gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII. Ljubljani v saboto 10. marca 1855. List Koristnost vélikega korenja ali vélike merkve in kako ga sejati Zemlja se mora skerbno pripraviti, dobro zrah ljati in že pred zimo dvakrat globoko pre orati. Ce je zimska srež zemljo dobro zraliljala, ni Po obilih skušnjah, ki so poterjevale neprecen- treba spomladi spet orati. Če je pa zemlja po obil ljivo koristnost vélikega korenja, posebno pa po iskre- nem dežji spomladi zlo zatepena, se mora pred set neni priporočilu češke gospodarske družbe, so gatudi Novice" lani začele našim pospodarjem priporočati, in tudi pri nas se je poterdila velika vrednosttega sadeža. Da se nekterim ni tako obnesel, kakor so pričakovali, ni bilo korenje krivo, ampak ker ga niso prav sejali in prav obdelovali. Ker je to korenje res dobra stvar in ker je po pravici vredno, da se ga tudi naši gospodarji bolj poprimejo, jim hočenio bolj natanko povedati. kako se ima ž njim ravnati, da bode prav. Ta nauk pa vzeli iz letošnje pratike češke gospodarske s m o družbe „kalendar hospodářsky", v kterem omenjena slavna družba spodbada gospodarje na Českem, naj bi se čedalje bolj poprijeli „welké mrkwe". Takole ga priporoča Med vsimi sadeži, ki se priporočajo za namést zasluži veliko korenje gotovo per v ke kromp mesto. Veliko korenje je je b korenje, vendar odrodek (Abart) navadnega rumenega (žoltega). Í)omá je veliko korenje na Francozkem (zato se imenuje tudi francozko korenje), pred odtod bilo leti preneseno na Nemsko, naj pervo v Ho henheim, in se je razsirilo kmali krog in krog boga teg a pridelka in pa prijetnega okusa oij Ce pom f kako dolgo je potřeboval krom kako dolgo je potřebovala detel 5 da sta pre magala neumnost in opornost tad 1 * 1 V. V * 9 fl U ljudste ? so krompir psovale r presičjo jed 5 deteljo pa za „skod trav se moramo res čuditi j da bila korist élikega korenja tako hitro spoznana. Pa tudi ni težko zapopasti, da je tako, ker véliko korenj j e t n a j é skuti kak st», ? Je r11 (hrana) za ljudi, která se jim ne pri se jim zmiraj pa otvuii ivanui na> u dno korenj ^ 5 aiupan cjv, j dobro prileže, naj ga jedo kolikorkrat hočej za živino je z zelenim perjem vred prijetna in ampak tud tečna klaja. Pri dobrem obdelovanji se na nj s po setevjo enega korca pridela 2GO centov tega ko Da marsiktero korenje polčeterti funt težko 22 pavcov renja. mk zraste, ki je dolgo, vsak vé, ki je o-orej 4 pavce debelo in veliko korenje prav seja! Podnebje in zemlja za veliko korenje. Véliko korenje ljubi bolj vlažno (mokrotno) in gorko podnebje, pa tudi v bolj merzlih krajih se do bro sponaša. Vse korenje, posebno pa véliko korenje, ker s korenikami globoko sega, hoče imeti globoko orano, rahlo, m očno, plevéla in kamnja ocisceno, ilovnato zemljo ali pa ilovnato pešenko. Kdor hoče veliko tega korenja pridelati, mu mora dobro pognojiti. Korenju jéd r » J itvit nj u ^ iv i ot naj se pognoji že pred zimo se seje za človeško korenju za jtu • na) oi/ pu^uuji ěuvj jj i u u /jiuiu - nui viiju mjc* živinsko klajo se pa zna ravno pred setvijo gnojitL V , En korec (Strich) na Ceskem je pri nas enmalo cez 3 mernike. vijo se enkrat preorati ali prekopati. Setev vélikega korenja. Kakor hitro se je bila zemlja dosti osušila se mesca sušca (marca) ali pa izzačetkamalega travna kar (aprila) zgodi, naj se to korenje berž seje véliko korenje dolgo časa ne doraste. 