43. štev.
V Kranju, dne 28. oktobra 1916.
Leto IV.
▲
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1"— Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo.     Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh umorjen.
V soboto, 21. oktobra popoldne je postal ministrski predsednik grof Stiirgkh žrtev atentatorja. Ko je grof Stiirgkh v hotelu Meissl & Schaden popoldne proti 3. uri obedoval, je pristopil k njemu pisatelj dr. Friderik Adler in je naglo zapored trikrat nanj ustrelil. Grof Stiirgkh je bil za-det v glavo in je takoj umrl.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je živel samsko, je redno obedoval v hotelu Meissl & Schaden. V soboto je prišel v ta hotel tudi dr. Friderik Adler in je zaužii skromen obed. Proti 3. popoldne je dr. Adler naglo pristopil k mizi, pri kateri je sedel ministrski predsednik, vzel iz žepa revolver, in ustrelil trikrat v glavo grofa Sttirgkha. Prva krogla je zadela ministrskega predsednika v celo, druga nad očesom. Ministrski predsednik se je mrtev zgrudil na tla. Več aristokratov in oficirjev je hitelo za napadalcem in plačilni natakar ga je prijel. V tem hipu se je revolver četrtič izprožil in je kroglja natakarja prasnila ter zletela v nogo baronu Aehrentalu. Nekateri oficirji so potegnili sablje, a dr. Adler jim je rekel: Prosim gospodje, vem, kaj sem storil, in dam se mirno aretirati. In-na vprašanje, zakaj je ministrskega predsednika ustrelil, je odgovoril: „To bom povedal pred sodiščem, jaz sem pisatelj dr. Adler." Poklicali so. med tem rešilno društvo in policijo.
Napadalec dr. Friderik Adler pripada skrajnemu levemu krilu socijaluo-demokratične stranke, je 37 let star in izdajatelj revije „Der Kampf". Študiral je v Švici fiziko in hotel najprej postati privatni docent na vseučilišču v Curihu, a se je posvetil časnikarstvu. Vrnil se je na Dunaj pred šestimi leti, postal tajnik nemške socijalno-demo-kratične stranke in izdajatelj „Kampfa". Njegov oče, dr. Viktor Adler, je priznani vodja nemške socijaluo-demokratične stranke in izdajatelj dunajske „Arbeiter Zeitung", a med očetom in sinom je bilo v političnem oziru raznoglasje in je „Arbeiter Zeittmg" naravnost polemizirala s članki v „Kampf u
Ministrski predsednik grof Karel Stiirgkh je bil rojen dne 30. oktobra 1859. v Gradcu. Leta 1881. je stopil v politično službo in je pozneje prišel v naučno ministrstvo. Popustil je službo leta 1891. in postal državni poslanec. Leta 1894. je postal zopet uradnik in sicer dvorni svetnik v nauč-nem ministrstvu, a se je po velikem boju za celjsko gimnazijsko vprašanje in po padcu ministrstva VVindischgraetz zopet umaknil. Od leta 1897. do do 1907. je bil grof Stiirgkh novic državni poslanec; leta 1907. je postal član gosposke zbornice, leta 1909. pa naučni minister ter dne 3. novembra 1911 ministrski predsednika.
Pogreb umorjenega ministrskega predsednika grofa Sttirgkha je bil dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne. Truplo so prepeljali v Halbenrain na Stajerko.
Tragišua smrt ministrskega predsednika je vzbudila največje sočutje v vseh krogih ter dobiva izraza v neštevilnih kondolencah in časopisju.
Cesarja je zastopal pri pogrebu generaloberst nadvojvoda Leopold Salvator. Sprevoda so se udeležili zastopniki nemškega cesarja in zavezniških vladarjev, poslaniki, ministri in drugi zastopniki najvišjih vojaških in civilnih uradov, grof Tis-za, obe zbornici in mnogoštevilne deputacije.
Italijanska ofenziva.
Dunaj, 21. oktobra.
Dan je potekel mirno. Južno od jezera Fe-blino je prineslo najbrže od viharja odtrgani plašč nekega italijanskega priveznega balona ter smo ga spravili.
Dunaj, 22. oktobra.
Ob primorski fronti je italijanski ogenj včeraj še pridobil na sitnosti. Na Tirolskem in Koroškem je bilo bojno delovanje malo.
Dunaj, 23. oktobra.
Naše pozicije v odseku Pasubio stoje trajno pod silnim artiljerijskim ognjem in ognjem min vseh kalibrov. Pred hrbtom Roite pripravljeno sovražno pehoto drži naša artiljerija v jarkih. Štirje italijanski napadi na vzhodni del hrbta so bili odbiti.
Sovražna stotnija, ki je prodirala v dolini Valarsa, je bila uničena. Vjeli smo 2 častnika in 159 mož ter vplenili 19 metal min in drug vojni materijal.
Dunaj, 24. oktobra. Na primorski fronti je trajal ogenj italijanskih topov in min. Zlasti na Kraški visoki planoti se vrše od časa do časa ljuti artiljerijski boji in boji z minami. Naši letalci so obožili veliko trensko taborišče pri Sovodnjah z bombami.
Dunaj, 25. oktobra.
Severni del Kraške visoke planote je stal pod silnim ognjem topov in metal min.
Dunaj, 26. oktobra.
Na naših pozicijah v dolini reke Vipave in na Kraški visoki planoti je ležal včeraj dopoldne silen artiljerijski ogenj in ogenj metal min, ki je proti [.-oldnevu polagoma popustil. Rekognoscira-joče sovražne oddelke, ki so se približali našim pozicijam smo z ročnimi granatami zavrnili.
Napad italijanskih letalcev na istrske obrežne kraje.
