POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Štev. 10.	V Ljubljani, 9. marca 1922.	Leto LX1I.
Glasilo Udruzenja Jugoslov. Uilteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 35*— Din letno. Posamezna Številka po P— Din.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva uju ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
V pričakovanju.
Sprejet je bil predlog, da se državnemu uradništvu izplačajo 1. aprila nove draginjske doklade in tudi prvi obrok diference za nazaj. To se bo zgodilo, če ne bo kakega posebnega presenečenja vmes. Je to nujna potreba in skrajni čas že za to, ker grozi, da se s skrajno slabim gmotnim situiranjem državnega uradni-štva zamaje vsa zgradba naše države in da prizadene našo upr""o občutna škoda zaradi tega.
Verižniki — milijonarji, banke in njih zveze in valutni ŠDekulanti so direktni grobokopi naše države, ker tirajo z diktiranjem cen vsem predmetom v državi. do neverjetnih višin večino državljanov v naravnost obupno stanje. Država si pomaga z zvišanjem draginjskih do-klad, in tako gre igra naprej — v pogubo, če se ne bo pravočasno izpodbilo vladajoči kapitalistični manjšini tla in vpliv, da ne bo gospodarsko uničevala večine.
Priti moramo do edino pravega in zdravega principa: da je procvit in napredek države odvisen od zadovoljstva vladanih, ne pa od zadovoljstva vladajočih.
Tudi redukcija uradništva je predmet našega pričakovanja. Vlada se trudi, — če ne bodo zopet zli duh pri njenem delu stranke, ki bodo zopet iz strankarskih razlogov skušale imeti prevladajoči vpliv pri rešitvi tega vprašanja. Vlada hoče gospodarsko dobro, a dobi nadvpliv nad njenim delom kapitalistična manjšina; vlada hoče upravno dobro, a dobe nadvpliv nad njenim delom stranke. In prvi problem se reši ugodno za žepe kapitalistov, drugi problem se reši ugodno za stranke; državo in interese večine državljanov se pa podredi zasebnim in strankarskim interesom.
Vladna komisija je izdelala predlog zakona o državnih činovnikih. To bi bilo tretje- naše pričakovanje.. S tem bi se uvedla nekaka stalnost v državno upravo, državno uradništvo bi dobilo svoj prepotreben mir za delo v dobrobit države, ker bi se ga s tem postavilo izven igre z ozirom na izrabljanje v strankarske namene. Dobili bi zakon, ki bi nam dal neko stalnost v pravicah in dolžnostih, dal bi nam enotnost, da bi naš položaj ne baziral le na nesigurnih nared-bah, ki se izmenjavajo vsak čas.
To bi bil tudi temeljni zakon za uči-teljstvo, s katerim bi bil uravnan naš niaterijalni in pravni položaj.
Izpopolnili in dopolnili bi ga v posebnostih posameznih kategorij državnih uradnikov še specijalni zakoni.
Dopolnilne naredbe z ozirom na potrebe šolstva in učiteljstva bo obsegal šolski zakon. Glavni Prosvetni svet v Beogradu je prav v teh dneh zaključil
delo na načrtu šolskega zakona in to je četrto naše pričakovanje.
Tako bazira ves naš današnji polo-~ žaj na samih pričakovanjih, ki nas drže v negotovosti, katera nI ravno naiboljša podlaga zaupanju.
V četrtem letu bi pač smeli pričakovati urejenejših razmer!
Načrt zakona — pragmatike o državnih uradnikih.
Posebna državna komisija je izgo-tovila načrt zakona o uradnikih in sicer na podlagi načrta uradniškega udruže-nja. Na podlagi referata ministrstva za konstituanto in izenačenje zakonov izvolil ie nedavno ministrski svet poseben interuiinisterijalen odbor, ki naj predlaga zakonski načrt in poda o njem svoje mne-nie. V naslednjem objavljamo glavne določbe tega zakonskega predloga.
Glede sprejemania v državno službo določa načrt, da so vsi poklici v vseh strokah državne sl.užbe pod zakonitimi pogoji enako dostopni vsem našim državljanom; naturalizirani državljani pa moreio dobiti državno službo, če bivajo že deset let v naši kraljevini. Vsaka oseba. ki hoče stopiti v državno službo, mora biti stara vsaj 18 in ne več ko 40 let. Politična načela uslužbenca niso ovira za sprejem v državno službo. Izvzete so pa osebe, ki priznavaio načela protipravne premembe državnega reda, ali ki pripa-daio religiji, katera ni priznana v državi.
Po kvalifikaciji, ki se zahteva za snreiem v posamezne stroke, se državna služba deli na šest kategorij: I. služba, za katero se zahteva popolna fakultetna ali njej ravna kvalifikacija, katero je treba dokazati z diDlomo; II. služba, za katoro se zahteva popolna srednješolska kvalifikacija z zrelostnim izpitom; III. služba, za katero se zahteva najmanj 6 razredov gimnazije; IV. služba, za katero se zahtevajo najmani 4. razredi gimna-| zije: V. služba, za katero se zahteva najmani dovršena ljudska šola, ¡11 VI. služba, za katero se zahteva najpotrebnejša pismenost in odsluženie roka v vojski. Uslužbenci od I. do vključno IV. kategorije so uradniki, uslužbenci V. kategorije so poduradniki. uslužbenci VI. kategorije pa sluge in nekvalificirani delavci. Kategorije se dele na skupine, katerih je v I. kateeoriji osem. v II. in III. šest, v IV. pet, v V. štiri in VI. tri. Državna služba ie prvo leto provizorična. po poteku tega roka pa dobiva uslužbenec avtomatično stalnost pod zakonitimi pogoji.
Glede plač državnih uslužbencev določa načrt; Plača se deli na osnovno in
na položajno; stanarina se deli na redno in povečano, dodatki so predvideni samo za deco. Osnovna plača se določa po kategoriji službe ter se v vsaki, kategoriji deli na 10 stopinj tako-le:
Osnovna plača — stanarina (v stotinah dinarjev);
I.	45-18, 50—20, 55—22, 61—26, 67—26, 75—30, 83—30. 93—35, 103—40. 120—45.	i
II.	37—16, 40—18. 45—18, 50—22. 56—22, 62—26, 70—26, 78—30, 88—30, 98—35.
III.	30—14, 33—16 36—16, 41—18, 46—18, 52—22, 58—22, 66—26, 74—26, 84—30.
IV.	24—12, 27—14, 30—14, 33—16, 38—16, 43—18. 49—18, 55—22, 63—22. 71—26.
V.	19—10, 22—12, 25—12, 28—14, 31—14, 36—16. 41—16, 47—18, 53—18, 61—22.
VI.	15—10, 18—20, 21—12, 24—14, 27—14. 30—16, 35—16, 40—18, 46—18. 52—18.
Uslužbenec, ki po dovršenju najvišje stopinje osnovne olače svoje kategorije ostane še nadalje v državni službi, dobiva za ves čas nadaljnjega službovanja najvišjo osnovno plačo svpje kategorije, povečano za 25[c. a ta povišek se ne vračuni v penzijo. Stanarina se more po razmerah v posameznih krajih povečati za 50, 30 ali 20%. Dodatek za otroka znaša do dovršenega 6. leta 360, do 12. leta 600, a do polnoletnosti 960 dinarjev na leto.
Položajne plače delavnih skupin po posameznih kategorijah se dele tako-le:
I.	Delavna skupina (višje) št. 1. 15.000, št. 2. 12.000, št. 3. 9000, št. 4. 6600, št. 5. 5000, št. 6. 3600, št. 7. 3000 in št. 8. 2400 dinarjev.
II.	Delavne skupine: št. 1. 7500. št. 2. 6000, št. 3. 4500, št. 4. 3200, št. 5. 2600 in št. 6. 2000 dinarjev.
III.	Delavne skupine: št. 1. 5600. št. 2. 5000, št. 3. 3600, št. 4. 3000, št. 5. 2400 in št. 6. 1800 dinarjev.
IV.	Delavne skupine: št. 1. 4500, št. ,2. 3200. št. 3. 2600, št. 4. 2000, št. 5. 1600 dinarjev.
V.	Delavne skupine št. 1. 2600, št. 2. 2000, št. 3. 1600 ¡11 št. 4. 1200 dinarjev. .
VI.	Delavne skupine št. 1. 1400, št. 2. 1000 in št. 3. 500 dinarjev.
Plače ministrov in njihovih pomočnikov so določene • tako-le: Predsednik vlade ima plače ¡11 stanarine 60.000 dinarjev na leto; ministri, predsednik državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole po 50.000 dinarjev; pomočniki ministrov, podpredsedniki državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole po 45.000 dinarjev; člani državnega sveta, kasacijskega sodišča in | glavne kontrole, redni univerzitetni profesorji ter predsedniki državne hipote-karne banke in uprave državnih monopolov po 40 tisoč dinarjev.
Na vsaki stopnji osnovne plače traja služba tri leta. a po tem roku dobiva uslužbenec avtomatično plačo prve višje stopnje. Uslužbenec ali upokojenec mora paziti na svoje dostojanstvo. Izrabljati uradne oblasti in položaja v strankarske svrhe se kaznuje z odpustom iz službe. Državni uslužbenci ne smejo sklicevati iavnih strankarskih zborovanj, niti se jih ne smeio aktivno udeleževati, niti organizirati in predstavljati politične stranke in skupine.
