UDK — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K L J U B L J A N A , A P R I L I 973 It L E T N IK 22, ŠT. 4, STR. 93 — 116 I — ' A SGP »PRIMORJE«, AJDOVŠČINA: Montažna hala tip »Primorje« Ajdovščina Objekt: Zagalnlca, Tovarna pohištva »Lipa« Ajdovščina V S E ß l N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave BLAŽ VOGELNIK: Articles, studies, proceedings P ro jek t novega m ejnega prehoda na avtocesti Šentilj—Nova Gorica v Novi G o r i c i ............................................................................................................93 Design for the fron tier station building a t Nova Gorica on the new m otorw ay Šentilj—Nova Gorica EDVARD VEDRENJAK - ERNEST MERGUČ: Zimsko kopališče »Pristan« v M a r i b o r u ....................................................... 101 W inter bath ing-estab lishm ent »Pristan« in M aribor DUŠAN LEGIŠA: II. posvetovanje h i d r o t e h n i k o v .....................................................................105 Mnenje in kritika Opinions MILOS POLIČ: Poslansko vprašan je 109 Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR: Ingradov gospodarski načrt 1973 HO Področni sestanki gradbene o p e r a t iv e ............................................................ HO Koliko nas stane šolanje s tro k o v n ja k o v ....................................................... HO V K opru ni bilo zim skega p o č i tk a .............................................................IH Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana ANTON GRIMŠIČAR: Pom em bnejši k rite riji za določanje kvalite te kam nin I I .................... 113 O dgovorni u red n ik : S ergej B u b n ov , d ip l. inž. T eh n ičn i u red n ik : prof. B ogo F atur U r ed n išk i od b or: Jan k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V lad im ir Čadež, d ip l. in ž ., M arjan G aspari, d ip l. in ž ., dr. M iloš M arinček , M aks M egu šar, d ip l. in ž ., A n ton P od goršek , S a ša Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik tor T u rn šek , d ip l. inž. R ev ijo izd aja Z veza grad b en ih in ž e n ir je v in teh n ik o v za S lo v en ijo , L jub ljana, E rja v čev a 15, te le fo n 23 158. T ek. raču n pri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T on eta T om šiča« v L ju b ljan i. R ev ija iz h a ja m e sečn o . L etna n a ro čn in a sk u ­ paj s č lan arin o zn a ša 50 d in , za š tu d en te 20 d in , za p od je tja , zavod e in u s ta n o v e 300 din v is T iu m ŠT. 4 — LETNIK 22 - 1973 Projekt novega mejnega prehoda na avtocesti Šentilj-Nova Gorica v Novi Gorici UDK 721.011.18 BLA Ž VO GELNIK, U N IV . DOC. D IP L . INŽ. ARH. 1. UVOD Za novo štiripasovno avtomobilsko cesto, ki bo povezovala Jugoslavijo s sosednjo Italijo in bo sekala državno mejo p ri M irnu v bližini Nove Gorice, je bil predviden nov mejni prehod. Naročilo za projekt novega prehoda je dobilo projektivno podjetje INVESTBIRO iz Kopra — pro jek tan t dipl. inž. arh. Rudi Kolenc. A rhitekt je svoj del naloge rešil takole: Avtomobilska cesta se pred m ejnim prehodom razdeli na pas za tovorni prom et in na pas za osebni promet. Pas za tovorni prom et je speljan ob levi in desni strani, pas za osebni prom et pa teče centralno, tako da se štiripasovna cesta razveji na osem pasov. Med pasovi so štirje otoki s kioski za carino. Prek kioskov in prek vseh pasov za osebni prom et si je arh itek t zamislil lahko lupinsko kon­ strukcijo, ki leži na štirih točkah. Obliko lupine si je arh itek t predstavljal kot neke vrste eliptični pa­ raboloid na štirih straneh prisekan s poševnimi — približno 45 0 naklonjenim i ravninam i. P ravokot­ nik, v katerem leži projekcija lupine (projekcije robov lupine so krivulje), dobi tako dim enzije 56 X X 43 metrov, kar je relativno velika razpetina. INVESTBIRO Koper je naprosil za statično presojo in za konstrukcijsko rešitev avtorja članka. 