Dunaj, 25. oktobra. Dne 23. oktobra popoldne so sovražna letala obmetavala z bombami vojaško brezpomembne obrežne kraje: Novigrad, Omak in Salvore. V Novem gradu je bila ena oseba ubita. Materijalne škode ni nikjer. V tržaškem pristanišču so se vršili zračni boji. • Eden naših hidroplanov (vodja pomorski kadet Viiami, opazovalec enoletni prostovoljec štabni strojnik Hoch) se s svojega poleta v lagune ni več povrnil.
Kraška visoke planota pod silnim topovskim ognjem.
Na Krasu se razvija silni ogenj topov in metalcev min, posebno severni del je oni, ki ga obdelujejo italijanski topovski izstrelki in mine. Ta severni del sega gotovo od Nove vasi do Miren-skega grada. Mirenski grad imajo Italijani, NovO' vas tudi, sedaj so začeli sipati ogenj na odsek, med tema dvema točkama in tukaj se utegne razviti najljutejše artiljerijsko delovanje Italijanov in najogromnejši njihov infanterijski naval. Brezdvom-no pa se zaženo tudi v naše poziciji ob Vipavi in ob morju ob tronotku, ki se jim  bo zdel pri-
vi a cl i m i r Korolcnko.
Brez besede.
Dalje.
Obenem pa je. tudi oživela duša užaljenega in preganjanega človeka. Nekoč se je nagnil skoro s polovico života iz okna, da gleda za poljem rži, ki je bežalo mimo in kjer so moški in ženske vezali snope. Drugje zopet so gledali za bežečim i vlakom močni, ožgani ljudje, ki so posekavali gozd, opirajoč se na lopate in sekire. Matvej je to delo poznal in najraje bi bil skočil iz voza, da prime za sekiro in da pokaže tem ljudem, kako je Matvej Lozinskij kos največjemu štoru.
A venomer je sopihal vlak naprej in slika za sliko je plavala mimo v pestri menjavi. Žalostni dnevi so menjavali s še žalostnejšimi nočmi. Ko- , Ukor bolj je postajala narava dostopnejša, razum-Ijivejša in priprostejša, kolikor bolj je postajala Loziščanova duša mehkejša, ker se ji je odpirala mirna lepota mirnega in razumnega življenja, kolikor bolj ga je obvladal občutek radovednosti, strrnenja in mirne utehe mesto prejšnjega sovražtva, toliko boli je postajal malodušen. Sedaj šele je obču- \ til, da bi bilo tudi v tem življenju zanj prostora, da s<' ni že vnaprej odvrnil od te dežele, njenih ljudi in njenega mesta. Ko bi bil jeziku in običaju te dežele Posvetil več pozornosti in ko bi ne bil vse dobro in slabo pomešal in proklel . . . Sedaj pa ga je ločilo od tega življenja postopaštvo in morda celo *— zločin . . .
In ljudje so se mu zdeli že čisto drugačni.
Medtem ko je prestopal iz vlaka v vlak, je menjalo občinstvo kakor tudi železniško osobje. A vsi so vedno opozarjali novodošlece na orjaškega človeka, ki se v svoji obleki ni počutil udobno in ki je bil preplašen in neroden kakor otrok. Nihče ga ni motil, nihče povpraševal, a vselej kadar je bilo treba prestopiti, je prišel sprevodnik ali kdo izmed potnikov k Matveju, ga prijel za roko ter ga prijazno spremil v drug vlak. Orjaški človek je potem poslušno sledil ter po-gledaval v zadregi pa hvaležno svojega spremljevalca.
Na neki postaji malega mesta, čigar hiše so se videle onkraj reke ob robu gozda, je vstopil nov potnik v voz, v katerem je sedel Matvej. Bil je to star mož suhljatega obraza, finih ustnic in ostrega pogleda. Mož, ki je nekam čudno, morda celo smešno izgledal in to tembolj, ker je bil oblečen kakor berač, et imel je siguren in ponosen nastop. Obleka, ki je bila izpočetka vsekakor črna, je bila sedaj siva, pokrita z ostrim, belim prahom in nebroj rjastimi madeži. Hlače so mu bile fako kratke, kakor da jih je podedoval po napol doraslemu dečku, in čevlje je imel še bolj zamazane kakor Matvej. Na davi pa je tujec nosil popolnoma nov, svitel cilinder in pušil je veliko smotko, ki je napolnjevala vagon z duhtečim dimom. Matvej se je bil že prej čudil, da ni bilo tukaj nobenih vozov za „navadno ljudstvo". Sedaj pa je mislil, da takega človeka, v takih hlačah in še s smotko v ustih, pač ne bo nihče trpel poleg sebe, vzlic novemu cilindru, ki je bil videti ukraden. V njegovo presenečenje pa sta starčka spoštljivo
spremljali dve osebi, jako eleganten gospod in očividno ravno od dela prihajajoč kovač. Oba sta mu stisnila roko in ko je stopil v voz, mu je takoj napravil prostor mlad, tudi jako eleganten mož. Starček je pokimal, vzel smotko iz ust ter podal mlademu možu roko, ki je bila oblečena v brezhibno rokovico.
Medtem je sopihal že naprej.- Gorak večer se je vlegel na polja, gozde in ravnine ter zavil vse v lahen mrak, ki je postajal vedno modrejši in gostejši. Enakomerno zvonenje lokomotive se je I razlegalo po gozdih, ležečih na obeh straneh že-| leznice. In zdajpazdaj so iz naselbin odsevale luči. Semtertja je gorel ogenj, okrog katerega so sedeli drvarji. Hiše z razsvetljenimi okni so bežale mimo . . . Nekje je večerjala cela rodbina na prostem. V široko odprtih hišnih vratih je stala žena z otrokom v naročju.
Matvej je gledal vse to s čudnimi občutki: nekaj domačega mu je velo tu nasproti, tukaj, kjer se je takorekoč pričenjal prvi boj človeka z na-I ravo. Žalosten je postal: slično živita tu nekje tudi j Osip in Katarina, dočim on . . . Kaj vse ga še čaka i tukaj v neznanem kraju, po vsem tem, kar je zagrešil?