Delovni čas v pisarni ne more biti daljši nego 8 ur dnevno. V soboto popoldne in v nedeljo cel dan ie počitek. V tem času posluje samo dežurni. Uslužbenci imajo vsako leto pravico do dopusta, ki se določa po kategoriji službe.
Vsa vprašanja glede prevajanja starih uslužbencev 113 novo pragmatiko se rešijo s posebnim pravilnikom
Kako postopaj učitelj pri zemljepisnem pouku.
•'Konec.)
Ko dospemo na Kosovo polje, napo-jeno s slovansko in nič manje tudi s turško krvjo, pokličemo učencem v spomin predvečer Vidovega dne in naj slišijo učenci Miloš Obilica, ki se zahvaljuje knezu Lazarju na napitnici: »Hvala ti. čestiti kneže, na tvorne daru, a nehvala na takoj riječi! Mi nismo izdajice bili, niti čemo biti, a da Bog da, da ti ne sjedi izdajica uz koljeno. Sjutra ce biti Vidov dan, vidjet čemo, ko je vjera, ko li je ne-vjera i izdajica«.
Pokažimo na Vidov dan kneza Lazarja, ki juriša na svojem belcu pred voj-
LISTEK.
Naši rojaki v Ameriki.
(Izviren dopis.)
Odkar je omejeno naseljevanje Ju-ioslovenov v Združ. državah Amerike, 'e nastopila nekaka tajna gonja proti vse-kar ni angleško. Slovenska šola v ^evelandu se je spremenila v angleško.
Schrembs (nemškega izvora) je Drepovedal. da bi se učilo v slovenskem 'eziku. Potujčevanie se dogaja kar na ^belo.
I . Zdi se mi dobro, ako bi se zaintere-sil"alo naše jugoslovenske trgovce s panjem. da bi prodajali in v slovensko-I *meriški svet razprodajah naše knjige, [ ev'je, razglednice, kipe i. t. d.; pripo-
moglo bi se morda nekaj več k zavednosti med našim ljudstvom.
Češke razglednice s slovanskimi imeni mest, rek in krajev so povzročile mnogo zanimanja med Čehoslovaki; morda bi iugoslovenske imele enak vpliv med Jugosloveni.
Med večimi jugoslovenskimi novi-nami, imamo tudi 14 slovenskih časnikov. o katerih bi se pa lahko trdilo, da so skoraj več v škodo, kot v prebujanje slovenstva v Ameriki. Katoliški lističi so bolj za italijanski Rim, kot za kaj druze-ga. med tem ko drugi, takoimenovani delavski listi, boli ubiiaio narodno zavest kot jo probujaio. Da. še Sokoli, ki so vedno bili le narodnjaki, so si nadeli v Chicago ime kot »delavski« Sokol.
Ameriški kapitalisti silno preganjajo I delavske zveze (Unije); kadar ie kje ka-
' ka stavka, vedno trdijo, da so isto po-j vzročili tuici.
V	West Virginiji je naravnost škandalozno ravnanje z našimi ljudmi. Nad 18 mesecev živijo že premogarji v šotorih in strašno prezebajo in trpijo pomanjkanje v vsem. Lastniki so jih s silo izgnali iz hiš. zato ker so se hoteli združiti v del. zvezo, in ko je šel eden izmed delavcev k predsedniku Z. D. A. Hardin-gu, so ga obsodili, da je kriv izdaje Z.
j D. A.
V	državi Colorado, je bila pred nekaj meseci jugoslovenska vas Pueblo. Jugosloveni so imeli tam prijazne domove, šole, cerkve i. t. d., delali so v topilnicah: pa narastla je bližnja reka, katera ni le uničila vseh posestev in lastnine, temveč potopila mnogo našega ljudstva.
Zdi se mi, da tudi ta prohibicijska postava zadene bolj Slovane, kot druge
narode. Italijani imaio cele zaloge opojnih niiač. so strah okoličanom, njih naselbin, oobiiaio detektive, in vkljub temu so mnogo bolj spoštovani v Zed. Drž. Amerike. kot pridni in potrpežljivi Slovani.
Vsegamogočni Dolar je na silno visoki stopnji; napaka ie pa ta, da ga je tako težko dobiti sedanje čase, še težje ga držati. Industrija, ponos Kolumbije, počiva; veliki železni stroji, kateri delajo z mrzlično hitrostjo v boljših časih, stojijo. Delavec pa tava po ulicah in prosi zaman po tovarniških pisarnah za delo.
Meso, ki je bilo v primeri veljave dolarja pred vojno še 00 ceni, (to pa zato, ker so imeli po skladiščih za več let starega bizonovega mesa) je sedaj drago.
Na.i omenim še. da plin, prah in strašna vročina pobiia mnogo naših ljudi v zgodni mladosti. Pokopališča z nagrobnimi imeni pričajo o tem.
Stran 2,
1
UČITELJSKI TOVARIŠ. «i,e 9 marca 1922.
1
SteV. 10
sko na I urke. Opozorimo otroke, da je srbska vojska pod poveljstvom kralja Petra in regenta Aleksandra ter vojvode Putnika potolkla na teh tleh leta 1912. Turke in osvobodila Kosovo polje in Ma-cedonijo v bojih pri Skoplju in Kumano-vern ob reki Vardar.
Učitelj opozori otroke na mrke obraze divjih Arnavtov, ki so jih Turki naselili ob času njihovega gospodstva po rodovitnih krajih Kosovega polja. Obiščimo pa tudi borne vasi v gorah, kjer biva srbski rod slavnih četašev, ki so bili strah krviželjnim begom in agom.
Ko dospemo do Prilip grada pozovi-1110 Kraljeviča Marka s citatom narodne pesmi:
Brača Kraljeviči.
vili grmi, iT se zemlja trese, il" udara more o bregove? Niti grmi, niit' se zemlja trese, nit' udara more o bregove: — -na Priilipu pucaju topovi, Šenluk čini od Prilšpa kralje, dva su mu se porodila sina; čini kralju veliko veselje, a siinove šal je na ikrštenje; ,lepo jim je iune postavio: Jednom Mairko a drugom Andrfja.«
Ustavimo se še ob cesti pri slepem guslašu, da slišimo njegovo pesem.
»Zlu večero večerao Alarko, komad kruha i glaviču luka, grohotom se nasmi-jao Marko
»Što se smiješ moje čedo Marko? J al' ubogoj večerici tvojoj, jal* starosti tvoje stare rnajke?
Nesmiiem se tebi ostarjela majko. Grjehota je izsmihati majku! — Več se smijem milo dobro moje, dok sam bio lu-do momče mlado, sustiže me turška po-turica. a kod mene ništa od oružja, ve-čem kesa i konjska torbica, u njoj dvajset i četiri čavki, i dve ploče dobra konja moga, tim ga udrih, mila moja majko!«
Zadno Ture crnoj zemlji pade. Ja po-mislih, da se Ture smije, al' to Ture izke-silo zube.«
Iz Bitolja peljimo otroke k Ohridskim jezerom, posetimo Solun, rojstno mesto sv. Cirila in Metoda in sv. goro Atos, ter se vračajmo na sever po reki Drin.
Pokažimo otrokom Šar planino, po kateri je kraljevič Marko lovil medvede, volkove in mrjasce ter občeval z gorskimi vilami.
Na levem bregu pa albansko gorovje ter slikajmo otrokom pohod srbske vojske preko teh hribov v balkanski in v svetovni vojni.
Ko dospemo v Cetinje, povejmo otrokom, da je bil tu rojen kralj Aleksander I. peljimo jih na Lovčen, kjer počiva truplo pesnika vladike Petra Petrovič Nje-guša.
Spustimo se raz gorovja junaške Črne gore po vijajoči se cesti k morju v Ko-tor, kjer plapolajo državne naše modro belo rdeče zastave na naših bojnih ladjah, ki zasidrane v zalivu, nepremagljive naše morske trdnjave čakajo nadaljnega povelja.
Vozeč se po Jadranskem morju za-pojmo pesem, da jo slišijo Italijani: »Buči, buči morje Jadrijansko, kot si nekdaj bilo, zopet boš slovansko!«
Pozovimo otroke s pesnikom Tresič Pavičičem: »Na pobjedu smjelo, bračo, pram sinjemu moru.«
Ker je okolica mesta Split važna za našo zgodovino, stopimo z ladje in oglejmo si razvaline Solina, obiščimo trdnjavo Klis in staro mesto Trogir.
Saj ta okolica je zibel naše slavne zgodovine, zibel naših prvih slavnih kro-nanih kraljev — Tomislava in Petra Kre-šimira.
Otroci naj spoznajo tudi važnost morja za našo trgovino. Vidijo naj z raznim blagom natovorjene ladje, ki odhajajo in prihajajo po tej široki morski cesti iz Amerike, iz Azije, iz Afrike in iz Avstralije.
Ko dospemo v Šibenik, peljimo mladino na ribji trg, da Vidijo razne vrste morskih rib morskih pajkov in rakov. Dalje na sadni trg, kjer se rdeče zgodnje črešnje, marelice, breskve in se ponujajo aateljni, pomaranče, limone in čez vse sladko dalmatinsko grozdje.
Otroci naj opazujejo, kako Dalmati-nec bere oljkine jagode in preša iz njih okusno namizno olje v svoji bogati narodni noši.