5 zakaj Seje se na dvojno vižo: ali v verste ali ne v verste. Kdor v verste korenje seje, si prihrani semena zemljo lože obdeluje in pleje, več korenja pridela. y Če sejemo korenje v verste so po 16 do 18 vv O l/J V 111 U AVI tUJl/ * t O I l ^ I\I p U X V u u JL VJ pavcov narazen, je za njivo s posetvijo enega korca funtov korenjevega semena zadosti. Sicer ga do je pa na pol več potreba. Seme se rado vkup derži, zato naj se pred set vijo v roki dobro zmane, in da se enakomerno sejati naj se s peskom ali z žaganjem ali pa z zdrobljenim starim moltrom zmeša. Ker seme pozno kalí, je prav, da se poprej n ama k v a. Seje se pa seme tako, da se na njivi, ki je po- zamore 9 pred bila z ojstro brano poprek dobro povlečena, z matiko naredé do pavce globoki razoréki pol drugi čevelj saksebi; v te razorčke se z roko red ko vseje seme. Potem se zemlja z matiko ali z grabljami čez seme potegne. \ Da pa korenje dobro raste, se mora pri dno pridno obdelovati. Kako pa? Kakor hitro se mlade sadičice prikažejo tolikšne, da se zamorejo dobro ločiti od plevela, se morajo pleti in okopavati. Okupujejo se pa 3krat, ali naj manj dvakrat, z ma tiko ali pa osipavnim plugom tam, kjer je korenje v verste vsejano. 1 ! Kadeř se pervikrat, ali včasih šele, kakor kaže, kadar se drugikrat okopuje, je treba pregosto korenje iztrebiti trebne sadike izruvati 9 to je ? brez milosti vse slabe jše in nepo mocné ? tako in 9 tište pustiti da pol čevlja saksebi stojé. (Konec sledí.) 5 SO Gospodarske skušnje 5) celo v e Naprava za drobljenje turšičnih sterèev. Novice" so že večkrat omenile od tište Mar na kteri se dajo turšični sterži v mažine 5 moko zmleti in tako ti sicer malo obrajtani ali celó zametovani sterži v dobro obraćati. Al ta mašina je predraga da turšico prideluje. da je v si jo mogel omisliti vsak gospodarski veseljem tedaj damo na znanje,, kakor odbor štajarske gospodarske družbe 9. listu svojega „Wochenbl." piše — da je gosp Franc Šrank, delovodja Švabove fabrike v Ptu jem (Pettau) na Štajarskem imenitno pripravo znaj del, da vsak dober in s potrebno vodo oskerbovan ml si zamore za kakih do 10 fl. tako napraviti, da Ker smo se dosedaj skoro vse veče mesta rimske dobe turšične sterže melje tako dobro, kakor Marcelova ali s starim ali pa obnovljenim imenom našli, nemorem za mašina mlinu Turniškega grada poleg Ptuj je popasti, da bi se bilo ime Latov, Latovičani tako celo naredil Srank že to pripravo, in v tem mlinu zmleti zgubilo. drob in moko turšičnih steržev je odbor staj tijske družbe, kteremu sta se na ogled poslala polnoma odobril. Velika imenitnost te priprave, si bo za majhen dnar vsak mlinar lahko napravil kme , po ktero ^ je Ali ne tici ime Latov, Latovičani v imenu Le-tija? Skoro bi verjel, da je Leti ja bila glavno mesto Latovicanov. Spreminovanje glasnika a v e je na Kranj- skem kaj navadnega. Stajarske imena Janko, Jara s, očitna iz tega — pravi odbor staj. gospodarske družbe Jariha, Jarala so na Kranjskem Jenko, Jeras, Je ako pomislimo, da na Štajarskem se blizo na 100.000 riha, Jerala; zakaj ne bi iz Latije postalo Letija? oralih turšica prideluje, ta dá na leto milii m Toraj so Latovičani stanovali od Lj ub 1 a ne kraj Save 800.000 centov izlušenih steržev. Ker pa se je po po cele m Dolenskem in so bili soaedje ilirskih Japodov, lanskih skušnjah z Marcelovo mašino zvedilo, da iz kteri niso bili slovensko, ampak traško pleme. Da se dnesnji 100 funtov praznih turšičnih steržev se