Postal je tako žalosten, da je raje poskušal zaspati ... In res je kmalu zadremal, sedeč na klopi in naslonjen z glavo na steno voza. Na obraz pa mu je legla ob svitu električne svetilke senca žalostnih sanj, utnice so mu trepetale in obrvi so se mu gubančile kakor v notranji boli
(Dalie.)
meren. To se da sklepati iz dosedanjih bojev na Krasu. Pot v Komen iz tega odseka sicer ni kdo ve kako dolga, tako blizu je Komen Italijanom in vendar tako daleč, ker na tej poti so nepremagljive ovire in en branitelj velja za cel kup iz italijanske jurišajoče mase.
Trst, njihov glavni cilj.
V nekem poročilu, odobrenem v vojnoporo-čevalskem stanu, čitamo, da so italijanski vjeti oficiji v razgovoru z našimi vedno in vedno poudarjali, da je njihov cilj Trst. S Trstom je dosežena glavna smisel vojne za Italijo. Neki rezervni poročnik je rekel glede centralnih držav, da je gotovo, da jih ni mogoče, zlasti ne Nemčije kar tako na lahko premagati, kakor če se komu koleno zlomi. Mogoče je celo, da doseže Nemčija vsaka dva meseca kak nov uspeh, ali vendar je tako, da vsak nov uspeh samo brezupno podaljšuje vojno.
Ruska ofenziva.
Rusi vrženi čez Narajevko.
Dunaj, 22. oktobra".
Ob gorenji Stripi uspešni boji v predpolju. Nemške čete so zajurišale ruske pozicije ob zapadnem bregu Narajovke ter vrgle sovražnika čez mejo nazaj. Samo majhen kos jarka je še v posesti sovražnika. Vjetih je bilo 8 častnikov in 745 mož.
Berolin, 22. oktobra.
Pred sredino armadne skupine generaobersta von Woyrscha in zapadno od Lučka se je v posameznih odsekih stopnjevalo obojestransko streljanje. Boji v predpolju zapadno od gorenje Stripe so potekli za nas ugodno. Pod vodstvom generala infanterije von Geroga so nemške čete po krajevno ozko obrisanih uspešnih sunkih zadnjih dni v enotnem napadu zopet vrgli sovražnika med Svistelniki in Skomoroki Novimi, Samo majhen kos ozemlja na zapadnem bregu Narajovke je še v posesti nasprotnika. Njegovi brezmiselni protisunki so se ponesrečili. Imel je težke krvave izgube. Vjeli smo 8 častnikov in 745 mož.
Dunaj, 23. oktobra.
Zapadni breg Narajovke smo popolnoma očistili Rusov s tem, da smo jim vzeli zadnji še zasedeni kos jarka. Na ostalih delih fronte razen mestoma živahnega artilerijskega ognja nobenih dogodkov.
Berolin, 25. oktobra.
Ruski napad s plinom ob Sčari se je ponesrečil. Enako niso imeli ruski bataljoni pri koloniji Ostrov (severo-zapadr.o od Lučka) nobenega uspeha.
Berolin, 26. oktobra.
Severno od Miadzjolskega jezera so izpiha-vali Rusi brez uspeha plin. Isto sredstvo je pripravljalo jugo-vzhodno od Horodišta napad, ki se je z izgubami ponesrečil. V odseku Zubilno-Zatur-či, zapadno od Lučka, so ruski bataljoni izvršili v večernem mraku sunek brez artiljerijske priprave. V našem zapornem ognju, ki se je takoj pričel, so se napadalni valovi zlomili.
Avstrijski general dodeljen nemškemu cesarju.
V znak posebnega prijateljstva in posebne pozornosti, je dodelil cesar s sklepom dne 17. oktobra c. in kr. generalmajorja Alojzija viteza Klepsch-Klotha v Roden osebi nemškega cesarju, General von Klepsch-Kloth je bil svoj čas več let avstro-cgrski voj. ataše pri veleposlaništvu v Berlinu ter je bil že poldrugo leto dodeljen kot zastopnik avstro-ogrskega vrhovnega armadnega poveljni-štva nemškemu vrhovnemu armadnemu vodstvu.
Pred- največjo bitko vojne.
„Baseler Nachrichten" poročajo: Proti koncu tega meseca bo doseglo bojno delovanje ob ruski fronti višek. Več milijonov ruskih čet je prišlo sedaj fronto, kjer se bo razvila sedaj na 1600 km dolgi črti od Rige do Donave največja bitka te vojne. Nasprotnika sta popolnoma pripravljena. Rusija bo z zavezniškimi Romuni pričela strate-gični napad, dočim bo sovražnik v posameznih odsekih stopal v delavno ofenzivo ter skuša že sedaj mestoma napadati.
anu.
Dunaj, 23. oktobra. j V bojih pri Predealu smo vjeli 16 romunskih
častnikov in 555 mož. Celotni položaj je neizpre-
menjen.
Predeal zaseden.
Dunaj, 24. oktobra.
Avstro-ogrske in nemške čete so osvojile včeraj po srditih bojih kraj Predeal ter so vjele 600 mož. Južno prelaza Vorostoronv so naši napadi napredovali.
Dunaj, 25. oktobra.
Avstro-ogrske in nemške čete so iztrgale sovražniku prelaz Vulkan. Severno od Kimpolunga se boreče zavezniške čete so pridobile tudi prostora. Ob ogrski vzhodni meji se boji nadaljujejo. Szekelski pešpolk št. 82 je zavojeval v Berečkem gorovju po luti borbi moža proti možu močno z okopi utrjeno obmejno višino. Posadka je bila deloma vjeta, deloma pobita; ušel ni nobeden. V kotu treh držav so zavrnile naše čete v svojih novih pozicijah ruske napade. Krajeven sovražni napad smo tai<oj izravnali.
Dunaj, 26. oktobra.