A ko dospemo v Zader, v Reko, v Opatijo, v Trst in slednjič v Gorico, opozorimo otroke na divjo gonjo fašistov in na tužno, po svobodi in po našem ujedi-njenju zdihujoče naše brate, ki v mukah ječe pod krutim italijanskim jarmom.
Ko pa dospemo do Simon Gregorčičeve rojstne hiše in obiščemo tudi njegov
grob, zakličimo tudi mi s pesnikom naši Soči :
»Tod sekla britka bodo jekla, in ti nami boš krva>va tekla . . . T »čas prodrvii vse na dan, narasti, vzkipi v itak straišan! Ne stiskaj v ¡meje se bregov, srdita čez branove stopi, ter tujce, zemlje-lačne vtopi, na dno razpenjenih vatov!«
Kakor oživlja zgodovina zemljepisni pouk, tako naj dobi zgodovina konkretna tla s, pomočjo zemljepisja.
Zgodovina in zemljepis naj se poda-vata vedno v tesni zvezi, ker to je edino prava in naravna pot pouka, saj se je vršil ves dogodek zgodovine na zemlji in zemlja je pronicana zgodovinskih činov.
Naj govore otrokom gore in doline, reke in potoki, mesta in gradovi o svoji preteklosti.
S tem dosežemo, da vzljubijo učenci svojo domovino, se zavedajo svojega državljanstva in narodnega edinstva.
Izogibajmo se pri pouku v šoli vsakega separatizma, gojimo v šoli čut skupnosti in plemenske strpnosti. Le kot narod od Vladivostoka do Soluna smo veliki, močni, nepremagljivi.
Naj nas objame v bratski zagrljaj velika in edino spasujoča ideja: »Le v slogi Slovan uživa svobode dan!«
Fr. Lovšin.
Iz Jugoslavije.
—	Coklia proti širjenju kulture in narodne orosvete ie določba zakona o taksah, ki uvaja davek celo ha ocene in novo izšle knjige med uredniškimi vestmi v listu. Na podlagi tega zakona zahteva davčna oblast od nas davek od vsake knjige i. dr., ki io prinašamo pod »književnostjo«, če io priporočamo ali če navedemo ceno. orodajalca ali založnika od nje. Postavljeni smo v neprijeten položaj. da se moramo omeiiti s priobčeva-njem književnih ocen in novoizišlih del na književnem trgu.. Cena listu je itak tako mala. da ž nio ne moremo več kriti izdatkov, ki jih ima organizacija za list, kaj šele. da bi note m list nosil še stroške davka. Prepričani smo. da ie s tem zelo močno prizadeto širieuje narodnega pro-svečivanja in da bo kulturna škoda, ki jo bo napravila ta odredba na izobrazbi naroda večja neuo bo gmoten efekt tega davka. Kulturna škoda tudi ne bo odtehtala gmotnega dobička! Pri nas vlada velika rigoroznost v izvrševanju te odredbe, dasi moramo oonovno povdariti, da ie ta odredba v veliko škodo širjenju in povzdigi narodne izobrazbe in prosve-te in ie naš stan in z njim šolstvo ter na-'•¿dtia prosveta s tern najbolj prizadet.
—	Davek na časopisne beležke. Dopisnike opozarjamo da bomo morali marsikateri dopis odslej črtati, ker je po zakonu o trošarini in taksah podvržen davku. Davčni oblasti moramo plačati davek za vse notice, ki se tičejo zarok, oorok. smrti, celo poročila o novo izšlih knjigah. Določba se glasi: za oglase se smatrajo vsa naznanila v časniških beležkah. s katerimi se naznanjajo zaroke, poroke, priporočajo bioskopske predstave in vse drugo, kar ima značaj oglasa ali reklame. — Tej oglasni taksi niso zavezani: a) repertoar državnih in državno priviligiranih dedališč: b) obvestila o naročnini: c) krifke (recenzije), če ne nastopajo iz kroga književnega poročila: č) odgovor uredništev o čisto njih ooslMr. in d) izjemoma on: oglasi v časniških beležkah, ki se iz humanitarnih razlogov tiskajo brezolačno: toda o tem se občasno uverja finančno oblastvo. — Istotako ie smatrati za oglas v katalogih, ako se oredmet ali kniiga ne navaja samo z označbo cene, nego se povdarja in opisuje dobra stran dotičnega predmeta ali knjige. Oglasi, ki se izdajo v obliki časnikov ali kot priloge časnikom ali drugim knjigam, spadajo istotako pod to takso. — Ker bo »Učiteljski Tovariš« spričo ogromnemu novišku papirja in tiska pri sedanji naročnini itak pasiven in ker nimamo fonda, s katerim bi krili ta davek, opozarjamo, da ne bomo priobčili nobene vesti, ki ie podvržena davku, če izrecno ne izjavi dotičnik, da prevzame sam stroške davka.
—	Predlog zakona o državnim služ-benicima. to ie nova službena pragmati-ka. ki io je izdelala državna komisija, je izšla v posebni brošuri v srbohrvaščini in tiskana v cirilici. Pragmatika obsega 245 točk in ii ie nriložena obširna razlaga. Zveza poštnih organizacij v Ljubljani io izda v sjovenskem jeziku, izvod po 5 dinarjev. — Kdor io želi imeti, naj to po dopisnici iavi označeni organizaciji.
—	Borba šolski vrt v Trebnjem. Velika pažnja se zadnji čas posveča šolskim vrtovom. Baje so dobili okrajni šol-
ski sveti striktna navodila glede postopanja s kraj. šolskimi sveti, ki v zasmeh tozadevnim zakonskim določilom še niso preskrbeli in opremili zemljišč za šolske vrtove. Tudi tu se vodi borba za šolski vrt že od septembra 1920. Vsak papirnat pritisk na krajni šolski svet je ostal do sedaj brezuspešen. Zastopi všolanih občin so pa v svojih skupnih sejali izrekli celo mnenje, da šolskega vrta sploh treba ni, ker nista zemlja niti podnebje prikladna za gojitev sadjarstva. A občina.je celo lastnica zemljišč, ki so se že do 1. 1900. in to z uspehom uporabljala kot šolski vrt. Poštene besede naslovljene na občinske možakarje teh niso spametovale — zato preostaja edino korobač. Čuditi se je, da se pušča — pri življenju te poosebljene cokle vsakega šolskega napredka, ki očividno zanemarjajo svoje dolžnosti napram šoli ter se iz oblastvenih ukrepov samo norčujejo češ proti naši volji se ne more itak nič zgoditi.
—	Zaradi odsotnosti urednika-, tov. P. Fleréta, ki se je mudil v Beogradu v Glavnem Prosvetnem Svetu radi načrta šolskega zakonu, ni mogel iziti »Popotnik«, kar naj naročniki vzemo na znanje.
—	Maribor, (Dopis.) Dne 2S. februarja je bil pokopan vpokojeni nadučiteij Ivan E. VVeíxeL Tudi sedaj je pokazalo učiteljstvo mesta Maribor svojo pijeteto do pokojnega tovariša z veliko neudeležbo pri pogrebu, ker ni bilo niti enega učitelja navzočega izjemši par učiteljev vpokojencev od drugod, zdaj stanujočih v mestu in par učiteljev iz okolice. Zadnjikrat se je pisalo, da je najmanj 50 učiteljev v mestu, resnično jih je črez 100 in niti eden ni imel časa se udeležiti pogreba. Dne L februarja se je izrazil neki nadučiteij v pok.: »Kako bridko je, da aktivni učitelji-ce prezirajo vpokojence!« — Pri pogrebu dne 1. februarja bi se izgovarjalo — ni bil iz. našega okraja, — a dne 28. februarja to ne velja, ker ta je služboval v okraju. — v Kamnici pri Mariboru. Le tako naprej! To vzbuja in krepi kolegijalnost! Kdor se ne spoštuje sam, . . .! — Navzoči.
—	Uvaženi hrvatski pedagog i književnik Ljuboje Diustuš. Utnro je 17. stu-denoga 1921 u Osijeku. koji ie u ovim krajevima mnogo poradio za narodno osvještenje. pridizanje prosvjetnih institucija, a svojedobno organizovao škol-stvo u Bosni i Hercegovini, širio ljubav i medjusobno poštivanie itd., pa mu ie kao takovom svijetla uspomena u hrvatskom narodu i kod Slavenaoiopce. To nas je potaklo, pa ie potoisani Klub odlučio, da mu se na grobi lu Sv. Ane podigne dolični nadgrobni spomenik, a na kuči, gdje je umro, čedna spomen-ploča. Umoliavamo gornji naslov, da u tu svrhu pošalje ori-mierenu svotu i do radi oko sabirania pri-nosa medju znancima i pokojnikovim što-vateljima." Prinosi se šalju -na upravú Kluba brv. književnika u Osijeku. I. (Ga-iev trg 4) ili člana upr. odbora Josipu Glembav (Osijek 1.. Pejačevičeva ulica 34), pa če se o tom voditi poseban Lskaz.
Dne 21. februarja 1922. je umrl v Siovenjgradcu učitelj v p. g. Ivan Irobej. Pogreb je bil dne 24. februarja, katerega se :'e udeležilo zelo veliko ljudi iz mesta in okoli, e. Rajnki je služboval v Sloveni-gradcu nad 40 let ter bil v vseh slojih ja-ko priljubljen. N. v m. p.!