pridela 8 prebivavci Letije velijo Letijani ne pa Latovičani, funtov lepe bele moke, 26 funtov zadnje moke, 23 to nič ne dene. Dnesnja Sobotica, Sobotelj, mad jar illlllUV ICJJO WC1C utuaL , wv i u u n/ » fiauuji/ uiuni/ ^ "" "" ""uv. wucouja wnuunufl, PUUUICIJ, 111 a U )ai funtov moke za živinsko pičo, 23 funtov pa otrobov, ski Sombotelj, se je za Rimljanov zvala Saba ri a tedaj se bo iz omenjenih mil tov steržev namlelo 612.000 centov moke za kruh teljci in 800.000 cen- torej prebivavci Sabarci ne pa Sobotičani, S obo y m zcrance bov 828.000 centov moke za živino in otro Ako cent krušne moke po 10 gold., moko za pa kdo bode terdil, da v Sabarii, Sobotic i 9 SO živino in otrobe pa po milij zamogla vsaka dezela gold, vrednosti na leto gold, rajtamo, znese to okoli In tako si bo 9 se kaj turšice přiděluj 9 Sobotelj i ni enaka korenika? Oblike ljudstvo spremenja, vendar kořeni ke mu svete. Ako recem, da je Letija bila glavno mesto Latovi-čanov, pa ne terdim, da je tam Praetoriam Latoviconm m si boj dobička nakloniti vsako leto mlinarji to pripravo naredili, veliko stal (Latovicus je edina pravilna pisava in ime božanstva eč od te znajdbe in kako se bo ta priprava na rejala, borno naznanili ob svojem času. Berž ko ne bo gosp. Šrank privilegij vzel za to napravo. Starozgodovinski pomenki se nahaja na koroških kamnih razun La to bi us, tudi v obliki Latovus), Praetorium ni bil draga pri Riinlja-nih, kakor glavni kraj tabora. Rimljani so prostore za tabor z nar večo previdnostjo odloćevali, deloma zato da so potrebni prostor za vojsko in potrebno vodo dobili y y § deloma pa, da so proti sovr&žnikom lahko nakope napravljali. Kje stal Praetoriam Latovicorum? Zato je vsigdar bil za ta posel posiljan „tribunus belli Razložil Davorin Terstenjak. Naj preje so izvolili prostor za Praetoriam je lahko čez vès tabor vidilo. 9 iz kterega se Med timi možmi, kteri so lego za tabor odločevali, Mnenje svojega pridnega sodelavca na polji stare zgo- je bil v pervih časih augur, pozneje pa mož, kteri seje dovine castitega gosp Hicingerja 9 Emone skoz Acer v on PraetoriumLato vi cor u m v Ne- messen da je rimska cesta iz „met at o r" zval, zato „castra metaři", das vV v* 9 Lager auđ viodan deržala po Dolenskem in ne kraj Save, rad podpi (Zatikati? Zatičina?) Kakor je pri vstanovljanji mest augur proti straném ram. Sledil sem pri terdenji, da je Praetorium Lato- sveta, ktere so se mu dobre zdele, dve linii potegnil,ki ste vicorum stal kraj Save v okolici radečki in hotemežki, še tako zvane „cardo maximu* in decumanus", tako je tudi Schoenlebena in Muharja, in zato sem si prizadeval v Ho- bilo pri taboru. V posebnem članku „o cvetu Lo temežu najti Latov. tosa bom dokazal, da se ta cvet velí Kamala, to je, ho t i v tom 9 Druge linije so bile tema dvema paralelne. Nad punk-, kjer ste se „cardo maximus in decumanus" prerezo-ali lotos, kar v iodiškem in gerškem jeziku pomeni vale, je bil Praetorium, torejglavui pankt tabora. Praetorium Latovicorum je torej samo bil tabor begehrungswiirdig. omenjeni článek. Moja razlaga Zakaj pa to imé ima, bo dokazal tudi rimskih legijonov na zemlji Latovičanov, ne pa njihovo imena Ho te me ž toraj še vendar ostane glavno mesto. Znali pa so se ravno Latovičani rabljati za temeljita, in ime zna basnoslovno podlago imeti. In res to posádko tega tabora, in ako se nemotim, je bila takošnega roisel podpirajo bližnje Radeče, ki so brez dvombe ime