2. PRISTOP K NALOGI Osnovni problem pri lupinastih konstrukcijah je oblika lupine. Le p ri nekaterih regularnih obli­ kah je mogoče lupino m atem atično definirati. V našem prim eru je bila želja arhitekta, da dobi lu ­ pina čisto posebno obliko, poleg tega pa je bilo treba izpolnjevati pogoje m inimalnih in m aksi­ m alnih višin za določene točke lupine. M atem atič­ no ugotoviti obliko lupine je bilo tako nemogoče. Treba je bilo torej n a jti drug način za ugotovitev oblike, da bodo p ri tem 1. izpolnjeni pogoji arhitekta in 2. izpolnjeni pogoji za »brezmomentno« obliko lupine pri neki dani obtežbi. 3. DOLOČITEV OBLIKE LUPINE Za določitev oblike smo videli dve možni poti: A. Najti obliko z metodo »Poskusi in popravi« To je metoda, ki jo je av tor uporabil že pri mnogih statičnih problem ih za izračun notranjih sil in nam da poljubno točne rezultate.* V danem prim eru se da ta metoda uporabiti tudi za izračun oblike, postopek bi bil naslednji: a) po občutku je treba izbrati obliko in de­ belino lupine; b) lupino je treba »razrezati« na m anjše ele­ mente in za vsak elem ent izračunati lastno težo, upoštevajoč debelino elem enta in naklon elementa; c) s tako dobljenimi silami je treba obremeniti ravnino projicirane lupine in izračunati upogibne momente za vsako točko projicirane sile; č) »dvigniti« je treba posamezne točke iz pro­ jekcijske ravnine tako visoko, da bodo upogibni momenti za vsako obravnavano točko enaki nič; d) kolikor se tako dobljena oblika »dvignje­ nih točk« sklada s prvotno izbrano obliko, smo iz­ brali pravilno, sicer pa je treba sile korigirati in postopek ponavljati do poljubne točnosti. B. Najti obliko na eksperimentalni način Klasičen prim er za določevanje oblike na eks­ perim entalni način je bil znan že v starih časih, ko so določevali obliko ločnega mostu na ta način, da so obesili vrvico, jo obtežili in izmerili povese — in to obliko potem »obrnili navzgor«. Za naš prim er je treba najti obliko lupine — torej je za ta eksperim ent potrebna cela m reža vrvic. Ker je taka lupina zelo zahteven in delikaten objekt in je statična presoja zelo odgovorno delo, smo želeli dobiti rezultate, ki bodo potrdili, da smo * Glej članek av to rja : P rispevek k problem u p re ­ računavan ja skeletov z vetrn im i stenam i na horizon­ talno obrem enitev. G radbeni vestnik, leto XII, ju ­ nij—julij 1963, štev ilka 6—7. S itu ac ija delali pravilno' in izbrali tudi pravilno obliko — po dveh različnih poteh: 1. po poti modelne preiskave, in 2. po računski poti. Zato smo se obrnili s prošnjo za sodelovanje na Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij v L jubljani, kjer smo našli veliko zanim anje in p ri­ pravljenost izvesti vse potrebne preiskave. Tako smo se odločili tudi za določitev oblike lupine po drugi — eksperimentalni — poti. Eksperim ent je potekal takole: Odločili smo se, da določimo obliko lupine s pomočjo obešene tanke neoprenske membrane, iz­ rezane v zahtevani obliki v merilu 1 : 25. M embra­ n a je bila zaznamovana z rastrom 8 X 8 cm (2.00 X 2.00 m v naravi). Za obtežbo so bili upo­ rab ljen i tanki koncentrično naneseni neoprenski pasovi. K er smo predvideli robne ojačitve lupine, smo po robovih m em brane napeljali tanke jeklene pletene vrvice, na katere smo obesili ustrezajoče uteži. K er je bila ukrivljenost m em brane v krajši sm eri relativno m ajhna, smo ukrivljenost v krajši sm eri »popravili« — tako, da smo vrvice v daljši sm eri napenjali. To smo izvedli tako, da smo vrvice vodili prek škripcev in jih obremenjevali z utež­ mi. (To je bila zamisel avtorja, in p ri tem lahko pripomnimo, da podoben eksperim ent »popravlja­ nja« ukrivljenosti lupine do danes ni bil objavljen v nobeni nam znani publikaciji. K er je bila m em brana zelo tanka in gibka, se je vedno postavila v tak položaj, da) se je obtežba prenašala samo v obliki osnih sil. Enako se je p re­ našala obtežba tudi v jeklenih vrvicah robnih oja­ čitev. Seveda je bila tako dobljena oblika samo podobna pravi obliki, ker obtežbe niso točno od­ govarjale pravim obtežbam. Zato je bilo treba korigirati še višine. Za izmero koordinat je bila uporabljena foto- gram etrična metoda. 