—pl. Poročil se je 26. februarja t. 1. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani tov. Lojze Colja s tov. Vero Mahorčičevo. Obilo sreče!
—	Izpiti iz t lovadbe za srednje šole v Zagrebu se prično 24. aprila t. 1. Prošnje s potrebnimi prilogami je treba od-ooslati uradnim potom, in sicer toliko brej., da jih ima že en mesec pred izpitom komisija.
—	»Ocvirki«. Tovarišem, ki me sprašujejo, kaj ie z izdajo otroških dov-tioov, sporočam, da doslei nisem prejel še nobenih prispevkov. Ker sem uverjen, da ie v naših otrocih kljub trdim časom, ki tudi niim ne prizanašajo, še zmerom dosti zdravega humorja, ali vsaj neprostovoljne komike, se mi zdi. da je mnogo tov^išev orezrlo moj poziv v lanski 44. št. »Uč. Tov.« Zato prosim vse tiste, ki se še niso dokraia pofilistrili: zbirajte originalne otroške dovtipe in mi jih pošljite na priloženi naslov: Vilko Mazi, irluhonernjiica, Ljubljana.
—	Kakor čitamo v »Narodni Prosve-ti« se je odločila državna tiskarna v Beogradu, da bo izdala zvezke in risanke za osnovne šole.
—	Usposobljenostim preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole s sloven-kim oziroma s "slovenskim in nemškim učnim iezikom se prično pri izpraševalni komisiji na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani v pomladanskem roku dne 28. aprila 1922. Pravilno opremljene prošnje za orioust k usposobljenostni preizkušnji naj se po šolskem vodstvu pra-
vočasno predfože okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje da 12. aprila v rokah izpraševalne komisije.
—	Dekliška šola v Konjicah ie nabrala za »rusko stradajočo deco« 118 Din.
I	80 para.
—	Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Mesto venca na grob t tovariša gospoda nadučitelja Ivana E. Weixela v Mariboru so darovali gg. Baumgartner. Farkaš. Kopic, Paulšek. Podobnik. Pučelik, Simon Vodenik, Jožef Zemliič in Zinauer Dijaški kuhinji v Mariboru 180 K! Prisrčna hvala!
Izplačilo novih draginjskih doklad.
Finančni minister je na pritisk demokratske stranke predlagal, da naj se izplačajo nove draginjske doklade državnim uradnikom po zakonu z dne 26. dec. 1921 s prvim aprilom; razlika draginjske doklade za januar, februar in marec naj se izplačajo v dveh obrokih in sicer 1. aprila in 1. tnala.
—	Zaročnih in poročnih obvestil ne bomo več oriobčevali. ker mora list plačati od njih davek, izvzemši slučaja, če nam naročnik izrecno zagotovi, da poravna stroške.
Vestnik meščanskih šol.
—c Iutcrp.laciia narodnega poslanca dr. Milana Koruna iir tovarišev na gospoda ministra orosvete v zadevi plač učiteljev na meščanskih šolah: Meseca decembra 1. 1919. so bile enotno uravnane , plače vsega učUelistva osnovnih šol v državi. Pri tej uravnavi pa se je hote- ali nehote pozabilo celo kategorijo- učiteljev, j Prejšnji srbski šolski zaken namreč ne J pozna tipa meščanske (gradijatrske) šole. ki je v prečanskih krajih, zlasti v Slove- j
II	i ji, Vojvodini in Dalmaciji lepo razvit. Ta zakon se ie raztegnil na vso država j in ministarstvo orosvete je zagrešila usodno napako, ker ni uvrstilo in uravnalo plač učiteljstvu meščanskih šol. Še j pravočasno po strokovni organizaciji: ' oDOzorieno, ni storilo ničesar, temveč je . odločilo, da se to vprašanje pozneje reši, I do tedaj na ostane kot ie »privremerro« j urejeno. Pretekli sta polni dve leti toda
o rešitvi tega važnega vprašanja ni niti ] duha ne sluha. Dve leti in več že čakajo j učitelji meščanskih šol, da se uravna nji- : hov gmotni položai. Živeti morajo v in- ■ dustriiskih krajih in v mestih, kjer ie dra- 1 srinia silno občutna, delati morajo napor-neiše in več kot njihovi tovariši na j osnovnih šolah, od niili se zahteva dale-ko višjo izobrazbo, toda za vse to dobivajo enake plače kot učitelji osnovnih šol. Ne. nekaj več. Tako dobi učite ff z izpitom za meščanske šole na leto, čujte 150 dinarjev, brez izpita pa 75 dinarjev več kot oni, ki so na ljudski šoli. Tako je v Sloveniji, v Vojvodini in v Dalmaciji pa menda istotako. Z ozirom na navedeno si dovoljujem vprašati gospoda ministra zji prosveto: 1. Kedaj se vendar misli rešiti gmotni položaj učiteljstva meščanskih šol? 2. Ali je gospodu ministru znano, da ie imelo in ima učiteljstvo meščanskih šol v drugih državah 25—30rv višjo plačo kot oni osnovnih šot? 3. Ali je gospod minister orosvete pripravljen' nakazati učiteljstvu meščanskih šot odgovarjajoč orisnevek na< račun uravttanih plač za leto 1920. in 1921. v znesku po 1000 dinarjev za vsako leto? 4. Ali je gospod minister prosvete pripravljen takoj iznesti zakon, ki; konečno po dveh letih uredi gmotni položaj učiteljstva meščanskih šol? -—■ V Beojrradu. 17. februarja 1922. — Dr. Korun man. Golouh m. p. Ftbin Kristan m o.
—c. Krčenje slovenščine. Pri svojih zborovanjih je nekaj meščanskih šol sklenilo protest proti skrajšanju tedenskih ur slovenskemu učnemu jeziku in zahtevajo vsaj 4 tedenske ure, ki naj se uveljavijo že v žačetku 2. tečaja. Višji šolski svet pa je zahtevo zavrnil s hladnokrvno ge-sto: Saj se itak ves pouk vrši v materinskem jeziku (tudi telovadba in lepopis!)
in ostalo je pri starem. Mogoče bi bila tudi taka argumentacija dobra, kot jo ie nekdo nekoč že predlagal: Naj pišejo ij) mešajo učenci izraze kakor hočejo — ^ slov. ali srbohrv. — ne škoduje; saj N prihodnjih letih bo več srbohrvaških ur in končno se bo ujedinila (!) tudi slovenščina.
Poglejmo nekoliko dejstva, ki zaht£' vajo: ali vsaj 4 tedenske ure ali pa skrajšanje učnega načrta za slovenščino. tovo je, da ostanejo lahko 3 tedenske t'r in še isti kvantitativni načrt, toda vazj1 ie. kako naj učiteli slovenščine ta na°L skrajša, da bo obravnaval res najpotre nejše in najvažnejše. Ali pa mogoče višji šolski svet, da dela učitelj zdaj la" j čudeže, in da obravnava isto snov v urah, ki jo je nekoč v 5 urah? Če upost.g varno le nekoliko vzgojni moment (k' sme biti vrhovni prosvetni inštanci le

J
Stev 10
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 9. marca 1922.
Stran 3.
za!), potem je tako obravnavanje nemogoče. Že pri spisju pridemo do razpotja: naj li gojimo več duhovnega, (izrazoslovje, besedni zaklad), ali naj damo učencem več praktičnega, vsakdanjega obrtno in trg. spisje). Ce gojimo oboje v enaki meri (sedanji ustroj mešč. šol to zahteva!), potem nam ne preostane dovolj Časa za drugo. Kako naj obravnavamo sistematično slovnico, kako berilne vaje (lepota idej in oblik), kako slovstvo (v višjih razredih), da damo učencem ,vse to, kar predpisuje učni načrt?
Vem, da ne bo pomagala ta površna statistika, toda v premišljanje tistim naj bo, ki se potem čudijo, da ni uspehov, da niso v razrednicah izpolnjeni vsi 4 oddelki, ki zaključujejo slovenščino, da ni zadosti predpisanih nalog itd.
Nisem tega napisal pro domo, da bi vplival s tem na nadzorovanje, ampak le iz ljubezni do slovenščine in iz ljubezni do učencev. U ver jen sem, da se učitelj težko bori s temi 3 urami; tako mu je, kakor s plačo: obrača sem, obrača tja, koncem mu pa le vedno zmanjka. Vidim, da višji šolski svet to vprašanje s tako brezbrižno hladnokrvnostjo obravnava, kakor bi bil on odločilni faktor, v resnici pa mu naj bo sveta stvar volja učiteljstva. In to se je že izreklo! — i.
Naše narodno prosvetno delo.
ORGANIZUJMO IZVENŠOLSKO DELO!
1.	Osnuje naj se narodno - prosvetni odsek poverjeništva UJU —t- Ljubljana. V
to svrho naj se preosnuje in izpopolni glede članstva na prvi skupščini našega poverjeništva UJU v Rogaški Slatini osnovani »glasbeni odsek«. Ce smatra za potrebno, naj si osnuje enake pododseke pri okra'nih učiteljskih društvih.