Severno od  Campolunga smo zavrnili romunske sunke. Južno od prelaza Predeal naše honvedske čete uspešno napredujejo. V Berečkem I gorovju so očistili Bavarci obmejni greben. V dolini Uz in Patros (Trotusu) so vrgle avstro-ogrske \ čete, boreče se že na romunskih tleh, sovražnika , na več točkah nazaj. V kotu treh držav, na viši- j nah ob potoku Neagri, smo zavrnili ruske napade.
Uspešni boji.
Dunaj, 21. oktobra.
V ogrsko-romunskih obmejnih pokrajinah se boji nadaljujejo. Delovanje v snegu in mrazu in v najtežavnejšem ozemlju uspešno se borečih čet je vzvišeno nad vso hvalo. Severno od Karpatov pri avstro-ogrskih četah ničesar posebno pomembnega.
Romunska fronta.
Konstanca padla.
Berolin, 22. oktobra.
Boji v Dobrudži so se  razvili  nam  prilog, i Zavezniške čete so vdrle na raznih točkah v so-vražno glavno pozicijo na črti južno od Rašove (ob   Donavi) - Agemiar - Tuzla ter vzele Tuzlo, višene severo-vzhodno od Sopraisara, severno od Cocara in severo-zapadno od Mulciove po hudih bojih. Vjeli smo pri tem kakih 3000 Rusov, med j njimi enega polkovnega poveljnika ter tudi nekaj j sto Romunov in vplenili 22 strojnih pušk in eno | metalo min. Nemške letalske flotilje so se uspešno udeleževale iz zraka bojev.
Berolin, 23. oktobra.
Kljub hudemu dežju in razmočenim tlom v neutrudno hitrem zasledovanju so zlomile zavezniške čete v Dobrudži osamljen odpor ter daleč prekoračile železniško progo pri Murfatiaru. Konstanca je natančno 8 tednov po vojni napovedi Romunske od nemških in bolgarskih čet zavzeta. Na levem krilu se približujemo Crnivodi. Mornariško letalo se je spustilo daleč v hrbtu umikajočega se sovražnika na tla, razdejalo na tleh 2 letali ter se nepoškodovano vrnilo.
Rasova zasedena.
Berolin, 24. oktobra.
V ostrem zasledovanju sovražnika, ki se pred desnim krilom armade v razkroju umika, je zavezniška konjenica dospela do okolice Karamurada, Medžidija in Rasova sta bili po ljutem boju osvojeni. Celokupni plen, vštevši onega, o katerem smo poročali od 21. oktobra sem, znaša: 75 častnikov, 6693 mož, 1 zastavo, 22 strojnih pušk, 12 topov, 1 metalo za mine. Krvave izgube Romunov in v naglici pripeljanih ruskih ojačenj so težke.
Berolin, 25. oktobra.
Zasledovanje se nadaljuje po načrtu. Crna-voda je bila danes zjutraj vzeta. Podrobnosti še niso znane. S tem je izgubila romunsko-ruska armada, ki operira v Dobrudži, svojo zadnjo železniško zvezo ter je dosežen silno važen uspeh.
Berolin, 26. oktobra.
Operacije v Dobrudži se nadaljujejo. Kak obseg pripisujejo Romuni svojemu porazu, izhaja iz tega, da so veliki most čez Donavo pri Crnivodi razstrelili.
Macedonska fronta.
Berolin, 23. oktobra.
V loku Crne je napad nemških in bolgarskih čet potisnil sovražnika v obrambo. Vzhodno od Vardarja se je ponesrečil nočni napad na nemške pozicije.
Berolin, 26. oktobra.
Južno od Prespanskcga. jezera je stopila bolgarska konjenica v stik s sovražnimi oddelki. Pri Krapi (ob Crni) in severno od Gruništa smo zavrnili srbske sunke.
Velika armada za Makedonijo.
Ženeva, 24. oktobra. Iz Pariza poročajo: Velika konferenca v Bovdognu je sklenila, odposlali
v Solun velike francoske in angleške kontingente, da bo mogel pričeti Sarrail z energično ofenzivo.
Črnavoda v nemških rokah.
Črnavoda se nahaja v rokah zavezniških čet. S tem je izgubila rusko-romunska armada, ki operira v Dobrudži, svojo zadnjo železniško zvezo. Da ja to silno važen uspeh, nam kaže pogled na karto. Ko je vrgel Mackensen levo sovražnikovo krilo nazaj, so se držali Rusi in Romuni še pri Rasovi ter so z največjo energijo branili pot ob Donavi na Crnovodo. Tu se vzpenja čez Donavo velikanski most, ki veže staro Romunijo z Dobru-džo in ki je bil posrednik med rezervami ljudi in materijala ter ob Trajanovih okopih se borečo armado. Ta most je sedaj v nemških rokah, oziroma je razrušen in poraženi rusko-romunski armadi preostaja le še beg proti severu na Tulčo, v močvirja ob izlivu Donave, čez katera ne pelje nobena cesta, kjer ni nobenega mostu . . . Črnavoda je močno utrjeno mostišče z mnogimi permanentnimi forti in verjetno je, da so zmagovite zavezniške čete ugrabile tu mnogo plena. Pomen in ogromno stavbo donavskega mostu pri Crnivodi si lažje pradstavljamo, ako pomislimo, da je stal most, ki je bil leta 1895. izročen javnemu prometu, skoro 35 milijonov frankov!
Ententno časopisje se boji, da bodo zavezniške čete jugo-zapadni del Romunije z Bukarešto vre,d takozvano Valahijo, popolnoma odtrgale od severo-vzhodnega dela države (Moldavije). Zdi se, da vojni dogodki to domnevo že potrjujejo. Na treh točkah prodirajo zavezniške čete čez sedmograške prelaze, prelaz Vulkan je v njihovih rokah, čez toresvarski prelaz se bližajo prvemu večjemu romunskemu mestu Campolung, zasedle so Predeal, z katerega bližini se nahaja Sinaia, znano letovišče romunske kraljevske rodbine
Dogodki na Romunskem stoje danes v ospredju svetovnega interesa.