4. MODELNA PREISKAVA Z modelno preiskavo smo želeli ugotoviti uklonsko varnost konstrukcije in pa napetostno stanje na kritičnih mestih lupine. Preiskava je bila izvršena na modelu iz plastike v m erilu 1 : 25. Če smo hoteli dobiti na modelu enake napetosti, kot bi nastopale v sami betonski lupini, je bilo treba povečati težo modela. K er so bile napetosti raču­ nane iz deformacije, je bilo treba p ri izračunu po­ večane obtežbe modela upoštevati elastični modul in Poissonov količnik modela. Za enkratno uklon­ sko varnost konstrukcije je bilo treba tako model obremeniti dodatno s ca. 225 kp. Dodatne obtežbe so bile nanesene tako, da so bile na model v rastru 8 X 8 cm obešene plastične posodice z ustrezajočo težo. 5. RAČUNSKA PREISKAVA A. Splošno Lupina leži na 4 enakih točkovnih temeljih. Temelji so pomični in zaradi velikih horizontalnih sil med seboj povezani z 4 prednapetim i vezmi. Vezi prednapenjam o pred razopaženjem — in ijh kasneje ponapenjamo, da s tem izločimo vpliv k r­ čenja betona in delno vpliv tem perature. Rob lu ­ pine je ojačen s štirim i prednapetim i robnimi no­ silci, kiso prednapeti z V = 150 Mp. (Modelno pre- F o to m o d eln eg a p o sk u sa v ZRMK iskavo smo opravili tud i za lupino enakih razpe- tin — vendar brez robne ojačitve. Preiskave so po­ kazale, da taka lupina izkazuje večkratno uklonsko varnost p ri statičnih obremenitvah. K er je obrav­ navana konstrukcija popolnoma odprta in nezašči­ tena pro ti burji, smo se bali, da bodo nastopile vibracije tank ih neojačenih robov. Preiskave v vetrovniku bi bile predrage, zato smo se odločili za ojačene robove. P a ne samo zato. Robni nosilec ima obenem tudi funkcijo odvajanja deževne vode,) Spodnja stran lupine je obložena s heraklitom , ki ima: 1. funkcijo vpijanja in akum ulacije vlage v vlažnih obdobjih (kasneje vlago zopet odda!); 2. funkcijo delnega vpijanja zvoka (parabolič- ni zaslon!). F oto m o d e ln eg a p o sk u sa v ZRMK B. G eom etrija Geometrija vozlišč in debelina lupine je bila določena eksperim entalno z obešanjem neoprenske membrane. Debelina lupine v tem enu je bila do­ ločena na 10 cm — s tem, da se linearno koncen­ trično veča na 30 cm v nogah lupine. Robovi lu­ pine so ojačeni z robnim i nosilci. Robni nosilec je oblikovan tako, da na zgornjem delu tvori mu Ido za odvod deževnice in prek prehodnega dela p re­ haja v lupino. C. Sistem Notranje sile v lupini so bile izračunane s pro­ gramom »EASE« po teoriji končnih elementov na inštitu tu RIB v S tu ttgartu . Lupina je bila razde­ ljena na 4 enake kvadrante — in vsak kvadrant v 238 trikotnikov. Robni nosilci so bili obravnava­ ni kot niz palic. Prehodni del je bil obravnavan kot del lupine s tem, da je bila izračunana za pre­ hodni del posebna nadom estna debelina d’. Noge lupine so bile računane kot nepomične. Za izračun tem peraturnih vplivov in pa vpliva krčenja beto­ na, je bila pomična podpora spremenjena v po­ mično — s tem, da so horizontalno silo prevzele vezi. Zaradi dvojne sim etrije je bil računan samo 1 kvadrant lupine. Č. R obni nosilci Prerez robnega nosilca je bil razdeljen na a) simetrični del (F = 0,445 m2, Iy = Ix = 0,015902 m4)S k ica p ro jek c ije lu p in e v ez b) prehodni del 9. horizontalna sila (F = 0,22545 m 2, Ii = Imin = 0,0037999 m4, Py = 100 Mp h = Imax = 0,0095029 m 4) v točki 143 v Y smeri Sim etrični del je bil izbran tako zaradi tega, da se težišče tega dela ujem a s težiščem kablov za prednapenjanje. Prehodni del je bil obravnavan kot elem ent lupine z nadomestno' debelino d’ in s pogojem, da ostane togost tega dela nespreme­ njena. D. Osnovni obtežbeni sistemi K er v določenih slučajih obtežbe ne delujejo simetrično, je bilo treba raziskati 5 različnih osnovnih sistemov z različnimi robnim i pogoji: I. sistem: dvojno simetrični, noge nepomične Obtežbeni slučaji: 1. lastna teža! lupine + izola­ cija (heraklit) 2. sneg 3. prednapenjanje robnega nosilca V = 150 Mp 4. Diferenčno prednapenjanje robnih noslcev V = ± 10 Mp 