tabora potreba, kjer so se sosedni Japodi radi spuntovali dobile pov Radogostu, Radoslavu, Radomiru soprogu H ote m are, Hotemere, Hotimir e, kteri imeni se skladate z indiškima Shri-Rama in La kš m i. Da so vsi stari narodi radi imenovali mesta, sela Na kerškem polji proti severu od Novega mesta nahajamo selo Ratež. Znal bi bil tadi tukaj Pra et ori u m stati y i aie pomeni to kar tabor od rat tabor 9 b oj y vast gore reke po božanstvih ali njihovih zaznamkih 9 y je vojska. lahko dokazati: cele dežele nahajamo z basnoslovnimi (my-thiškimi) imeni. Da je posebno stari Slovenec rad tako délai, smo se Med Emono in Praetoriam Latovicorum se še nahaja Ace rvon e brez dvombe prestava domaćega sloven skega imena. Nad Trebnem nahajaoi na karti Stock en 9 že prepričali. Ker v bližini K res nic nahajamo Ho tiše blizo Radomelj večkrat Trebno, Trebelovo, mi to služi za dokaz, da se Ratschach res pisati ima po slovenski Radeče, ako ravno ljudstvo Rače dorf. Ako to vas ljudstvo izgovarja Stožka vas bi izgovarja Acervon bil přestávek imena Stožka vas od cerkveno-slovenskega stog, to je, acervus. Dalje bi zualo še ime vasi Verš lin opominjati na acervus, od verb. Kranjci radi glase pogoltujejo, in tako se razjasnuje se v ustih ljudstva ne čujejo Radeče. y zakaj Trebniški spomenek z imenom T. M i trap je kaj važen, ker pričuje, da tudi stari Slovenci so Mit častje poznali. Mi trap u s pomeni der Mi trass tie tukaj spet vidimo sostavljeno ime, kakor v imenih Volt Volja pus, Tudi pisava imena Sittich ni še gotova, kakor iz gosp. Hiciugerjevega članka vidim, kteri Zatičina in Zitičina piše. Meni se perva pravilniša zdí, kjer imena sosednih krajev Met naj in Te me ni ce poznamlajo lego. Kakor imamo na Kranjskem U tik, tako tudi je mogoč Z atik. Naj nam te dvombe rešijo domorodci, kteri v ti okolici živijo. Oddaljen, kakor sem jaz, nemore nič gotovega reci. y m 9 Vol tr ei b itd Bil je vojak 14 legije ktera se je velela „gemína victrix", in je „v Aquis Aureliis" v Alsacii (El-sas) ležala Ker je Rimljan noriške ia panonske legijone posadil v Ga Polyb. VI. 39. **) Livij VIII. 38. Ho in Germanio, je nas M i trap latinškutar domii se ver nivši spomenek postaviti dal v latinském jeziku, Kratkočasno berilo $ v kte rem so po postavah vse javne pisma pisane biti mogle (Gospod uči hlapca, hlapec uči gospoda.") Slavni v Naj si gosp. Hicio kadar ma dolznosti ojegovega pokliča dopuàajo, potrudi to cesto bolj natanko preiskati; znabiti da se bodo se dali najti okopi in zidovi vojaskega tabora Latovičanov. angležki pisatelj Lovre Sterne, ko je bil župnik Sattona, je dobival od svojega prijatla većkrat divjačine v dar, v s dej pa je pozabljal, hlapca, ki mu jo je prinašal, kaj za napitek dati. To se je hlapcu za malo zdelo. Sklene toraj pri pervi priložnosti, ki se mu bo ponudila, nad njim Pa tudi drugi domorodci na Kranjskem naj oznanu- ee ZDOsiti. Ko je imel tedaj nekega dné enak dar prinesti ta luui uiugi UI/.I.WIUUUI --j -----( BC JuLlUDIld. OLU JC IIIICI ICUitj IlOKOga UUC CllttlV Urtl [IIIUCBW, jejo, kar se kje stare zgodovine tikajočega najde, spomnivši atopi nepoterkavsi naravnost v sobo, se komaj odkrije in se besed rajnega J. Župana ? Vse imamo Pa neznámo Le iščimo, Da dobimo I zažene jerebíco na mizo, nekoliko nerazumljivih besed sam pri sebi mermraje. Sterne ga debelo pogleda. „Ves kaj, ljubi prijatel", ma pravi, „tega povelja pač nisi dobil od svojega gospoda, da