Ruski listi o porazih v Dobradži.
Ruski listi priznavajo poraze v Dobrudži. „Ruskoje Slovo" poroča, da so bile ruske in romunske čete ob Trajanovih okopih presenečene. Sovražnik je povsem nenadno napadel romunske pozicije z ogromnim neodoljivim artiljerijskim ognjem ter je najprvo omajal levo krilo obrambne pozicije. Vsled istočasnih, z največjo silo izvršenih napadov od spredaj, od zadej in z boka, je nastala med romunskimi četami zmešnjava. Zveza med središčem in levim krilom se je pretrgala, kmalu tudi zveza med središčem in desnim krilom. Preostajalo ni ;vič drugega, kakor umik na celi fronti.
Kdo je kriv?
V ententnem časopisju se sedaj jako živahno razpravlja o vzrokih katastrofe, ki je zadela Romunijo. Zanimivo je, kaj piše organ ruskega generalnega štaba „Ruski Invalid" o tej zadevi: „Ruski Invalid" pravi: Romuni so pričeli s svojimi operacijami na Sedmogražkem proti volji in navzlic svarilu ruskega generalnega štaba. Prvi strategični cilj romun.-ruskih podjetij naj bi bila po ruskih načrtih Bolgarija. „Mi smo Romunom obljubili veliko pomožno armado, toda pod dvema pogojema: L da pride kot prvo na vrsto bolgarsko bojišče in da se šele po doseženem uspehu na tej fronti misli na eventualno ekspedicijo v Erdelj, ki smo jo od vsega početka smatrali za politično podjetje; 2. da bo Sarrailova armada izvršila izročeno ji nalogo. Nam Rusom je šlo predvsem za popolno uničenje Bolgarije, ker ta je na jugu najopasnejši sovražnik. Da se to ni zgodilo, to je predvsem krivda Romunov, ki so hoteli najprvo izvojevati „svojo vojno" na Sedmograškem. Vsled tega Sarrail ni imel v pravem času na severu partnerja, s katerim bi bil prijel Bolgare z dveh strani, kakor ga sedaj ima Falkenhavi], v Mackensenu." „R. I." pa končno povdarja, da je velik del krivde pripisovati tudi generalu Sarrailu, ki je tako indolentno postopal, da Romuni niso nič kaj verjeli, da bi se mogli res ž njim združiti. Organ ruskega generalnega štaba imenuje Sarrai!a „ kunktator ja" (obotavljača), katerega pasivnost je pripomogla, da se je položaj entente na Balkanu poslabšal mesto poboljšal.
Veliko evakuiranje v Romuniji.
Preko Kopenhagna poročajo: Romuni nameravajo Dobrudžo popolnoma opustiti. Vsi uradi se iz od sovražnika še nazasedenih mest selijo čez Donavo- Pa tudi iz Valahije spravljajo Romuni državno blago in državne blagajne. Večja mesta so deloma že evakuirana, tako Crajova, Ploe-sti, Pitesti. Evakuirana bo nadalje tudi Bukarešta, odkoder spravijo državne arhive in blagajne najbrž v Odeso. Bogate rodbine iz Valahije so se že odselile, sedaj jim slede mnogi meščanski krogi. Campolung in Sinaia sta popolnoma izpraznjena. Prebivalstvo v Romuniji je silno potrto.
20.000 km- romunskega ozemlja v zavezniških rokah.
Svirarski listi poročajo, da se nahaja že 20.000 km- v rokah zmagovitih avstrijskih, nemških in bolgarskih čet.
39H
Bolgarski vojni minister o zmagah v Dobrudži.
Bolgarski vojni minister Najdenov se je izjavil napram poročevalcu berlinskega „Taga" : Levo sovražno krilo je razbito v dva dela, naše Čete obdajajo sovražnika pri Crnivodi od dveh strani. Njegov položaj je skrajno opasen. Po zavzetju Crnevode bo naša fronta v Dobrudži le 35 kilometrov dolga, na začetku operacij pa je bila dolga 200 kilometrov Rusi bodo morali kmalu misliti, kako naj zavarujejo svoje lastne meje.
*
Ultimatum provizorične vlade Bolgariji.
Milan, 22. oktobra. Provizorična vlada poda danes Bolgarski ultimatum, s katerim zahteva takojšen umik iz vzhodne Makedonije.
Demobilizacija grške armade.
Amsterdam, 21. oktobra. Rezultat avdijence angleškega poslanika je bil ta, da sta kralj in vlada pripravljena, polovico čet iz Larise odpokli-cati. Nadalje bodo storjeni ukrepi, da se reducira grško armado na mirovno stanje. „Nea Himera" trdi, da je definitivna odločitev odvisna od stališča napram tesalijskemu vprašanju. Namerava se namreč napraviti Tesalijo za nekako nevtralno ozemlje med ententnimi in grškimi četami. Celi provinci grozi lakota, ker so spravili letino na Bolgarsko.
Revolucija se širi.
Bern, 25. oktobra. „Temps" poroča : Tesalija in Epir se nameravata pridružiti provizorični vladi v Solunu. Antivenizelistični listi izvajajo, da je bila vstaja v obeh provincah naperjena proti zemljiškim posestnikom in da ima za cilj razlastitev in razdelitev zemlje med kmete, ki se že dolgo časa pritožujejo radi tlačenja.
Skrčenje grške vojske.
Milan, 25. oktobra. Listi poročajo iz Aten: Kralj Konstantin je sprejel francoskega poslanika v avdijenci. Ta je sporočil sebi blizu stoječim krogom, da se je kralj lojalno izrazil o ententi ter prijazno govoril o njenih namenih napram grški vladi, ki je prevzela dolžnost, da ostane blagohotno nevtralna. Neposredni kraljevski ukaz bo baje poslal kakih 60.000 vojakov na dopust, ter se bo efektivna sila grške vojske skrčila na okroglo 30.000 mož. Tudi grške čete v Epiru bodo skrčene na mirovno število. Med atensko vlado v Solunu se vrše baje ugodno potekajoča pogajanja.