5. veter v X sm eri — sim etrični del 6. veter v Y sm eri — sim etrični del 7. veter v diagonalni sm eri — sim etrični del III. sistem: sim etrično okrog X osi antisimetrično okrog Y osi, noge nepomične Obtežbeni slučaji: 10. veter v X smeri, antim etrični del 11. veter v diagonalni smeri, antim etrični del IV. sistem: antim etrično okrog X osi simetrično okrog Y osi, noge nepomične Obtežbeni slučaji: 12. veter v Y smeri, antim etrični del 13. veter v diagonalni smeri, antim etrični del V. sistem: dvojno simetrični, noge nepomične Obtežbeni slučaji: 14. v e ter v diagonalni smeri, antim etričn idel E. Obtežbe a) lastna teža: Lastna teža je bila izračunana avtomatično s program om — na osnovi ploskev in debeline po­ sameznih elementov z upoštevanjem zemeljskega pospeška; b) teža izolacije in snega: Obe obtežbi sta bili obravnavani kot projekcija na tloris lupine — in sicer: 1. izolacija — 6 cm heraklita g = 0,3 X 0,06 = 0,018 Mp/m2 2. sneg p = 0,075 Mp/m2 Zvezna obtežba je bila transform irana v kon­ centrirane sile, ki delujejo v vozliščih; c) prednapenjanje: Za oba robna nosilca so bile izračunane sile v vozliščih, ki skupaj s silo iz prednapenjanja Vo tvorijo ravnotežen sistem. Ravnotežen sistem sil je bil prevzet kot zunanja sila, ki deluje v vozliščih robnega nosilca (Px, Py, Pz, v Mp). Da bi lahko ugotovili vpliv neenakega prednapenjanja dveh različnih robnih nosilcev, je bil analiziran poseben obtežbeni slučaj, k je r je bil »dolgi« robni nosilec z 10 Mp tlačen, »kratki« robni nosilec pa z 10 Mp tegnjen; II. sistem: dvojno simetrični, noge pomične Obtežbeni slučaji: 8. horizontalna sila P x = 100 Mp v točki 140 v X smeri č) veter: Za obtežbo z vetrom smo se odločili za enotno obtežbo 150 kp/m 2 — tako v tlačeni coni, kot tudi v coni srka. Mejo med pritisnjenim delom — in pa delom, k jer nastopa srk, smo določili iz odnosa (1,2 sin a — 0,4) = 0. Iz tega sledi a ^ 19° (tangen­ ta pod kotom 19° določa mejo med obema conama). Notranje sile v lupini in v robnih nosilcih do­ bim o s superpozicijo različnih obtežbenih slučajev: A. veter v X sm eri = obtežbeni slučaji 5 + 10 B. veter v Y sm eri = obtežbeni slučaji 6 + 12 C. veter v diagonalni smeri = obtežbeni slu­ čaji 7 + 11 + 13 + 14 P ri izračunu m aksimalnih sil v lupini in v robnih nosilcih se slučaji A, B in C medsebojno iz­ ključujejo; d) vpliv temperature: Da dobimo obtežbeni slučaj zaradi vpliva tem ­ perature, uporabimo obtežbena slučaja 8 in 9 s tem, da jih pomnožimo s faktorji. P ri segretju lupine za 1° C se prem akneta toč­ ki 140 oziroma 143 na nogi lupine za naslednji vrednosti: a = 25,41 m b = 18,93 m d* = a . a t . 1 = 25,41 . 10“5 dy1 = b . at . 1 = 18,93 . 10-5 Če predpostavimo, da so točke 140 in 143 na nogah lupine nepomične, lahko izračunamo sile, ki nastopajo v teh točkah iz obtežbenih slučajev 8 oziroma 9. Dobimo naslednje enačbe: d* + 140 <58x . f8 + 140 <5X . f9 = 0 dy' + 143 <5y • f8 + 143 dy . f9 = 0 Deformacije v točkah 140 in 143 v obtežbenih slučajih 8 oziroma 9 so naslednje: Obtežbeni slučaj 8 Obtežbeni slučaj 9 deform acije v m deform acije v m dno — 6,505 . 10-3 — 8,782 . 10“4 (3143 — 8,782 . 10-4 — 5,691 . 10~3 iz tega sledi: Tako dobimo faktorje: fg = 0,0354 za 1° C fg = 0,0278 za 1° C e) vpliv krčenja betona: Za izračun vpliva krčenja betona uporabimo analogno kot za izračun tem peraturnega vpliva — obtežbena slučaja 8 in 9. ^ = — 2541 . 5,9 . IO”5 = 0,14991 cm 143 y = — 1893 . 5,9 . 