2.	Delo narodno - prosvetnega odseka bi bilo voditi statistiko in dajati poročila in inicijativo o našem narodno - prosvetnem delu, sestaviti in izdati, enoten knjižnični red in navodila za snovanje in poslovanje šolskih ljudskih knjižnic, tvoriti zvezo med knjižnicami za izmenjavo knjig z večirni izvodi med posameznimi šolami, posredovati stik za medsebojno olajšanje prireditev na šolskih odrih, sestaviti in skrbeti za izdajo seznama igric, spevoiger itd. za šolske odre, skrbeti za izdajo novih spevoiger, podpirati šoiarske pevske zbore z navodili in notnim materialom, omogočati gibanje ljudskih predavanj po šolah s tem, da vodi seznam dobrih predavateljev in predavanj, ki jih obravnavajo, ter posredovati za njih predavateljska potovanja po raznih krajih.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Šola v Velikih Laščah je priredila na Svečnico res lepo uspelo šolarsko veselico, ki nam je potrdila staro tradicijo o intelektualnih zmožnostih tukajšnje mladine. Bila pa je tudi verna slika delav-- nega učiteljstva.
Nabito polna dvorana konsumnega društva, naroda in krajevne inteligence, je pričala o zanimanju za šolski oder. navdušen aplavz navzočih pri vseh točkah " pa je potrdil uspelost prireditve.
< i posameznostih bi kot tuj opazovalec pripomnil tole:
Pevske točke »Lepa naša domovina«, »Sinček piše«, »Zima«, »Na ledu«, »Predice«, so bile izvajane precizno. Dečki na ledu so posebno ugajali v svoji naravni razposajenosti in pogojeni mimiki. — Prosto sestavljen dramatični prizor Kralj Matjaž je bil kot patrijotično delo pogoden m učinkovit, samo ulogo kralja — mogo-' ce tudi obeli vodnikov — naj bi prevzel odrasel človek, z junaškim glasom.
V dvodejanki »Teta iz Amerike« so vzbujali navihani otroci dosti smeha. Nastop dečkov je bil čisto siguren in igra naravna, le cdrastla teta iz Amerike je bila prernrtva. Igra sama na sebi nima globokega jedra, pač pa vpliva teatralno,
Kaj se da narediti iz drobne stvarice, Je pokazal mali učenček s svojo efektno deklamacijo Ganglove «Kaj me briga«.
Nekaj novega v estetičnem in etičnem oziru prvovrstnega pa je bil Zupančičev »Razgovor«. To je v tajne globine ause segajoč dvogovor med materjo in sinčkom, ki je sanjal o očetu, padlem na oojnem polju in govoril ž njim poslednje °esede ljubezni. Pretresljiv, resigniran «nale > moj sinko moliva in vse bo prav«, zaključen s trepetajočim glasom vijoline mora odgrniti zastor tudi mrtvim dušam, p ro žaloigro človeških src pa bi bilo ""eba prej vsaj s par besedami komenti-rUJ. navzočim in razumljiva bi bila na ta "aciri celo otrokom v svoji globoki tragi- I
odkrivajoča jim bolj kot vsaka moral-J Pridiga največjo rano človeštva. ,t ,. Po tem vzgledu bi bilo treba pri vseh l prireditvah semtertja nasejati tudi
pravi!» zlatih zin in brušenih demantov, da bi počasi, neopaženo prisijala v srca komaj sanjana zarja čiste umetnosti. Toda počasi in previdno, preveč svetlobe naenkrat lahko celo škoduje, ker bi je ne j preneslo duševno oko mladine.
Po\ rhu so nas obiskali še »Zamor-čki«, ki smo se jim zopet prav od srca 1 nasmejali.
po Nova cerkev pri Celju. Tukajšnja šolska mladina je 19. t. m. priredila lepo uspelo predstavo. Pod spretnim vodstvom učitelja Zupaneka je pevski zbor šolske j mladine zapel več prav lepih pesmi. Igrale so se dve igrice: »Kaznovani ša-ljivec« in Cista vest«. Gdč. Kosančeva, ki je imela z vajami mnogo truda je z uspehom lahko zadovoljna. Gospod Bur-¡ dijan nam je pokazal, da se na zavodu goji gmotrena telovadba. Telovadci so i prav junaško izvajali primerne vaje. Go-! spod voditelj je v svojem govoru pojasnil ! pomen prireditve in se zahvalil raznim dobrotnikom, ki podpirajo tuk. »šolsko kuhinjo«. Kljub slabemu vremenu se je zbra-I lo mnogo šolskih , prijateljev in naši mal-: čki bodo zupet dobili toplo kosilce.
—po Šolski oder. Sv. Marjeta o Pesnici. Dne 12. februarja 1922. je prire-! dila šolska mladina pod vodstvom tukajš-! njega učiteljstva lepo predstavo s sledečim sporedom: 1. Govor (govoril učenec). 2. Petje: »Gor čez jezero« s sprem-ljevanjem harmonija. 3. Deklamacija »Tam za deveto goro«. 4. Deklamacija »Mladi vojaki«. 5. Igra: »Zapeljivec«. 6. Stiriglasno petje: »Planinarica« s sprem-ljevanjem harmonija. 7. »Kuharica« — j r-ela učenka. 8. Dekl. dvogovor. »Pripovedka o nosku«. 9. Igra: »Šivilja Klara« ! — petje vil in palčkov s spremljevanjem gosli in kitare. Predstava je bila jako do-! bro obiskana in donesla tudi lep dobiček, kateri se uporabi deloma za šolar-¡ sko knjižnico, deloma za učne pripomočke revnim učencem. Isti dan so bile razstavljene tudi risbe in ročna dela učencev tukajšnje šole. Razstavo je obiskalo občinstvo z velikim zanimanjem.
-po Turnišče - Prekmurje. V zelo ' težkih razmerah sedanjega časa je tudi i turniško učiteljstvo začelo s šolskim odrom in že priredilo predstavo s šolsko mladino. Težko — a vendar je šlo. Gospodična Marica Judničeva, vneta za vse dobro na vzgojnemu polju, je prva prebila trojanski zid in dokaj dovršeno nastopila s šolsko mladino v igri »Cista vest« dne 5. in 12. februarja t. 1.
Koliko težkoč nam dela prekmursko narečje, ^e le tisti, kdor pride v korenino pa vendar se s požrtvovalnostjo in ljubeznijo do mladine, katero je hotel pogoltniti madžarski zmaj, doseže vse. Tudi dvogovori, deklamacije in petje domoljubnih pesmi so otroci dobro pogodili. Najbolj pa so presenetili naše Prekmurce »Mladi vojaki«, pod vodstvom agilnega voditelja Trinajstiča. Navzoče občinstvo je z velikim zadovoljstvom zapuščalo •igrišče, želeč učiteljstvu nadaljnih uspehov. Prostovoljni prispevki se bodo p< rabili za napravo šolskega odra, ki bo Bogu v čast in malim v ponos.
Želeti bi bilo tudi drugod v obmejnih krajih istega napredka, da si tako čimprej duša naših malih začrta novo smer -- Ljubljana — Beograd.
Šolske ljudske knjižnice.
— Šolska ljudska knjižnica v Sv. Juriju - Rogaševci. Smo v Prekmitrju tik meje Burgenlanda, kamor smo poslani, da vzgajamo in izobražujemo narod. Pred vsem pa so potrebne za izobraževanje knjige. In ravno teh tukaj ni. Da se ustreže potrebi in želji mladine po čtivu, je sklenilo tuk. vodstvo, da ustanovi šol-¡ sko knjižnico. Začetek je težak, posebno še, ker je šola brez — gmotnih sredstev. Dobro zavedajoč se, da znate vpo-števati narodnostne razmere v Prekmur-! ju- se obračam tem potom do učiteljstva, raznih narodnih društev, knjigarn itd., s prošnjo, da mi blagohotno priskočijo na pomoč ter darujejo kako knjigo za n£še malčke ob severni - (vzh.) meji, kateri Vam bodo za to iz srca hvaležni. Rešili smo jih telesnega jarma, rešimo jih tudi — duševnega. Na delo torej! Kakršne si bodemo vzgojili v mladosti, takšni bodo v starosti! Pomislite, koliko zakladov je zakopanih v prahu po raznih omarah, po raznih založbah itd., brez haska med tem ko bi tu dobrodošle. Treba le malo dobre volje! Darovane knjige, naj se blagovoli poslati na Vodstvo dvorazredne šole Sv. Jurij - Rogaševci, Prekmurje. Za poslane knjige se že vnaprej zahvaljuje v imenu šolske mladine Lazar Tone, šolski vodja.
Ljudska predavanja.
—op Trehelno pri Mokronogu. Šolsko vodstvo je 19. februarja priredilo roditeljski sestanek s temo: zbližan je doma in šole. Uspeh je bil slab, ker ima
tukajšnje prebivalstvo razne predsodke napram šoli in učiteljstvu. Kljub temu pa upa učiteljstvo z vztrajnim delom počasi doseči boljše uspehe.
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6.
—k O zemljiški knjigi, konverzijah, testamentih in o vseh tozadevnih novih pristojbinah, s praktičnim vzorci prošenj, pogodb itd. Ravnatelj zemljiške knjige A. Spende je izdal k tej knjigi »Dodatek iz 1. 1922.«, ki obravnava sistematično vse do leta 1922. izišle izpreminjevalne na-! rcdbe in nov i pristojbinski zakon, iz leta 1921. v jasni in kratki obliki.
Naša gospodarska organizacija.