Razsodba v Denadjevem procesu.
Sofija 21. oktobra. Agence tel. bulg. poroča: Proces bivšega ministra Genadjeva in tovarišev, ki je pričel 6. septembra pred vojno sodnijo, je končal danes. Genadijev je obsojen radi veleizdaje na deset let, vsi drugi so obtoženi člani sobranja kakor tudi oni obtoženci, ki se niso mogli izkazati za redne trgovce, na 8 let prisiljenega dela. Obtoženi redni trgovci so bili oproščeni.
francosko-angl. ofenziva.
Bitka ob Sommi.
Berolin, 22. oktobra.
Bitka ob Sommi se ljuto nadaljuje. Na obeh straneh je dala bitki najsilnejša uporaba artiljeri-stičnih sredstev tudi včeraj zlasti na severnem bregu značaj. Bobnajoči ogenj na jarke in zaledje je uvedel angleške napade, ki so od Ancre do Courceletta in na obeh straneh Gueudecourta prodrli v pogosto obnovljenih naskokih. Z žrtvami, odgovajrajočimi brezobzirnemu uporabljanju silnih mas, se je posrečilo nasprotniku pridobiti tal v smeri Grand - Court - Pys. Pri Gueudecourtu smo ga zavrnili. Silni boji pri Saillvju niso imeli uspeha za Francoze. Južno od Somme nam je prinesel protinapad posest večjega števila nedavno izgubljenih jarkov med Biachesom in La Maiso-nette. Odvzeli smo Francozom 3 častnike, 172 mož in 5 strojnih pušk. V kosih gozdov severno od Chaulnesa se vrše od včeraj zvečer zopet boji.
Berolin, 23. oktobra.
S nezmanjšano silo se je nadaljeval včeraj artiljerijski boj na severnem bregu Somme. Od popoldneva tja do pozno v noč so napadali med Le Sarsom in Les Boeufsom Angleži, poleg njih do Rancourta pa Francozi z zelo močnimi silami. Naša hrabra infanterija z izborno pomočjo artiljerije in letalcev je v svojih sestreljenih pozicijah krvavo zavrnila vse napade. Samo severo-zapadno od Saillvja je vdrl Francoz v ozek ostanek jarka najsprednejše črte v nočnem napadu. Južno od Somme se je dopoldne posrečil naš sunek na severnem delu gozda Ambos, severno od Chaulnesa. Danes ponoči smo tam preložili po ukazu brez vplivanja sovražnika svojoobrambo v pozicijo vzhodno od kosa gozda.
Med Argoni in Woewrom je bil artiljerijski ogenj živahen. Blizu reke v pokrajini ob Sommi in ob Mosi prav živahno delovanje letalcev. Zbili smo v zračnem napadu in z obrambnim ognjem 22 sovražnih letalcev. Enajst letal leži za našimi
črtami. Stotnik Bolke je premagal svojega 37. in 38., poročnik Frankel 14. nasprotnika v boju v zraku. Sovražna letala so metala bombe na Metz in na kraje v Lotaringiji. Vojaške škode ni bilo, pač pa so umrle 4 civilne osebe in je zbolelo 7 nadaljnih vsled vdihavanja strupenih plinov, prihajajočih iz bomb.
Berolin, 24. oktobra.
Kakor 22. oktober, tako je bil tudi 23. oktober bojni dan največjega napora sil. Da dosežejo prebitje za vsako ceno, so Angleži in Francozi svoje z močnimi silami izvršene napade nadaljevali.
Navzlic uporabi svojih mas, so doživeli severno od Somme težak krvav poraz. Kakor poročajo s fronte, leže zlasti zapadno Le Translova cele vrste mrličev drug na drugem. Zadržanje naših čet je bilo vzvišeno nad vsak dvom. Zlasti so se odlikovali braniborski pešpolk št. 64, brunšviški rezervni pešpolk št. 22, renski pešpolk št. 29 in bavarska pešpolka št. 1 in 15. Južno od Somme se pripravljajoči se francoski sunek v odseku Ablaincourt-Chaulnes vsled našega uničujočega ognja ni mogel razviti.
Sovražnik je hotel podpirati svoje napade ob Sommi z napadom pri Verdunu. Naše pozicije na vzhodnem bregu Mose so se nahajale pod močnim artiljerijskim ognjem. Silni učinek naše artiljerije pa je držal sovražno pehoto v njenih jarkih. Po-skušeni napadi so s tem preprečeni.
Berolin, 25. oktobra.
Vsled deževnega vremena je včeraj popustilo bojno delovanje v pokrajini ob Sommi. Artiljerij-ogenj se je stopnjeval samo včasih. V večernih urah so se francoski delni napadi na črti Les Boeufs-Rencourt z velikimi izgubami in brez uspeha zlomili pred našimi ovirami.
Berolin, 26. oktobra.
Naša bojna artiljerija je držala z uspehom sovražne jarke, baterije in naprave na obeh straneh Somme pod ognjem. Sovražnik je naše pozicije na severnem bregu obložil z močnimi valovi ognja, ki so uvajali delne napade Angležev severno od Courceletta, Le Sarsa, Gueudecourta in Les Boenfsa. Nobeden izmed napadov se ni posrečil. Stali so sovražnika samo nove žrtve.
Predvčerajšnji francoski napad severo-vzhod-no od Verduna je prodrl, podprt od meglenega vremena, preko razbitih jarkov do forta in vasi Douaumont. Posadka je zapustila goreči fort. Ni se več posrečilo, utrdbe pred sovražnikom zasesti. Naje čete so po večini šele na izrecno povelje in nerade zasedle bolj proti severu ležeče pripravljene pozicije. V njih smo včeraj zavrnili vse nadaljnje francoske napade, zlasti silne tudi proti fortu Vaux.