10-5 = 0,11168 cm Tako dobimo faktorje: f s = 0,230 fg = 0,195 ■ .1 F. Rezultati izračuna Ker je bila lupina računana po upogibni teo­ riji, smo dobili vse zahtevane no tran je statične količine in vse deformacije za vsak obravnavani element konstrukcije. Upoštevajoč vse vplive najneugodnejših ob­ težbenih kombinacij, so bile s posebnim progra­ mom izračunane glavne napetosti za celotno kon­ strukcijo, kot tudi m aksimalni upogibni momenti. K er je prostor omejen, ne moremo objaviti vseh podatkov. M aksimalni upogibni momenti so na­ slednji: za debelino lupine 10—14 cm — Mmax = = ± 600 kpm, 14—20 cm — Mmax = ± 650 kpm, 20—30 cm — Mmax = ± 1600 kpm. Večji upogibni momenti nastopajo samo v prehodu lupine v robni nosilec in se gibljejo okrog 4000 kpm/m. Relativno zelo m ajhni upogibni momenti so tud i v robnih nosilcih — in v ekstrem nem slučaju ne presežejo vrednosti 15 000 kpm. Glavne napetosti se gibljejo za lupino okrog — 10 kp/cm2 do — 20 kp/cm2. Na- tezne napetosti' se pojavijo v zelo redkih prim erih in na redkih m estih in so minimalne. M otnje zopet nastopajo p ri prehodu lupine v robni nosilec. Tam se maksim alne glavne napetosti povzpnejo do vrednosti — 44 kp/cm2, k a r je za lupinske kon­ strukcije že zelo visoka napetost. V robnem nosil­ cu nastopajo maksimalne tlačne napetosti, ki se gibljejo od 30 kp/cm2 do 76 kp/cm2. 6. TEMELJI — 6,505 . 103 . f8 — 8,782 . 10“4 . f9 = = — 0,2541 IO"3 — 8,782 . IO“4 . f8 — 5,691 . 10~3 . f9 = = — 0,1893 . IO"3 Lupina je dvojno simetrična, zato leži na šti­ rih enakih točkovnih temeljih. M aksimalna obtež­ ba deluje na temelj pri lastni obtežbi + koristni obtežbi iz snega in vetra (veter v diagonalni smeri). Temelji so sestavljeni iz dveh delov: 1. spodnji del tem elja je arm iranobetonska plošča 6,20 X 6,20 X 0,40 m in leži na temeljnih tleh; 2. zgornji del tem elja je iz arm iranega betona in im a dimenzije 6,00 X 6,00 X 1,30 m. Med obema deloma tem eljev je vložena drsna folija, ki dopušča horizontalne pomike zgornjega dela. Tem elji so med seboj povezani s štirimi pred­ napetim i vezmi. Vezi v daljši sm eri tečeta 50 cm izpod težišča horizontalnega ležišča lupine, vezi v krajši sm eri pa 60 cm. V ertikalna ekscentričnost horizontalnih vezi je potrebna zato, da je vez, ki teče prek ceste, zadosti zavarovana proti vplivom iz cestišča. Zaradi vertikalne ekscentričnosti vezi je bilo potrebno temelj uravnovesiti. To smo storili tako, da smo noge lupine postavili 70 cmm eksen- trično na težišče ploskve temelja. M aksimalne na­ petosti v tem eljnih tleh so 1,61 kp/cm2. U D K 721.011.18 G R A D BE N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 4, STR. 93—100 Blaž Vogelnik: PRO JEKT NOVEGA MEJNEGA PREHODA NA NOVI AVTOCESTI ŠEN TILJ—NOVA GORICA V NOVI GORICI Članek obravnava lupinsko konstrukcijo novega m ejnega prehoda na novi avtom obilski cesti Šentilj Nova G orica v Novi Gorici. L upina im a razpon 56 X X 43 m in leži na štirih nogah na š tirih točkovnih te ­ m eljih, ki so m ed seboj povezani s štirim i prednape­ tim i vezmi. Sam a lupina je ojačena s štirim i robnimi nosilci, k i so prednapeti. Oblika lup ine je bila izbrana na eksperim entalen način z obešanjem tanke neopren- ske opne. N a robovih obešene m em brane so bile n a ­ peljane gibke pletene jek lene vrvice, ki so bile spe­ ljane p rek škripcev, in n a ka tere so bile obešene u te­ ži. Z večjo ali m anjšo obtežitvijo robnih vrvic se je regulira la ukriv ljenost lupine v vzdolžni in pa v p reč­ ni sm eri. O blika lupine je bila f ik sirana s fotogram e- tričn im postopkom. Po določitvi oblike lupine je bila izvršena m odelna preiskava konstrukcije, pararelno s tem pa je potekala računska preiskava. Eksperim en­ ta lna in računska pot sta pokazali enake ugotovitve. M odelna preiskava je pokazala večkratno uklonsko varnost konstrukcije in m eritve so dale skoraj iste re ­ zultate, kot smo jih dobili po računsk i poti. 7. ODER K onstrukcija bo zabetonirana na enojnem lese­ nem opažu. Opaž bo ležal na lesenih lepljenih no­ silcih, ki bodo podprti s cevnimi odri. K arak teri­ stično pri tem bo to, da bodo cevni odri spodaj le­ žali na posebnih navrtkah (ca. 1600 kosov), ki bo­ do dovoljevale postopno spuščanje celotnega odra. Paralelno s spuščanjem odra bo delno opravljano tudi prednapenjanje tem eljnih vezi. 8. ZAKLJUČEK Eksperim entalna in računska pot sta pokazali enake ugotovitve. Modelna preiskava je pokazala večkratno uklonsko varnost konstrukcije — m e­ ritve pa so dale skoraj iste rezultate, kot smo jih dobili po računski poti. P ri vseh podobnih konstrukcijah je zelo visoka