bi se tako sirovo obnasal. Mar ne véà Ozir po domačii kaj se spodobi poštenemu hlapcu? Pojdi i in všedi V " m at Cateike toplice — dajmo jih na noge spraviti! se tù le na moj stol, ko da bi bil jez ; jez ti hočem poka zati, kako se obnašaj". (Konec.) Res » tim gre Sterne pred vrata ter pohlevno poterka* Le notril" zavpije hlapec. Ponizno se klanjaje stopi Sterne * da se je za kopanje spodnje in zgornje jame ze v sobo, hlapca divjačiuo lepo spodobno izročuje ter rece: dosti potrošilo, pa kaj pomaga, ako še toliko dnarja in „Gospod moj se vam lepo priporočajo, ter so vam tukaj n lesa ni, da bi se to delo v 8 ali 14 dneh naglo dover- nekaj malega poslali silo. Če bi se zgornja jama, ktera je že za dva sežnja tekne!" „Le čakaj 5 prečastitljivi oče I Da vam dobro si misli hlapec sam pri sebi na široko in toliko na dolgo, še za pol sežnja globokeje zdaj te le imam v pestéh". Komaj tedaj Sterue izgovori, skopala, nal do bližnje struge naredil, da bi se voda odtékala in z lesom obdala, in za odtok vode graben ali ka- vstane hlapec prijazno, rekoč: „Zlahnemu gospodu se lepo zahvalujein in tu-le" gorka prihajala, bi prav dobre toplice bile in marsikter iz njega vzeti seze v zep ko da bi hotel dnarja 53 tu-le je trohica za te, ljubi moj > da revež bi se v njih ozdravil. Vém, če bi take toplice pri kupico vina serknes na moje zdravje u kakem većem mestu bile, bi bile ze zdavnej narejene kmali slovele in posestniku veliko nesle. > bi Sterne to viditi se na vse gerlo zasmeja pametni misli hlapeovi, seze tudi v zep nega Ker ni ne v Brežcah ne na Cateža takega premoz- bilo, ako y da bi se teh toplic lotil, bi pač prav prav ter ma prianeren napitek poda. Pravijo, da se odslej strežnik ni nič več pritoževal o Sterne pa tudi ne skoposti ali spozabijivosti Sternetovi bi se od kod drugod kak moz tega početja lotil. Nič dru- več o sirovosti in neotesanosti hlapeovi. zega teh toplic ne overa, kakor da so preveč povodnji (Nova barva). Oče: „Ančika, kaj pa delaš tu?" podveržene, pa povodenj se le vcasih spomladi in v jeseni, Ančika: „Kikljo barvam svoje punćike, da bo lepo rudeča". malokdaj poleti primerja, pa če je vse dobro podperto in z deskami obdano, ne more ničesar iz jame vzeti, in ni oce: i« česar ne zasipati, ker voda do toplic še sviža (Flugsand) ne, se manj pa kaj druzega ne prinaša, ker vse popred tudi preveč dereća ni Oče: „S čim pa jo barvaš?" — Ančika: „Z vinom, Oče: „Kdo pa ti je povedal, da je vino rudeča — Ančika: „Mati so mi včeraj pravili, da je od barva?" na germovji in verbini ostane i j pa ■At 9 ker med germovjem tece, in povodenj malokdaj cez 3 4 dni terpí, in kakor ali vina tudi vaš nos, oče, tako rudeč. Mati morajo že vediti sicer bi ne bili tega rekli (Zijutraj kovač, popoldne %upari). Neka soseska za hitro voda upade, se kmali vse po- si je svojega kovača, poštenega in pametnega moza > suší, ker je večidel sam pesek. Ce bi se z lesom vse na- župana izvolila. Pri vsi svoji pridnosti pa vendar ni mo redilo, česar je treba, se ne bi čez poldrugi sto goldinarjev gel dvojnega delà zmagati kakor je mislil io želei. Ko je se se potrošilo. Po tem bi se znalo še le zidati, kadar nadalje čez 20 sežnjev dolg graben skopal, in ko do izvirka prišlo, zakaj zdaj se za pravi izvirek ne more natanko vediti, ker voda med peskom za en seženj glo-boko teče, in še le na koncu verbine v strugi izvira. imel kot župan v sejo iti, so mu prišli konji za podkovat, in