Uspehi nemških letal.
Berolin, 24. oktobra.
Neko naše mornariško letalo je obložilo dne 23. oktobra pristaniške naprave in kolodvor v Mar-gatu ob izlivu Themse. Isti dan popoldne sta dve mornariški letali nad morjem napadli sovražno letalsko flotiljo treh hidroplanov in dveh aeroplanov, ter smo |0 po ljutem boju v zraku pognali v beg. Tekom boja smo zbili en sovražni hidroplan. Letalec Meyer (Karel) je s tem uničil svoje črtrto sovražno letalo s svojega hidroplana v zračnem boju. Cez nekaj časa so se vrnila sovražne letala, ojačena od nadaljnih aeroplanov. Osem naših letal jih je napadlo in prepodilo.
Ententna konferenca v Boulogni.
London, 23. oktobra. Uradno se poroča, da se je vršila dno 20. oktobra v Boulogni med francoskimi in angleškimi vladnimi zastopniki konferenca v svrho izmene nazorov o vojaškem in političnem položaju. Te konference so se udeležili francoski ministri : Ribot, Bourgeois, Rocques, Lacaze in Thomas, general Joffre; angleški ministri: As-quith, Grey, Balfour in Lloyd George, šef generalnega štaba Robertson in general Haig. Ministri so imeli s seboj diplomatične, vojaške in mornariške strokovnjake.
Pri razgovoru so nadrobno razmotrivali korake, ki naj jih v interesu entente store na ori-jentskih frontah Rusija, Francoska, Italija in Anglija.
Francosko posojilo v Ameriki.
Francoska je sedaj dognala svoja pogajanja z ne\vyorškimi bankirji zaradi kredita do 100 milijonov dolarjev izključno za izvoz.
Pomorska bitka v Severnem morju.
„Matin" izve, da se baje vrši v Severnem morju pomorska bitka, katere se udeležujejo velike brodovske enote.
Londonski oficijozni krogi še molče o dogodku.
Podmorski čolni pred Christianiio.
Kodanj, 24. oktobra. „Nationaltidende" iz Christianije, da je dobil „Verdus Gang" z strani poročila, da so  videli  nemške podmorske čolne zunaj fjorda pri Christianiji. Obrambno mi-
tem
izve več
nistrstvo je tozadevno vprašanje potrdilo ter dostavilo, da norveško suverensko pravo na morju ni bilo kršeno.
DNEVNE VESTI.
Avstrijsko ministrstvo. Minister notranjih del princ Hohenlohe se je povrnil z dopusta in zavzel zopet svoje mesto. Imenovanje ministrskega predsednika se izvrši šele po pogrebu grofa Sttirgkha. — Skupni finančni minister dr. Korber je bil poklican v avdijenco k cesarju in domneva se, da je on v prvi vrsti v kombinaciji za ministrskega predsednika. Imenuje pa se tudi nekdanji ministrski predsednik baron Beck in tudi princ Hohenlohe je bil že v avdijenci.
General Moritz von Auffenberg je bil, kakor javljajo dunajski listi, povzdignjen od cesarja dne 23. aprila 1915 v baronski stan s predikatom Komarov.
Nasledstvo grofa Stiirgkha. „ Pester L1yod" poroča, da ima dr. pl. Korber največ upanja, da postane ministrski predsednik, a odločeno to še ni. Korber je konferiral ne samo z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo, nego tudi z ministrom zunanjih del baronom Burianom. Za danes je sklicana seja ministrskega sveta in je napovedano, da je poklicanih v avdijenco še več osebnosti, ki bi prišle v poštev kot kandidatje za ministrsko predsedstvo. Dalje potrjuje „Pester Lloyd", da nižjeavstrijski namestnik baron Bleyleben, s katerim je Korber konferiral, ne mara prevzeti ministrstva notranjih del, in da izstopijo iz vlade naučni minister Hussarek, poljedelski minister Zen-ker in finanči minister Leth. Trgovinski minister Spitzmuller naj postane finančni minister, sekcijski šef Stadler pl. VVolfersgrimm pa naučni minister. Glavna težkoča pri imenovanju Korberja je ta, da Korber neče zastopati nagodbenege zakona z Ogrsko v tej obliki, kakor ga je že sprejel grof Stiirgkh. Minister notranjih del princ Hohenlohe ne misli ostati na svojem mestu in sicer zaradi svoje bolehnosti, vsled katere se tudi ni potegoval za ministrsko predsedstvo. Pač pa se trdi, da je princ Hohenlohe določen za drugo mesto, in sicer naj postane skupni finančni minister, če bo Korber imenovan za ministrskega predsednika, če pa postane ministrski predsednik baron Beck, naj pride princ Hohenlohe na njegovo mesto za predsednika najvišjega računskega dvora. Novo ministrstvo bi imelo zopet uradniški značaj.
Deželna vlada je dovolila, da smejo pripadniki rimsko - katoliškega veroizpovedanja, ki se na cerkveni postni dan, dne 31. oktobta 1916 poste, dan preje, to je 30. oktobra, uživati meso in in mesne jedi in da se jim smejo na ta dan oddajati meso in mesna jedila. Ravnotako se je dovolilo, da se smejo 25. decembra 1916 oddajati in uživati meso in mesna jedila.