finančna postavka oder + opaž, ki včasih presega kar 65 % celotne predračunske vsote. Taka repre­ zentančna konstrukcija se bistveno poceni, če jo gradimo večkrat. Avtor članka se želi na koncu zahvaliti kole­ gom iz Zavoda za raziskavo m ateriala in konstruk­ cij v L jubljani: dipl. inž. Boštjančiču, dipl. inž. Terčelju in dipl. inž. Tomaževiču, ki so vložili ve­ liko truda za uspešen potek raziskav. Enako se avtor zahvaljuje d irek torju in tehničnemu direk­ to rju istega zavoda dipl. inž. Turnšku in dipl. inž. Ferjanu, ki sta pokazala velik interes za raziskave in sta ne glede na pogodbeno vsoto omogočila raz­ iskavo dveh modelov (1. brez robne ojačitve, 2. z robno ojačitvijo). U DC 721.011.18 G IJADBENI V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 4, P P . 93—100 Blaž Vogelnik: DESIGN FOR THE FRONTIER STATION BUILDING AT NOVA GORICA ON THE NEW MOTORWAY ŠEN TILJ—NOVA GORICA The article deals w ith a shell s tructure of the new fron tier station building on the new m otorw ay Šen­ t i l j -Nova Gorica. The shell has a span of 56 m X 43 m and lies on four isolated footings connected by four p restressed connections. The shell itself is reinforced by four prestressed edge beam s. The shape of the shell w as chosen experim entally by suspending a th in neoprene m em brane. F lexible plaited steel ropes equiped w ith suspended w eights w ere fixed on the edges of the suspended m em brane and w ere d raw n over a pulley. The buckling of the shell w as reg u la t­ ed by varying the am ount of load on the edge ropes in the longituinal and transverse direction. The shape of the shell w as determ ined by a photogram - m etric method. The exam ination of the model s tru c tu ­ re and th e m athem atical exam ination w ere carried out a f te r the shape had been determ ined. Both, the expe­ rim en tal and the m athem atical m ethod shoved the sa­ m e result. The exam ination of the model indicated m ultiple s tru c tu ra l safety against buckling and practical m ea­ surem ents showed th e sam e resu lt as the m athem ati­ cal proceedings. Zimsko kopališče »Pristan« v Mariboru ED VARD VEDER N JA K , DIPL. INŽ. UDK 725.73 ERNEST MERGUČ, STROJ. TEHN. 23. novembra 1972 je bilo izročeno svojemu nam enu novo pokrito zimsko mariborsko kopališče, ki leži tako rekoč v centru, a hkrati ob Dravi, tako da obiskovalec nim a občutka njegove bližine. Investicijska vrednost objekta znaša 38 milj. novih dinarjev, zgrajen pa je bil v kra tk ih 18 me­ secih. Gradbeno-obrtniška dela je izvedlo SGP »Konstruktor« s svojimi kooperanti iz M aribora, instalacijska dela pa »Cevovod« in »Elektra«, oba iz M aribora. Nosilec gradbenega projekta je »Pro­ jekt« Maribor, odgovorni projektant je dipl. inž. arh. Ljubo Brandner, statik pa dipl. inž. Bojan Špes. Glavni projekt za instalacije vode, centralne kurjave in prezračevanja je izdelal »Cevovod« Ma­ ribor z odgovornim projektantom Dragom Jarcem . Objekt dimenzij 50,0 X 40,0 X 15,0 m je deljen na gostinsko-frizerski, sanitarno-higienski te r re ­ kreacijski del. Za rekreacijo sta nam enjena dva bazena: manjši šolski 10,0 X 17,0 m, globine 0,80 do 1,20 m te r večji rekreacijski 25,0 X 17,0 m, globine 1,70 m do 4,0 m, s šestimi plavalnim i stezami te r skakalnim stolpom, ki ima odriv s treh oziroma petih metrov. M ontirana je še dodatna m etrska skakalna deska. K apaciteta kopališča je 160 kopal­ cev na uro. Temu prim erno je urejena garderoba; dostop do n je je možen iz avle mimo blagajne. D eljena je tako, da je srednji del nam enjen odras­ lim, na obeh koncih p a so kabine za dečke oziro­ ma deklice. Dostop do omaric je urejen skozi sla- čilne kabine. Dostop do bazenov je ločen za moške in ženske, vodi mimo prh in prek talnega bazena z dezinfekcijsko vodo. Tu so tudi sanitarije in p it­ na voda. Izhod je ločen za moške in ženske, kajti oprem ljen je s feni, prirejenim i za vsak spol po­ sebej. Ob izhodu je na razpolago še centrifuga za sušenje kopalk in brisač. Sanitarno-higienski del je v kleti te r obsega