kadar je ravno naj bolje pri kakem vozu kolesa rav-, mu prinesó domovinsk list podpisat. Tako je šio vsaki nal dan ? da je ze bil županijstva sit do cr erla. Da bi tedaj svoje opravila v red djal, přibije na hišne duri tablo s sle-Te toplice so zlo žveplene, kar se po duhu ali smradu, dečim napisom: „J. J., župan, dopoldne za živino, kjer se jama koplje, berž spozná. Ko se pa do vode pride, popoldne za ljudi kmali vès duh ali smrad zgine Ce (Kaj je potrebniše: sonce ali luna?) „Kaj misliš, te toplice lepo narejene bile, bi ta kraj kmali Jaka? po svoji pameti: ali nam je sonce potrebniše ali pa imeniten postal, ker se lahko do njega pride, kakor sem luna?" No 5 to j e pač neumno vprasanje f To vendar ze rekel, pa tudi odtod se lahko po lepi cesti v Koštanje- vsak vé, da je luna bolj potrebna, zakaj podnevi je ze _ 9 vico, v Kerško, v glažuto pod Stojdrago 9 v Samobor in v tako svetio". Zagreb pelja, ker po krajnski strani gré poštni voz ? po V stajarski skoz Brežce pa tako imenovani Síellwagen vsaki dan proti Zidanem mostu na železnico ali v Zagreb: kader bo pa zeleznica proti Zagrebu narejena, bodo od vsih kra- jev Ijudje v te kraje lahko hodili in čatežke toplice ob-iskovali, ki bi ubogi čatežki fari veliko pomagale. Zem- ^^^^ ospoda Ignaca grofa Atemsa, ki bi gotovo občnemu priđu radi da- «I • • v V ljisce 9 kjer so toplice, je lastina brežke grajšine ar » roval ta kos zemlje ki cr • V • , ». ferajsini le malo hasne. Kdor hoće od teh toplic več zvediti, naj popraša z besedo ali po pismih gospoda organista Janeza Trešeliča na Catežu; njemu eo te toplice in druge okoljšine naj bolj znane * Iz Brežc. M. S. Temu popisu in domoljubnem vabilu na prošnjo gosp. pisatelja : naj bi tudi vredništvo povedalo svoje mnenje o ti zadevi, dostav- ljamo le-to: Žveplene toplice so vsaki deželi velika dobrota, ker je njih moč v množili boleznih zares velika. Po nazočem popisu močnega dulia in obile toplote smćmo misliti, da so čatežke toplice močen žveplen vrelec, ki bi utegnil mnogim mnogim bolnikom studenec zdravja biti. Al da bi se mogel ta vrelec odkriti in popolnoma na dan spraviti, še bolj pa, da bi se otél zalivom Save in se stanovitno zavaroval povodinj — to bi bilo delo veliko, težavno , drago. Kaj malega za silo narediti , bi pa nikamor ne kazalo; če bi se le kaj tacega naredilo, kakor je že kadaj bilo, bi sčasoma spet vse pod zlo šio, kakor je sedaj. Z napravo toplic le za uboge bi tudi čatežki fari nič pomagano ne bilo, ker od samo revnih bi okolici noben dobiček ne dohajal. Premožni Ijudje, ki pušajo v toplicah mnogo dnarja, pa terjajo vse dobro in lepo napravljeno. Le tadaj bi se smélo od čatežkih toplic za okolico celo kaj veselega pri-čakovati, ako bi se bogat mož lotil te naprave in jih napravil sedanjim terjatvam primerne. Iz serca želimo, da bi se najdel tak mozak! Vred. 80 Noviear iz raznih krajev mocí Dunajski vradni časnik je razgJasil sledeče lastnoročno in slave, in da po meni se bojo spolnile vedne želje in nameni Petra, Katarine, Aleksandra in očeta mojega Ni ko laj a. Udanost podložnikov io njih molitev naj pismo, ki so ça presv. cesar pisali 28. febr. gosp. mini- mi bo v pomoč! To terjajoč ukazujem, da se meni in mo stru pravosodja: „Dragi baron Kraus! Vsled predstojećega jemu následníku sinu Nikolajů Aleksandreviču prisega ta žene poroda Svoje gospe sklenil, da vsim tistim, i presvitle cesarice Elizabete, sem Iz bojisča se sliši, da že od rajncega cara je bil knez M e n kteri so od civilnih kazenskih šik o v višjega poveljstva v Krimu od stavljen, in da sodnij zavolj budodelstva ra zzalitve veličanstva namesti njega je general Gor č a k o v izvoljen, namesto ali ktere druge cesarske osebe, in zavolj mo- Gorčakova pa general Luders. Ponoći od 24. do 25* tenja o b č n ega p o k o j a (§. 