal zaspati ... In res je kmalu zadremal, sedeč na klopi in naslonjen z glavo na steno voza. Na obraz pa mu je legla ob svitu električne svetilke senca žalostnih sanj, utnice so mu trepetale in obrvi so se mu gubančile kakor v notranji boli (Dalie.) meren. To se da sklepati iz dosedanjih bojev na Krasu. Pot v Komen iz tega odseka sicer ni kdo ve kako dolga, tako blizu je Komen Italijanom in vendar tako daleč, ker na tej poti so nepremagljive ovire in en branitelj velja za cel kup iz italijanske jurišajoče mase. Trst, njihov glavni cilj. V nekem poročilu, odobrenem v vojnoporo-čevalskem stanu, čitamo, da so italijanski vjeti oficiji v razgovoru z našimi vedno in vedno poudarjali, da je njihov cilj Trst. S Trstom je dosežena glavna smisel vojne za Italijo. Neki rezervni poročnik je rekel glede centralnih držav, da je gotovo, da jih ni mogoče, zlasti ne Nemčije kar tako na lahko premagati, kakor če se komu koleno zlomi. Mogoče je celo, da doseže Nemčija vsaka dva meseca kak nov uspeh, ali vendar je tako, da vsak nov uspeh samo brezupno podaljšuje vojno. Ruska ofenziva. Rusi vrženi čez Narajevko. Dunaj, 22. oktobra". Ob gorenji Stripi uspešni boji v predpolju. Nemške čete so zajurišale ruske pozicije ob zapadnem bregu Narajovke ter vrgle sovražnika čez mejo nazaj. Samo majhen kos jarka je še v posesti sovražnika. Vjetih je bilo 8 častnikov in 745 mož. Berolin, 22. oktobra. Pred sredino armadne skupine generaobersta von Woyrscha in zapadno od Lučka se je v posameznih odsekih stopnjevalo obojestransko streljanje. Boji v predpolju zapadno od gorenje Stripe so potekli za nas ugodno. Pod vodstvom generala infanterije von Geroga so nemške čete po krajevno ozko obrisanih uspešnih sunkih zadnjih dni v enotnem napadu zopet vrgli sovražnika med Svistelniki in Skomoroki Novimi, Samo majhen kos ozemlja na zapadnem bregu Narajovke je še v posesti nasprotnika. Njegovi brezmiselni protisunki so se ponesrečili. Imel je težke krvave izgube. Vjeli smo 8 častnikov in 745 mož. Dunaj, 23. oktobra. Zapadni breg Narajovke smo popolnoma očistili Rusov s tem, da smo jim vzeli zadnji še zasedeni kos jarka. Na ostalih delih fronte razen mestoma živahnega artilerijskega ognja nobenih dogodkov. Berolin, 25. oktobra. Ruski napad s plinom ob Sčari se je ponesrečil. Enako niso imeli ruski bataljoni pri koloniji Ostrov (severo-zapadr.o od Lučka) nobenega uspeha. Berolin, 26. oktobra. Severno od Miadzjolskega jezera so izpiha-vali Rusi brez uspeha plin. Isto sredstvo je pripravljalo jugo-vzhodno od Horodišta napad, ki se je z izgubami ponesrečil. V odseku Zubilno-Zatur-či, zapadno od Lučka, so ruski bataljoni izvršili v večernem mraku sunek brez artiljerijske priprave. V našem zapornem ognju, ki se je takoj pričel, so se napadalni valovi zlomili. Avstrijski general dodeljen nemškemu cesarju. V znak posebnega prijateljstva in posebne pozornosti, je dodelil cesar s sklepom dne 17. oktobra c. in kr. generalmajorja Alojzija viteza Klepsch-Klotha v Roden osebi nemškega cesarju, General von Klepsch-Kloth je bil svoj čas več let avstro-cgrski voj. ataše pri veleposlaništvu v Berlinu ter je bil že poldrugo leto dodeljen kot zastopnik avstro-ogrskega vrhovnega armadnega poveljni-štva nemškemu vrhovnemu armadnemu vodstvu. Pred- največjo bitko vojne. „Baseler Nachrichten" poročajo: Proti koncu tega meseca bo doseglo bojno delovanje ob ruski fronti višek. Več milijonov ruskih čet je prišlo sedaj fronto, kjer se bo razvila sedaj na 1600 km dolgi črti od Rige do Donave največja bitka te vojne. Nasprotnika sta popolnoma pripravljena. Rusija bo z zavezniškimi Romuni pričela strate-gični napad, dočim bo sovražnik v posameznih odsekih stopal v delavno ofenzivo ter skuša že sedaj mestoma napadati. anu. Dunaj, 23. oktobra. j V bojih pri Predealu smo vjeli 16 romunskih častnikov in 555 mož. Celotni položaj je neizpre- menjen. Predeal zaseden. Dunaj, 24. oktobra. Avstro-ogrske in nemške čete so osvojile včeraj po srditih bojih kraj Predeal ter so vjele 600 mož. Južno prelaza Vorostoronv so naši napadi napredovali. Dunaj, 25. oktobra. Avstro-ogrske in nemške čete so iztrgale sovražniku prelaz Vulkan. Severno od Kimpolunga se boreče zavezniške čete so pridobile tudi prostora. Ob ogrski vzhodni meji se boji nadaljujejo. Szekelski pešpolk št. 82 je zavojeval v Berečkem gorovju po luti borbi moža proti možu močno z okopi utrjeno obmejno višino. Posadka je bila deloma vjeta, deloma pobita; ušel ni nobeden. V kotu treh držav so zavrnile naše čete v svojih novih pozicijah ruske napade. Krajeven sovražni napad smo tai< 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 x I Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju 04 03