kopalnice z dvojnimi in posameznimi prham i ali kadmi. Kopalnic z; dvojnimi kadmi je osem, dvoj­ nimi prham i štiri, posameznimi kadm i deset ter posameznimi prham i dvanajst. Dostopne so iz hodnika, opremljenega s sedeži in kabinam i za sušenje las. Iz teh kabin je doseg­ ljiv mešalec vode za določeno skupino kopalnic. Kapaciteta kopalnic je 680 uporabnikov na 9 ur. Poleg kopalnic najdemo tukaj tudi savne s kapa­ citeto 200 oseb na 9 ur. Na razpolago je toplozračna in parna kopel te r finska savna z različnimi tuši, ohladitvenimi bazeni te r počivališči. En prostor je nam enjen hidroterapiji in solariju. Savne imajo svoje slačilne kabine in omarice, sicer pa je pred vhodom na razpolago tudi garderoba. V nadstropju je restavracija, ki im a izredno lego. Na eni strani je svoboden pogled na prirodo, na drugi pa pogled k bazenu s skakalnico. Velikost prostora je 23 X 16 m. Oprema ustreza kapaciteti 150 oseb. Od tega je 30 sedežev sredi restavracije okrog točilnega pulta. Iz restavracije je dostop na galerije nad velikim bazenom te r dostop v kuhinjo. V nadstropju so še pisarne, skladišče za kuhinjo, sanitarije za goste in uslužbence te r garderobe. Ob glavnem vhodu je na razpolago moški in ženski frizerski salon, v kleti pa še pedikura in kozmetični salon z vsemi potrebnim i pripomočki. Pod bazeni je strojnica 50 X 23 m. Tu so vse naprave, potrebne za pogon objekta: peči, klim a- torji, bojlerji, filtri, izravnalni bazeni, razvodnik za avtomatiko, mehčalci, kloriratorji, akum ulator­ ji, skladišče in priročna delavnica. Dimnik stoji ob objektu kot obelisk s trem i kraki. V vsakem kraku je dim na tuljava, sredi njih pa je ventilacijska tuljava. Sl. 2. P o g led m ed gradnjo Desno od glavnega vhoda je zgrajena traf o po­ staja z bodočim vhodom na letno kopališče. Na tem območju je nam reč predvidena še izgradnja letnega rekreacijskega centra s 50 m bazenom, ba­ zenom s skakalnim stolpom, bazenom 33 X 33 m, trem i bazeni za otroke te r pripadajočimi objekti za usluge in upravo. Toliko o nam enu objekta, našega bravca pa zanimajo predvsem konstruktivni in tehnološki podatki, ki jih navajam v naslednjem. Strešno konstrukcijo tvorijo 15 oziroma 23- m etrski jekleni polnostenski nosilci. Sekundarni nosilci so razvrščeni v dveh ravninah tako, da je možna m ontaža gornjih in spodnjih arm iranih si­ poreks plošč, m ed katerim a nastane prezračevan prostor. Na zgornjih siporeks ploščah je izveden cementni estrih in »goodyear« kritina, na spodnjih ploščah pa so, gledano navzgor pro ti medprostoru, razvrščeni sloji: bitum inizirana lepenka, vroči bi­ tum enski premaz, dva sloja porofena in sloj per lit betona. Gledano navzdol pa sledi lepljena alufolija, m ehansko p ritrjena plutovina te r obešen lamelni strop tip a »Hunter-Douglas«. Fasadne stene so iz­ vedene tako, da so toplotni mostovi prekinjeni. Zato so nosilni stebri sestavljeni iz montažnega in monolitnega dela, med katerim a je stiropor. Oken­ ski profili so polnjeni s termopenom, steklo pa je vrste termopan, torej zvočno in toplotno izolacij­ ski element. Rega m ed okenskim elementom in železobetonsko konstrukcijo je tesnjena z žlindrino volno, omenjena izolacija v nosilnih stebrih pa se kontinuirno stika z izolacijo v treh regah. Stiki beton-jeklo oziroma jeklo-jeklo na zunanji strani oken so tesnjeni s plastičnim kitom. Polne, nosilne železobetonske stene so ustrezno izolirane s fasad­ ne strani s siporeksom, z no tran je pa s stiroporom. Kritični detajli, k jer so ob fasadni steni (in to pod okni) ventilacijski kanali za dovod toplega zraka, so polnjeni s poliuretanom. Pomembno so izolirani še vsi kletni prostori, k je r je sanitarno-higiensko kopališče. Železobe­ tonske nosilne stene so znotraj obložene s stiro­ porom in porolitom. Tla so ogrevana in zato še posebno skrbno izvedena. Od podloženega betona navzgor si sledijo hidroizolacija, toplotna izolacija, grelni elementi v dvojno arm iranem betonu, hidro­ izolacija, zaščitni beton in keramika. Povsod, k jer je mnogo vlage, so