UČITELJSKI DOM V MARIBORU.
j Beda in pomanjkanje, ti dve spremljevalki, sta bili za prav kratek čas vsaj navidezno izstopili iz naših vrst, ko smo postali svobodni. Naivneži so trdili, da se ne povrneta več. In glejte, zopet se vra-1 čata, zopet se naseljujeta v naših domo-i \ ih, ker sta si to pravico v dolgih letih menda že priposestovali pri nas. Skrbne matere zopet poseča trpka misel, kako bode prehranila svoje otroke, kako jih bode oblačila. Oče učitelj pa prihaja truden in zdelan iz urada v svoj dom, kjer ga čakajo nove skrbi. Zmrači se mu čelo j in mesto, da ki se oddahnil in pripravil za prihodnji dan v svojem poklicu, se gre ubijat in mučit s privatnim zaslužkom, da [ preživi sebe in svojce, i Tako je sedaj v družinah z majhnimi otroci. Kjer pa otroci posečajo mestne šole, ondi je še vse hujše. Zakaj treba je šteti vsak mesec tisočake — sedaj najmanj dva — samo za hrano, stanovanje ! in manjše potrebščine. Kje je obleka, obu-j tev, knjige in drugo! O tem bi vedeli ! mnogo povedati naši tovariši, ki šolajo po enega, dva in celo tri otroke hkratu. Doma stradajo, v pravem pomenu besede si pritrgavajo od ust in trpe pomanj-| kanje v vseh ozirih samo, da morejo ! vzdrževati onega v mestu. Kdor vse to ) opazuje, ga mora zaboleti v dno srca. ; Kako je to še-le tistemu, ki vse to skuša sam na svoji koži!
Kakor vse kaže, še dolgo ne bode zginila v naših vrstah mučna skrb za vsakdanji kruhek. Treba je misliti na samopomoč. Učiteljstvo je toliko delalo in še dela za druge, da je pri tem često pozabilo samo na sebe. Ni samo prazna fraza, ampak naša resna stanovska dolžnost, da v prvi vrsti podpiramo sebe, da svojim stanovskim sotovarišem(icam) lajšamo trpljenje in otiramo solze pred vsem
v lastnih vrstah. In kdo
- jk, nrcu nami imj-
J večji revež? Gotovo tisti, ki mora študi-i rati svojo deco z lastnim zaslužkom, kČST | pritrguje samemu sebi in doma svoji dru-, zini, da omogoči lastnemu otroku nadaljni i študij.
V ta namen je izvolilo učit. društvo | v Mariboru odsek, ki pripravlja ustanovitev društva »Učiteljski dom«, ki ima namen z najemom, nakupom ali pa z lastno stavbo preskrbeti učiteljskim sinovom in hčeram primerno stanovanje, hrano in nadzorstvo, dokler študirajo v Mariboru
Krvava potreba take naprave leži na dlani m je ni potreba še posebej utemeljevati. Vsak oče učitelj bode rad izročil svojega otroka takorekoč lastnemu društvu, ki bode skrbelo za njegov duševni m telesni blagor ter mu nudilo pomoč tudi pri študiju. Že sama zavest, da se bode nahajal njegov otrok v dobrih rokah, bode velike vrednosti. Brej dvoma pa je tudi gotovo, da bode društvo lahko nudilo precejšnje ugodnosti v gmotnem oziru. Zakaj če daje mesečno samo 3—400 K I ceneje — primeroma današnje cene — že to znese nekaj tisočakov.
Idealisti bodo morda v tem videli : Prvi hip cepitev od Ljubljane. To pa ni i mkaka^cepitev, ampak le delitev dela. In j bodimo" si odkriti. Iz vseh krajev, ki gra-| vitirajo v Maribor, so ih bodo dajali otro-I ke študirat takorekoč doma v Mariboru, j ne pa v Ljubljani, pa če imamo tam še j tako ugoden konvikt. Saj tudi od tovari-! šev iz bivše Kranjske ne bi mogli nikoli zahtevati, da bi študirali svoje otroke v Mariboru. Realnost je neizprosnejša kakor še tak idealizem. Uverjen sem, da bi bilo bivše štajersko učiteljstvo že zdavnaj imelo tako napravo v Mariboru, ko bi bil Maribor tako naš, kakor je sedaj in ko bi imelo v njem svoje lastne tovariše, kakor jih ima sedaj.
Kedaj se uresniči ta ideja in postane kri in meso, to je pa v prvi vrsti odvisno od nas samih. Ako gremo vsi na delo in pri tem vztrajamo, imamo lahko po mo-
jem mnenju v 5—8 letih svoj dom. Lahko pa nam kak srečen slučaj omogoči že preje, nesrečni in brezdelni pa za kako leto zavleče.
Zavedamo se, da sedanji čas s svojimi nevzdržnimi razmerami ni posebno pripraven za take stvari. A samo to nas tira, da se lotimo dela z vsemi močmi in silami. To smo dolžni sebi in svojim potomcem, ki nam ne bodo vsaj mogli pred-bacivati, da nismo poskusili vsega v olajšanje njihovega življenja.	Hren.
—g Članom »Učiteljske samopomoči«. V 9. številki »Učit. Tovariša« se poroča članom, da dobe položnice za 73. smrtni slučaj (Iv. Jakše). iVled tem je umrla 1. marca 1922 članica Frančiška Jelene (74. smrtni slučaj). Člani dobe v | teh dneh za oba smrtna slučaja položnice z nakazanimi zneski 4.50 Din., zamudni-. kom.se prišteje še zaostali dolg. Vse pristojbine se plačajo v dinarjih. Opozorilo za tiste, ki so še v marcu preračunavali pristojbine v krone. Če želi kdo kakega pojasnila glede vplačevanja, naj priloži vprašanju znamko za 50 para. Prosimo hitre in redne rešitve!
—g. Članarina in darila za učiteljski konvikt. Tov. Fran Luznar s Primsko-vega pri Kranju 100 Din. v počaščenje spomina pokojne gospe Fanči Jelenčeve. Rodbina Bercé Iz Št. Janža 50 Din. me-I sto rož na grob nepozabni sosedi, dobri Anici Majcnovi roj. Prijatelj. Hvala!
Iz naše organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
IV. SEJA OŽJEGA SOSVETA UJU PO-VERJENIŠTVO LJUBLJANA DNE 23.
SVEČANA T. L.
1. Izročitev častnih diplom tovarišema Jelencu in Luznarju ob 25-letnici delovanja v načelstvu naše organizacije. —
Pred prehodom na dnevni red povzame besedo poverjenikov namestnik tov. Gnus in očrta v živih, prisrčnih besedah vztrajno in nesebično delovanje jubilantov v prid narodni šoli ter v prospeh in korist učiteljstva. Kaže nazaj na skromne začetke, na malo drevesce, iz katerega se je razvilo današnie^mogočno deblo naše organizacije — UJU poverjeni-i š t v o Ljubljana — ki je po smotre-j nem delovanju svoiih voditeljev, pred-: vsem današnjih iubilantov, rastlo in pri-' dobivalo tla. dokler si ni priborilo seda-I nii ugled in moč. Slovensko učiteljstvo I si bo niih imeni hvaležno zapisalo v svo-i ia srca. Kot skromen, viden znak priznanja izroča organizirano napredno slovensko učiteljstvo ootom ožjega sosveta jubilantoma častni diplomi. — Slavljenca j se vidno ganjena zahvaljujeta za poklo-njeni spomin in obliubita tudi vbodoče
, delovati V prospeh šolstva in za interese ' svojih tovarišev.
j 2. Za izenačenje draginjskih doklad,
I __ y«č okrajnih društev se izraža, i-sedanji razdem*/: draginjskih doklad v j 5 razredov, ker se draginj razmere i nikakor ne daio tako točno opredeliti' ozir. vlada splošna enaka draginja tako v mestu kot na deželi: v posameznostih se navajajo kraji, zlasti industrijski, kjer ie celo težje življenje kot v mestih. — Ožji sosvet izjavlja, da za sedaj ne more ničesar podvzeti. ker ie zakon že sankcioniran in velja za vse panoge državnega uradništva. Dri eventualni bodoči ureditvi draginjskih doklad pa nai se izenačijo draginjske doklade po celi državi. — Pri tej priliki poroča tov. poverjenik o korakih, ki jih ie storila organizacija vsled nevzdržnih draginjskih razmer v dosego poviška dnevnic.
3. Proti izrabljanju šole v svrho pobiranja denaria v razne namene. — Mnpeo okrajnih društev ie vposlalo tozadevno svoje proteste. Učiteljstvo ie postavljeno na mučno stališče s tem pobiranjem, ker mora vporabljati šolo v materialne namene. Učenci prosijo doma za denar, kjer iih pa v premnogih slučajih osorno odvračajo ter se pogosto odvratno izražajo na račun šole in učiteljstva. Marsikateri učenec, ki vnaprej pričakuje da odide praznih rok z doma, naskrivaj izmakne doma, da vstreže pozivu za zbirko. Večne zbirke jemljejo učiteljstvu dragoceni učni čas. — Ožji sosvet se pridružuje protestom okraj. učit. društev ter naroča svojim zastopnikom pri viš. šol. svetu, da se izjavijo proti vsakemu pobiranju denaria v šoli v kakršnikoli namen razun za J u g o s 1 o v e n s ko Matico za velikonočne pirhe.
