319
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja, — Kolikor bolj se bliža dan pričetka državnega zborovanja, toliko bolj živahne postajajo razprave o razmerah strank med saboj in o osodi sedanje vlade. — Nekateri levičarski listi že računajo s tem, da je opozicija med saboj složna in računajo s tem kakor da bi bili že zase pridobili gališke poslance. Pa k sreči dosedanje državno-zborske večine oboje to do sedaj še ni resnično. Levičarji niso med seboj ne samo ne složni, temveč nasprotja postajajo če dalje večja. Izrekoma   to   velja   o  členih   avstrijskega   in   pa   nemškega
v
kluba z dežele Ceske oziroma Moravske. „N. fr. Presse* trdila je, da je opozicija složna, na to pa je odgovorilo glasilo Pickert-ovo. — Chlumecky in Pickert sta tako edina, kakor »ogenj in voda'4. Da med avstrijsko-nemšk^m in pa med nemškem klubom ni očitne vojske, to se je dosedaj moglo doseči samo s tem, da so členi avstrijsko-nemškega kluba vedno odjenjavali in jim prepuščali prostor za prostorom.
Kar pa zadeva gališke poslance, ne iriore nihče pričakovati, da bi bili že v kratkih 8 letih pozabili prejšnjega levičarskega gospodarstva. In res se do sedaj še ni oglasil ne jeden časnik in ne jeden poslanec Gališke za zVezo z levičarji, temveč vsi so se izrekli bolj ali manj odločno zoper sprejem danih jim ponudb. Enako godi se sedaj na GališJiem potujočemu naučenemu ministru Gautsch-u. Sprejemajo ga sicer povsod dostojno večinoma tako le uradniki, ampak najpomenljivejše glasilo galiških poslancev „Czasu, prav ostentativno naglasa, da vse to se godi brez političnega   pomena.   Iz tega
320
bilo bi tedaj sklepati. — da romanje naučnega ministra v Galiciji ne bode njemu donašalo odpustkov.
Ves položaj v državnem zboru je sedaj na kratko rečeno ta, da češki, dalmatinski poslanci gotovo stopijo v odločen boj zoper ministra Gautscha, vse drugo odločilo bo v prvi vrsti vedenje ostalih klubov desnice, v drugi in oziroma uže tudi v prvi vrsti vedenje ostalih členov Taaftejeve vlade.
To nedeljo bil je sklenjen hygijenski kongres s slava-klici na cesarja in casarjeviča. Kot zbirališče za prihodnji hygijenski kongres, ki se ima zbrati 1. 1891, odločil se je London. V stalni pripravljalni odbor za ta VII. kongres pa so bili izbrani: Brauardel (Pariš), Corfield (London), Dobroslavin (Petrograd), Gruber (Dunaj). Mosso (Turin), Murphy (London), Roth (Draždane).; Billengo (severna Amerika); za demografični odsek pa Bentillon (Pariš), Boeck (Berolin), Bodio (Rim), Johnson (Petrograd), Inama Sternegg (Dunaj). Razgovarjalo se je v kongresu v prvi vrsti o naravi in vzrokih kolere in pri tem vprašanji trčili so skupaj zastopniki teorije o bakrilih, po katerih se baje širi kolera in onimi, ki to zanikavajo. — Obširno se je govorilo tudi o drugih nalezljivih boleznih, o škodljivosti slabe pitne vode, o sna-ženji železniških vozov,  o skrbi  za zdravje učencev itd.
Število členov kongresa narastlo se je do slovesnega sklepa, ki je bil v nedeljo v veliki dvorani vseučiliščne palače, na 2400.
Vsi krogi so složni v tem, da do veljavnih sklepov ne morejo voditi taki kongresi, vsikakor pa podajajo zdravstvenim uradom različnih držav mnogo gradiva.
Ogerska« — Dne 29. septembra bil je slovesno otvorjen ogerski državni zbor, ki bode zboroval pet let. Slovesno otvorjenje vršilo se je s prestolnim govorom cesarjevim, v katerem vlada proglaša, kaj in kako namerava delovati v novo pričeti parlamentarni dobi. Pre-stolni govor omenja, da bode vlada predložila načrte postav o prevstrojenji politične uprave in nekaterih drugih postav ( menja, da bode potrebščine države skušala spraviti v soglasje z dohodki. — Glede razmer z vnanjimi državami omenja prestolni govor, da so te z vsemi državami dobre in prijatelske in da se je zato nadejati, da se posreči tudi dalje še ohraniti nam mir.
Vendar pa da se ravno v ta namen ne more odnehati, vojno moč države vzdržati vedno močno.
Ogerski listi nič kaj niso bili zadovoljni z vsebino in ne z obliko prestolnega govora. »Pester Lloyd" na priliko trdi, da je v lepem soglasji pičlost vsebine z su-hoparno8tjo besedi v prestolnem govoru. Tudi naznanjena štedljivost v državnem gospodarstvu ni nič kaj po volji. Izreka sicer misel, da se bodo povikšali državni dohodki z vpeljavo užitninskega davka na žganje in s povik-šanjem cene tobačnih izdelkov, pa da, vse to ne bode dosti izdatno. Sicer pa ta list kakor naravno v nebesa kuje spretnost sedanjega ogerskega finančnega ministra, ki je ministerski predsednik Koloman pl. Tisza sam.
Nemška — V nov dokaz svoje veljave in moči naročil si je knez Bismark, potem, ko se je grof Kalnoky vrnil od njega in je zadobila Evropa prepričanje, da se nemško-avstrijska zveza od vlanskega leta sem nič ni skrhala, k sebi ministerskega predsednika Laške Cris-pi-ja. Nemški in Laški uradni in poluradni listi tolmačili so to dogodbo verjetno tako, da je to znamenje tesneje zveze med Nemško in Laško, kakor izrekoma laški   listi zahtevajoče naglašajo   v   ohranenjemiru.
Dogodba na nemško-francoski meji, kjer je bil francoski lovec vstreljen, francoski častnik pa teško ranjen,. še ni poravnana. Pa preiskava je dokazala, da je krivda na nemški strani, zato je pa tudi Bismark pripravljen Francoski dati primernega zadostenja.
Francoska. — Vlada je dovolila svojemu konzulu v Plodivu, Boyssetu, dopust na nedoločen čas. Tako so sedaj odšli iz Bolgarije že trije francoski zastopniki.
Srbska. — Volitve so dognane in so vse izvršene v smisin Ristič-eve vlade. — Garašaninci se niso vde-ležili volitev. Več kakor čudna prikazen za ustavno življenje v Srbski, — ker nikakoršna opozicija ni mogoča.