Dijaška kuhinja v Kranju. Darovali so v tekočem šolskem letu sledeči dobrotniki šolske mladine Dijaški kuhinji: g. Rajčevič Franc, župnik v Lučinah 4 K, prof. dr. Potočnik izročil preostanek od nakupa zvezkov 90 h, „dobrotna roka iz hiše št. 183 v Kranju" 50 K, profesorski zbor za oktober 13 K, meščani v Kranju za oktober oziroma celoletni prispevek 485-2 K, polkovnik Josip Mila-vec s člani cenzure 10 K, g. stavbni svetnik Bole-slav Bloudek izredni prispevek 2 K, g. Matevž Barle, posesinik v Lužah 78 kg krompirja, g. Viljem Požgai, knjigovez v Kranju 5 K, rodbina Kari Savnik-a v spomin na pokojnega Janka Ver-biča iz Ljubljane 30 K, g. Lojze Pavlin, posestnik v Podbrezjah povodom izvanrednega pričevanja 20 K, g. Franc Peterlin, sodni svetnik v Kranjski gori 20 K, g. Franc Žužek, nadinženir iz Gradca 20 K. Vsem plemenitim dobrotnikom prisrčna hvala! Slavno občinstvo pa naj na šteje odboru v zlo, če objavi tedenski izdatek za hrano dijakom : 2268 K. Številke same pričajo potrebo odborove prošnje za izdatno podporo. Odbor.
Predsednik nove aprovizačne centrale sekcijski načelnik Keller se je izjavil o prehrani prebivalstva sledeče: Naše aprovizačno gospodarstvo se bo moralo ravnati po načelih najstrožje varčnosti. Izdane odredbe se bodo izvrševale z največjo strogostjo, če treba z drakoničnimi sredstvi. Prehranjevalni urad bo izdal popularno brošuro, ki bo vsebovala in tolmačila vse glede prehrane izdane predpise. V najbližjem času je pričakovati ureditev prometa z mesom , vprašanje preskrbe z maščobo je jako težavno, vlada mora imeti zaloge v svojih rokah, da jih bo mogla pravično in pravilno razdeliti. Podobne težkoče vladajo tudi glede jajc. Od ureditve prometa z divjačino si obeta sekcijski načelnik Keller precej. Pri kavi in čaju bo treba največje varčnosti, ker jih ni mogoče več uvažati. Rezultate letin moramo ceniti v bodoče z največjo previdnostjo.
Najvišje dopustne cene za nekatere dele zaklanih prešičev za politični okraj Kranj za en kilogram: 1. ledvice 2 K 20 v; 2. glava (sveža) 2 K 50 v; 3. glava (prekajena) 3 K 10 v; 4. parkeljci (sveži) 1 K 50 v; 5. parkeljci prekajeni 2 K.
Razglas radi kož. Vse doslej pri klanju za civilno prebivalstvo dobljene surove kože telet kakor tudi zaloge teh kož, ki se še sedaj nahajajo v
posesti civilnih oseb so v smislu določbe § 24 za- i kona o vojnih dajatvah zasežene v vojne namene. Oddajati je kože (dobro pripravljene, osoljene) ali I neposredno pri zbiralnici kož v Skofjiloki in sicer ' vsaki ponedeljek in četrtek ali pa pri etapnem šta- j cijskem poveljstvu, zbiralnici (Fassungsstelle) ter krdelih in zavodih, ki koljejo v lastni režiji.
Nov kruh. Okrajni žitni komisar Spitz v Duch-covu na Češkem je iznašel nov kruh. Primešal je pravi moki 20 odstotkov iz slame zmlete moke in iz te mešanice spekel kruh. Pravi, da je jako j
dober. Poslali so ta kruh na ministrstvo notranjih del.
Preosnova učiteljišč. Naučno ministrstvo je izdelalo načrt, kako preosnovati avstrijska učiteljišča, da bi odgovarjala potrebam sedanjega časa. Rok, kdaj se bodo uveljavile te preosnove na naših učiteljiščih, še sicer ni določen, toda domneva se, da že s prihodnjim šolskim letom. Bistvene preosnove bodo sledeče: Dosedaj so'bili na vsakem učiteljišču štiri letniki, v bodoče jih pa bo pet. V zadnjem letniku se bo poučevalo tudi o kmetij-
stvu. Pouk o drugem deželnem jeziku bo obvezni" učni predmet. Orgle in glasovir bosta v bodoče neobvezna predmeta na učiteljiščih. V zadnjih letnikih učiteljišč se bo nekoliko poučevalo tudi o učnem gradivu, ki je uvedeno v višjih gimnazij--skih razredih.
Celokupne izgube vojujočih se držav znašajo po računu, ki ga je napravilo kopenhaško društvo za študij socijalnih posledic svetovne vojne, v prvih dveh vojnih letih 4,631.500 mrtvih, 12,245.300 ranjenih in 3,373.700 invalidov.
cunje
Kranj, Glavni trg št. 119.
Kupujejo se vsakovrstne stare —
m Vojne dopisnice
--
esp v poljubnih m množinah
^ oddaja
2 52-40
trgovina
Ferd. Sajovic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnoga blaga. Volneni robci,  pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, trebušnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Zapomni, ne zabi!
Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN" rabi,
Želodcu bo prav!
to
Želodčni
= liker =
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od
Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
I I l i
m m
i i I I I I I I I I
I I
■ i
i
I
U
I I I I I I I I I I I I I ! I I I I I I 1 I X
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mestna aranilnita i Kranju
obrestuje hranilne vloge po
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
406
I
Hranilnica posoja na zemljišča po 5Vji0/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1915. je bilo stanje hranilnih vlog nad
6 milijonov 120 tisoč kron. | (
brez odbitka rentne-ga davka, katerega S plačuje hranilnica iz I lastnega. Narasle in I nedvignjene vložne S obresti pripisuje h ka-I pitalu vsakega pol leta I — to je dne 30. junija
Iin dne 31. decembra — ne da bi bilo treba _
Ivlagateljem se zgla- ■ šati radi tega pri hra-1 nilnici. 1
T
I I
I
■
I
■
I I
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje
v Kranju na rotovžu
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 3 milijone 900 tisoč kron
ii
I   vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni ■   j dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
li£l3CXXXXXXXXX3CX31
i i i i 11 11 11 11 i i 11 i i 11 11 >< 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 x
I
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju
04
03