4. Kolekovanie vlog. — Ptujsko učiteljsko društvo poživlja, nai se uredi žariva s kolekovaniem vloe. ker se doga-iaio slučaji, da zahtevajo šol. oblasti ko-lekovino. k! ni v soglasju s sedanjimi predpisi. — Opozarja se. da so dobila vsa
šolska vodstva odlok viš. šol. oblasti s točno predpisano kolekovino in se je ravnati do teh predpisih.
5.	Zadeva delitve logaškega okr. učiteljskega društva. Cerkniški odsek se iziavlja proti delitvi društva. — Ožji sosvet ponovno iziavlja. da prepušča zadevo -v občnemu zboru logaškega društva, kar je temu že sporočil z dopisom dne 17. januarja t. 1.
6.	Za znižano voznino članstva na železnici o priliki zborovanj okrajnih učiteljskih društev se zavzema radovljiško društvo. — Društvo se obvešča, da se tega pavšalno za vsa društva in zborovanja ne da doseči: društva, ki reflektirajo na tako ugodnost, naj skušajo za vsak slučaj posebej to doseči uri pristojnih železniških ravnateljstvih.
7.	Zaščita učiteljstva pri izvenšol-skem prosvetnem delu. — Okrajno učiteljsko društvo za Krški okraj in več drugih društev se obrača v tem pogledu na organizacijo in najodločnejše obsoja gonjo, ki io vrši zadnje čase duhovščina in klerikalno časopisje proti učiteljstvu zaradi izvenšolskeea prosvetnega dela. Ker sg kažeio zle posledice hujskanja, ie zahtevati, da se šolske in vse pristojne oblasti zeaneio. Kdor zahteva od u č i t e 1 i s t v a i z v e n š o 1 s k e g a prosvetnega dela, ta naj ga tudi ščiti. Državne oblasti n a i po vseh krajih, kjer se vrši g o n i a n r o t i učiteljstvu, uvedejo preiskavo. Izsledijo in kaznujejo nai se krivci, ker sicer bo u č i t e 1 i s t V o prepričano, da tvori stan, ki ima le dolžnosti, pa nobenih pravic in nobenega z a go v o r n i k a. Ožji sosvet opozarja prizadeto u.čiteljstvo, da se obrača v posameznih slučajih potom svojih zastopnikov v prvi inštanci na okrajne šol. svete in glavarstva, sklene se tudi tozadevna vloga na viš. šol. svet in na pokrajinsko upravo.
8.	Proti začasnemu prldeljevanju stalnih učnih oseb na izpraznjena mesta, iz česar se razviie ponavadi poznejša stalnost, protestira ormoško okrajno učit. društvo. — Ožii sovet s tem protestom popolnoma soglaša in se izjavlja za to. da se vsako prazno mesto razpiše. V tem smislu se napravi vloga na viš. šol. svet.
9.	Zviša se naročnina »Učit, Tovariša« in »Popotnika« za neorganizirane in sicer prvi list na letnih 30 Din, drugi na letnih 20 Din.
Zaradi nedostajanja časa odstavi tov. poverjenik več dopisov in predlogov z dnevnega reda; o teh se bo razpravljalo na prihodnji seii.
— Naročnikom »Zvončka«. Za »Zvonček« smo prejeli toliko novih naročil, da nam ie pošla prva In druga številka. Ker nam oa prihajajo še vedno naročila, bi bili pripravljeni prvi dve številki ponatisniti, če se prijavi kaj več naročnikov. Prosimo v svrho tei"^ v se na- j bir?lce. nai Š2 vn^". Dridno~* nabirajo i naroč"naj naiP ¡¡h javijo tekom 10 dni. Naročnine na sedaj ni treba pošiljati, i Ako se zelasl namreč premalo naročnikov. nam ne kaže lista ponatisniti. — Uprava lista UJU.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 16. marca t. 1. pri Sv. Križu. Začetek ob 10. uri. Vzpcred: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. O prirodopis-nem oouku v osnovni šoli. Nadaljuje tov. Ivanišič. 4. O načrtu zakona za ustanav-lianie in organizacijo kmetijsko-nadalje-valnih šol. Poroča tov. Cvetko. 5. Razne stanovske in šolske zadeve. — Udeležba ie obvezna! Odsotnost se mora opravičiti! — V slučaju, da ne bi vozil transitni vlak nad Špilje. se vrši zborovanje ob istem času v Gornii Radgoni. — Predsednik.
+ Kamniško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 16. marca 1922 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Domžalah s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Iz življenja srbskega seljaka. predava tovariš Josip Lapajne. 3. Slučajnosti.
-f Kamniško učiteljsko društvo je imelo svoj občni zbor dne 16. februarja 1922. v Radomljah. Navzočih je bilo 47 članov in članic. Po predsednikovem pozdravu, tajnikovem in blagajnikovem poročilu se je obravnaval šolski zakon. K posameznim členom je tovariš Knez s sodelovanjem zbora nasvetoval potrebne iz-premembe.
Naročnina na »Zvonček«. Tovariš Oermek je predlagal: UJU, poverjeništvo Ljubljana naj se obrne na višji šolski svet,
! „
naj isti zahteva od krajnih šolskih svetov, da naj ima vsaka šola toliko izvodov »Zvončka«, kolikor ima šola razredov.
Društvena članarina. Društvena članarina se zviša na letnih 75 Din.
Volitev odbora. Z vzklikom se je volil stari odbor, ki je takole sestavljen: tov. Tomo Petrovec.predsednik; tov. Matija Hiti, predsednikov namestnik; tov. Ela Tavčar, blagajničarka; tov. Gizela Ušeničnik, tajnica; odborniki tov.: Rudolf Knez, Peter Sire, Viktor Sotenšek. Pri slučajnostih ni bilo nobenega predloga, nakar je tovariš predsednik zaključil občni zbor. .
+ Novomeško učittliskc društvo ijna
svoi redni občni zbor v soboto. 18. marca 1922 ob pol 11. uri v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu: 1. Poročila predsednika. 2. Vpliv stanovanjskih ne-prilik učiteljstva na delovanje v šoli in izven šole. poroča tov. Ela Hladnik. 3. Poročilo o delovan'u o minolem letu. 4. Račun za leto 1921. 5. Volitev odbora in odsekov. 6. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
+ Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje 12. marca t. 1. ob 10. uri
v Rogatcu po sledečem sooredu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »V Srbiji«, podava predsednik. 4. Slučajnosti. Po zborovanju se zbere izkupiček blokov za konvikt. Mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
-r Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborovalo dne 9. febr. 1922 v Konjicah. Udeležba povoljna, od odsotnih se posamezniki niso opravičili.
Glavna točka je bil referat tov. Fr. Goleža o
načrtu šolskega zakona.
Dosedanji vladni t. j. Radojevičev načrt je za razvoj šolstva nesprejemljiv. Tozadevni izpreminjevalni predlogi se sprejmejo soglasno. Vsa čast tov. Goležu za poročilo, ki ga je stalo obilo časa.
Za Armin Gradišnikov nagrobni kamen daruje vsaki član pri prihodnjem zborovanju znesek 2 "50 Din.
Šolski voditelji poročajo prihodnjič, koliko izvodov »Zvončka« prihaja v njih šolski okoliš.
Ob prihodnjem zDorovanju se zglase novi člani-za »Samopomoč«, za katero je bilo dosedaj premalo zanimanja.
+ Učiteljsko društvo "za mariborski šolski okraj ie zborovalo dne 2. marca v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri pri povoljni udeležbi.
Poročilo predsednika. .Spominja se zaroke Nj. Vel. kralia Aleksandra !. z romunsko princezo Marijo. — Prečita svo-iečasno odposlano brzojavko prosvetnemu ministru. — (Sprejeta.) Nato sledijo dopisi v zadevi agitacije za društvo Učiteljska samopomoč«. »Zvončka« in pir-hov »Jugoslov. Matice«. — Tov. Franc Čepe Konice prevzame za naše društvo agitacijo Za »Uč. samopomoč«.
Poiasnila k spisovanui novih šolskih tiskovin. Tov. nadzornik M. Lichtemvall-ner ie s svojimi temeljitimi in s strokovnimi mnenji podprtimi pojasnili resnično ustregel vsemu učiteljstvu v okraju. Vidno priznanje ie plačalo niegov trud.
Doneski k umetniški vzgoji. Tov. tajnik Radovan Jaut je zasnoval svoje predavanje prav temeljito. Odprl je nekaj novih vidikov v praktično vpošte vanje. Že 1 ie vseobčno priznanje.
Predlogi Soreieti predlogi: Tov. Ši-ianec: Poverjeništvo UJU deluj na to. da se odoraviio draginiski plačilni razredi, ker ie draginja vseobča. Tov. Mar. Godec: Poverjeništvo UJU deluj na to. da se o naših dravinjskih dokladah ne razpravlja v dnevnem časopisju.
+ Občni zbor ljublianskeea učiteljskega društva se je vršil 25. 2. 1922 na Št. Jakobski šoli z običajnim redom.
Uvodoma se predsednik Škulj spominja prezgodaj umrlih tov. Simona Pun-čuh in tov. eospe Miklavčičeve. roj. Janša. ki sta bila neumorna in požrtvovalna delavca na polju vzgoje in izobrazbe. V znak sožalja se zborovalci dvignejo.