63. do 66. kaz. zak.), ali febr. so Francozi napadli rusovske obrane pri Molako-zavolj pregreška po §.300 kaz. zak. že obsojeni, se v em stolpu; bitva je bila huda, Francozi so pokonćali ima vsa kaz en milostno od pustit i, in da se za vse obrane, pa jih je tudi nek 600 padlo. — Zmiraj bolj ver- take hudodelstva ali pregreske ze začete kazenske To zasledovanja in preiskave imajo vstavit i. pomilostenje pa veljá le takim, ki se niso z omenjenimi spremila jetno je, da cesar Napoleon gré v Krim vkljub vsemu odsvetovanju ; cesarica, edina, ki mu prigovarja, ga bo v ■■■ • • w ^ v ^ » «j f ^ ^ - j • ^ y mrm m il/v u i v m s vili v u j v m. m 9 m mm m p ^ J ç III A I fi y ft J MJ U 1 1 ^ 1 (A V4 tft C V hudodelstvi ali pregreški ob enem še druzih djanj vdele- žalem na božjo pot podala. V « t • 1 • 1 9 > % m m iz Carigrada se namesto na bojišče v Jeru Sardinska vlada je na žili. Ob enem z naznaoilom cesarićiueira poroda se ima to povedala vojsko rusovski vladi; amerikanska vlada pa pomilostenje vsim, ktere zadeva, po vsem cesarstvu na 8e je proti Rusii zavezala nobenostranska (neutral) znanje dati in berž spolniti", In tako se je tudi zgodilo. ostati. Vsi belgianski ministri so odstopili. V Cesarica se z mlado princesnjo vred dobro poćuti. Iz ro- Brusi na Turškem je bil tak hnd potres, da je skor vse doslovja cesarske rodovine se po besedah nekega dunaj- mesto se poderlo in blizo 2000 ljudi konec storilo. skega časnika kaže y da ze 138 let ni bilo pervorojeno dete cesarjevo nikoli princ, ampak vselej princesinja. Po posebnem ukazu cesarjevem ima tišti cesarski regiment kirasirjev, ki se „car Nikolaj" imenuje, za vse prihod nje čase v spomin rajnemu caru to ime obderžati. Jezikoslovna drobtinčica V 14. listu „Novic" je bilo omenjeno , da Goríčani v slovenskih goricah blizo Marburga imenujejo ikraste prešiće „strogaste*6.. Pri Polancih na ptujskem polji od Marburga do Ptuja na desneni Nadvojvoda Vilhelm (brat cesarjev) se je podal v bregu Drave, potem pri Pohorcih pa jih zovejo rpšenetliveu, kajti A .. _____1 J ___I! ____1___ ______. » 1 1 • * . t « . . i 1-o.l'^n »r ro^c.U To l.ncn.ln na naUnm r c I Hl? Petrograd, da ondi osebno oznani žalost, ki jo obćutuje Je zares kakor pseno y takem mesu cesar austrijanski nad smertjo cara Nikolaja tudi , zraven pa slovaru , zato jo priobcujem. Te besede ne najdemv slov Cirins:er. y da se z novim cesarjem pomeni zastran mirne sprave o turski vojski. č ak o v V ze V sredo je dunajski poslanec knez G or přejel od novega cara Aleksandra poterjenje Mraknjenje sonca Sonce mrakne , trna nastane; vseh pooblastenj , ki jih je popřed v rokah imel od cara angležki poslanec lord Nikolaja. Ker je v Berlinu, pa tam ni ničesar opravil Russe], v ze sedaj ki je bil tudi na Dunaji, se za gotovo terdi, da se bo dunajski kongres že dan es zacel in pa v krátkém končal. — C. k. minister- stvo nauka je ukazalo da vprihodnje veakdo, ki se za kakoršno koli ućbo na austrijanskih gimnazijahpripravlja, se mora podvreči tudi preskušnji iz nemškega jezika in slovstva.