Poročilo tajnika: Tov. tajnik je poročal o delovaniu društva v pret. letu. Odborovih sej ie bilo 8, zborovanj 7. Na vseh zborovanjih se ie društvo pokazalo kot strogo stanovsko-strokovno. Vedno in povsod ie znalo društvo zastopati koristi in ugled svojih članov, a k moralni moči društva so veliko prispevali tudi člani kot posamezniki. Ako se društvo le nekoliko politično pobarva, tedaj zgreši društvo svoi namen, to ie. da združi pod svojim okriljem vse člane istega stanu in tudi tiste, ki tavaio okoli, ne vedoč, kam bi namerili svoie korake. Tukaj čaka društvo še obilo dela in požrtvovalnosti. kajti pretekle volitve zastopnikov v mestni šolski svet so pokazale, da ima-
mo med seboj še tovariše, ki ribarijo po kalnem. Zalibog so na tudi med nami taki. ki ne čutiin do društva nikakih obveznosti, ne priha aio na zborovanja in se sploh odteeuieio delu za napredek, a iščejo in zahtevaio od organizacije samo lastno korist in zaslombo.
Blagajnikovo poročilo ie bilo kratko in jedrnato. Njegove besede so izzvenele v klic: »Ne samo na papirju, tudi dejan-sko-financielno bodi vsakdo član enotne organizacije!«
Na podlagi poročila oregledovalcev računov tov. Gale Franc. Vendelin Sa-dar in Marije Sodnikove, ki so knjige pregledal nenapovedano dvakrat in jih našli v popolnem redu. ie bil dan vsemu odboru absolutorii.
Vsi društveni odsek« so razvili v preteklem letu živahno delovanje na vseh kulturnih in gospodarskih poljih, a n]i« delovanje se mora v prihodnosti še razširit' in poglobiti v dobrobit ljudstvu in omiki.
Volitve so se vršile z vzklikom.
Novi društveni odbor ie sestavljen sledeče: Predsednik: Ivan Malnarič; podpredsednik: Horvat Rudolf: tajnik: Lenarčič Janko: blagajnik: Plesničar Pavel. Odborniki(ce): Grčar Tit, Legat Stanko. Likozar Ana. Seme Anton, Waschte lika.
r Šoštanjsko okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 9. februarja ob skoraj polnoštevilni udeležbi v Šoštanju.
Šolski zakon. Dopoldne so poročali določeni referentje tov. Skala, Stopar in Lukman o Radojevičevem zakonskem načrtu, popoldne se je razprava nadaljevala in so se ob zelo živahni debati formulirali izpreminjevalni predlogi, ki se predložijo poverjeništvu v uvaževanje.
Brzojavni protesti, ki jih je poslal predsednik društva ministru prosvete Pribičeviču in glavnemu odboru UJU v Beogradu, se naknadno odobrijo.
Nove tiskovine. Nato je predaval g. okrajni šolski nadzornik Grinovšek o Matičnem listu iz Izkazu o šolskem napredku, ter pojasneval različna vprašanja administrativnega značaja. Za njegovo požrtvovalnost mu bodi izrečena tem potom prisrčna zahvala.
+ Krškega okrajnega učit. društva
redni občni zbor se je vršil dne 11. februarja t. 1. v Krškem.
Predsednik poživlja učiteljstvo, da
marljivo nabira prispevke za^»Učit. konvikt' in »Rez. sklad«, da pridno agitira za »Zvonček« in da pristopi polnoštevilno k »Samopomoči«.
Poročilo o društvenem delovanju, Iz tajniškega poročila omenjamo, da je imelo društvo v preteklem letu 4 odborove seje in 6 zborovanj s 6 predavanji (3 zbo- j rovanja so bila v Krškem, 3 krat je zboroval Tržiški krožek). Učiteijstvo našega okraja je podpisalo 314.000 K državnega posojila.	:
Blagajna izkazuje 36.504-50 K dohodkov in 31.809-60 K izdatkov. — Odboru se izreče absolutorij.
Volitve. Izvoli se: predsednikom Le-pold Levstik. V odbor: Golob, Bercé, Rant, Grilc, Zirerjeva, Hladnikova. Levstikova in Janko Vanič. Namestnikom: . Trost, Klanšek, Zagarjeva in Kolnikova.
Delegatom v pokrajinsko skupščino: Golob, Grilc, Zagarjeva, namestnikom: j Berce, Kolnikova in Levstikova.
Referat o »Novem šolskem zakonu«, j Odobrijo se izpremembe Radojevičevega načrta, kakor jih je na podlagi predlogov in nasvetov vseh šol v okraju štiliziral in uredil glavni poročevalec tov. Golob, kateremu je pri tem delu pomagal tov. Grilc. Obema izreka občni zbor za trud najtoplejšo zahvalo.
Poslovnik. Soglasno se sprejme društveni »Poslovnik«, kakor ga je sestavil predsednik, tov. Levstik.
Sklepi.
Poverjeništvo UJU naj izposluje:
Uporaba šol za kulturne namene. Da bodo smela kulturna društva v takih krajih, kjer ni na razpolago drugih prostorov, uporabljati šolske zgradbe za svoje prireditve, ako šolski voditelj temu ne ugovarja. Sicer je vsako izvenšolsko delo v krajih, kjer bi bilo najbolj potrebno, nemogoče.
Ukinjenje davka za šolske prireditve. Ukine naj se naredba, glasom katere je plačati 10% taksa za šolske predstave izven šolskega poslopja.
Gonja proti učiteljstvu na deželi. Višji šolski svet naj po vseh krajih, kjer se vrši gonja proti učiteljstvu zaradi iz-venšolskega prosvetnega dela od strani duhovščine in klerikalnega časopisja, uvede preiskavo. Izsledijo in kaznujejo naj se krivci, ker sicer bomo prepričani,
da smo še vedno brezpravna raja, ki ima veliko dolžnosti pa nobenega zagovornika.
Izplačanje novih draginjskih doklad
Zahtevamo, da vlada takoj izplača nov^ draginjske doklade, ne da bi čakala na poročila komisij za redukcijo uradništva Podeželskim javnim nameščencem se naj izplačujejo draginjske doklade v isti izmeri kot v mestih. (Predlože se od oblasti potrjeni ceniki, iz katerih je razvidno, da je pri nas draginja ista, v mnogem oziru še večja nego v mestih.)
Delovanje učit. zastopnikov v okr. šol. svetu. Tov. ravnatelj dr. Romih poroča o svojem delovanju kot zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu. Obema dosedanjima zastopnikoma, dr. Romihu in Bercetu izreka občni zbor zahvalo za njuno uspešno delovanje.
LISTNICA UREDNIŠTVA,
—	Prekmurje: Dobro bi bilo, na
dnevnike se obrnite, a to morate oskrbeti sami, ker nam ne dopušča čas. — Na drugem vprašanju ni nobene resnice in so pravice za vse enake le novincev se več ne bo sprejemalo.'ne provizorično in ne definitivno.
Tov. .1. M. v Ž.: In vendar bo poštnina pravilna za povzetje 5 Din. Dopis shranimo ?a toliko časa.
—	Adlešiče. B. R.: Zaloga šol. knjig nas obvešča, da Ti ie poslala najnovejšo-e;čevo zbirko.
—	I. St. — Beseda o pravem času. Vaše stališče bomo upoštevali pri šolskem zakonu, pišemo oa principijelno ne o tem. ser s tem opozarjamo le naše nasprotnike še boli na to. da delujejo potem še intenzivneje — proti. ^
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v LJubljani.
Št, 600/m. š. sv.
RAZPIS SLUŽBE.
Na I, mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani ie vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 14. februarja 1922. št. 1694 razpisano v stalno popolnitev službeno mesto nadučitelilce in voditeljice s siste-miziranimi službenimi prejemki, in sicer brez naturalnega stanovanja.
Prosilke za podelitev razpisanega učnega mesta naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti pri podpisanem šolskem svetu naikasneje do 31. marca 1922. 1.
Mestni šolski svet ljubljanski, dne 28. februarja 1922.
Štev. 140 III.
RAZPIS SLUŽBE
Po odredbi višjega šolskega sveta se razpisuje v stalno nameščenie služba učiteljice ženskih ročnih del na osnovnih šolah en Sv. Trojici v Slov. gor, in Sv, Lenartu v Slov. eor. z uradnim sedežem pri Sv. Trojici v Slov eor.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po predpisani službeni poti do 28. sušca 1922 pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Okrajni šolski svet Sv. Lenart Slov. gor..
27. februarja 1922.
Predsednik; dr. Lainšič 1. r.
Štev. 402/21.
RAZPIS SLUŽBE
zač. okr. pomožne učiteljice za mariborske mestne osnovne šol?.
Po pooblastilu višjega šolskega sveta štev. 2519-21 z dne 26. februarja 1921 se razpisuje služba začasne okrajne pomožne učiteljice za mestne šole v Mariboru-Prosilke za to mesto morajo biti usposobljene za poučevanje v slovenskem in nemškem jeziku.
Redno opremljene prošnje je poslat' do dne
30 marca 1922
mestnemu šolskemu svetu v Mariboru-
Mestni šolski svet v Mariboru.
dne 1. marca 1922. Predsednik: V. Grčar 1. r-
Zamenja se mesto
stalne učiteljice
v prav lepem kraju na večrazredmcl blizu žel. postaje. Ponudbe na uprav0
Učiteljskega Tovariša pod štev.
620-