— Za zdraviteljske opravila v cesarskih vo-jaških bolnišnicah v Galicii se jemljejo zdravniki v službo; razun stanovanja dobiva doktar na dan 4 gold., ranocelnik pa 2 gold.; stroěki potníne mu bojo pover- In ker dneva lue ne sije , Pevcov kor se plašen skríje, Trop topirjev z lukinj plane. In topir zdaj gospoduje. Leta poleg his ,,cez veje, Pervega se tica šteje, Loga pevce zaničuje. Pa spřed sonca luna zgine; In ker dneva lue spet sije , Spet se melodíj In topir běží v votline. X. njeni. Pragi Skoda undanjega požara na kraljevem gradu v Pogovori vredništva. je cenjena na 120.000 gold. Nikolaja se sliši, da le carević Od bolezni cara Aleksander je bil Gosp. M. P. v L. : Na V uprasanj koliko bi znašala pošt nina. ako bi se k list „N n posebej v Ameriko pos celi čas bolezni domá prisvojeni očetu; carević K o n št an Vam zamoremo sledeče povedati : Dom poštnina (interner Porto) Je vsak lot 1 ki (navadni list „N nima lota) za p tin je bil po telegrafu nagloma iz Krima poklican inje vozno poštnino (T pomorska poštnim přišel se pred smertjo domů. V prićo njega je nek umira-joči car pervemu svojemu sinu A1 e ks a n d r u izročil vlado, in Konštantin je pri ti priliki sloveeno obljubil, da bode C» Porto) sta 2 kraj za sacega pollota Porto) pa 3 kraje, za vsacega pol lota. Po tem se lahko prerajta cela p tako dalj vonii itd res ni velika. Prosimo še kaj " ? v il m m m \j vt. • m * * v ^ * » vr ^ v • J ^ w I ^ w zvěsti pervi podložnik cara Aleksandra. Slovesní po- L. v S.: Po naših mislili bo .,ocen." naj bolj Gosp. s p taceta po u kup fî a k ki za istem nacinu. 2 tako y 3 v S1 a-Gosp. A kakor ga S greb rajncega cara bo se le 20. dan t. m., zakaj en teden izgovarjajo bo v zimskem carském poslopji na parah lézal, en teden pa v cerkvi sv. Petra in Paula, kjer je cesarska raka. Že> se je po časnikih hrup zagnal, da je novi car oklical Obligacije Stan kursa na Dunaji 8. marca 1855. raz glas hudega vojnega duba; to ni res y ker razglas zadeva le na st op vladařstva, zraven pa vendar pristavlja, da v tis tem duhu, v kterem so vladali slavni njegovi preduiki' in oće deržavnega dolga 5 41/ 4 3 27 o 2 » yy yy i v 82 ) 72 64 50 411 8 fl. Esterhaz. srećke po 40 fl. 82 , fl. 2 njegov, bo vladal tudi on y ta razglas se ta kole or » lasí : Oblig. 5% od leta 1851 B 95 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 72 '/, r> yy yy yy v Windišgrac. „ „ Waldštein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. , 20 20 10 yy yy v 29 % » 28 % „ 5 fl. 54 2 yy » Car Nikolaj je po hitri težki bo- Zájem od leta 1834 lezni umerl 2. dan t. m. Kakor je rajni neprenehoma se trudil za blagor svojega ljudntva, ravno tako tudi jez o vladařstva in od njega neločljivega » » yy 1839 219 119'/, yy i yy rusovskega nastopu Poljskega in Finskega, slovesno pred Bogom prisegam, blagor domovině kot edini cilj svoj vedno pred ocrni imeti. v z loterijo od leta 1854 106 'A „ národní od leta 1854 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 51 Suverendor .......17 fl. 45 Ruski imperial..... Pruski Fridrihsdor . . . Angležki suverendor . . 10 9 10 fl. 36 12 fl. 25 85 V, Nadavk (agio) srebra: 8 yy na 100 fl. 27 fl. Previdnost bozja, ki me je poklicala k velikemu,, naj me vodi in varuje, da Ru«ijo obderžimo na naj višji stopnii Loteriiiie srećke: V Terstu 7. marca 1855: 72. 12. 18. 79. 6, Prihodnje srečkanje v Terstu bo 17. marca 1855 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.