betonski stropovi zaščiteni s plastičnim premazom. Plavalni bazeni so alum inijasti. Montaža le- teh je potekala tako, da so bile najprej postavlje­ ne nosilne stene. V nekaj kosih so bile dostavljene na gradbišče in na m estu zvarjene. Potem ko so bile višinsko korigirane in je bila zabetonirana peta, se je na razgrnjen sloj mivke položil alum ini­ jast pod te r se na m estu zvaril. Po tem je bilo možno m ontirati ploščad okrog bazenov, ki sestoji iz železobetonskih plošč teže okrog 700 kg za ko­ mad. Plošče leže na steni bazena tako, da nastane med robom bazena in ploščo ozka rega skozi katero se pretaka voda iz bazena, na drugi strani pa leži na železobetonski konstrukciji objekta. Rege med ploščami so tesnjene s plastičnim kitom, plošče pa so hidroizolirane in prevlečene s poliuretan — epoksi prevleko. Prostor, ki je nastal pod ploščadjo in bazeni (ti so m ontirani na plošči ležeči na ste- breh), je nam enjen kom pletni strojni opremi. S l. 4. Sp redaj je v id en d e l p lo šč e , na k a terem lež i v e lik i b a - z en , zad aj pa je opaž p lo šč e m a leg a b azena . L ež išče m o n ta žn e p lo š č a d i oz irom a zgorn ji rob a lu -b azen a je v v iš in i p rek la d e m e d o b em a slop om a. N ad reb rasto p lo ščo je r es ta v ra c ija Naj omenimo še to, da je dimnik višine 26 m sestavljen iz montažnih železobetonskih elementov teže 2250 kg za kos te r ima v odprtinah za dimo- vode vgrajene Schiedel elemente. Ogrevanje in klimatizacija sta avtom atizirana. Regulacija je izvedena tako, da je povezana z zu­ nanjim in notranjim tipalom (termostatom). Vlago v prostorih pa merimo in reguliram o avtom atsko z vlagomerom. Klimatizacijo dosežemo z večstopenj­ skimi klim ati in ventilatorji. Vsi prostori razen avle so toplozračno ogreva­ ni. Tako je kritih 70 °/o toplotnih izgub, dočim je 30 °/o kritih s konvektorji ali radiatorji, k i so na­ meščeni ob oknih. Na teh mestih, skupaj s toplo­ zračno zaveso, preprečujem o rosenje oken pri ve­ likih tem peraturnih razlikah. Ogrevanje rekreacij­ skega kopališča je 32 °C, garderob 26 °C in avle 18° do 20 °C zaradi ohlajevanja kopalcev. Talna k u rja ­ va je vgrajena v vseh mokrih prostorih, to je v sanitarno-higienskem delu in v savni, pri bazenu pa v klopeh in pod pohodno ploščadjo. Tudi to ogrevanje je avtomatsko in doseže m aksimalno 55 stopinj Celzija. K otlarna je zgrajena v kletnih prostorih pod bazeni. Vgrajene so tr i enote na tekoče gorivo s skupno kapaciteto 3,6 Kcal/h. Vsa regulacija kot­ lov je avtom atizirana. Gorivo je deponirano v podzemnih cisternah prostornine po 100 m 3. Pol­ n jen je se lahko izvrši nad vstopno odprtino ali gravitacijsko s prom etne ceste oddaljene 50 m. Za pridobivanje tople vode imamo vgrajen: dve bateriji toplovodnih bojlerjev. Ena baterija z vsebino 3000 1 vode služi za rekreacijsko kopali­ šče, ki ima maksimalno tem peraturo vode 45 °C, druga baterija pa služi higienskemu kopališču in savni te r kuhinji in restavraciji. Ta vodna dosega 60 °C. Poleg ostalih instalacij je v vseh prostorih ob­ jek ta razpredena m reža za dezinfekcijsko vodo s svojo lastno dozirno napravo. Vsebujoče kem ikali­ je predpisuje higienski zavod. Alu-bazeni so pretočni in so polnjeni do roba tako, da se voda preliva po pohodnih ploščah in odteka po žlebu, ki je m ontiran okoli bazena. Voda iz žlebov steče v razbremenilnike, ki služijo za iz­ ravnavo gladine. Posebni avtom ati skrbijo, da je nivo ne glede na število kopalcev vedno isti. Voda se filtrira v posameznih filtrirn ih napravah in teče skozi grobi in fini filter nazaj v bazen. Voda ve­ likega bazena se filtrira osem krat na štiriindvaj­ set ur, voda malega bazena pa deset-krat na štiri­ indvajset ur. Preden pa steče nazaj v bazen se ogreje v protistrujniku. Tem peratura vode v ba­ zenu niha od 26°—29° C, tem peratura zraka pa je za 3 8C višja. Za pravilno filtriran je in pripravo' vode se uporablja bioradar, ki točno določa količino me­ šanice klora, aluminijevega sulfata in kemikalij za doseganje čim boljšega Ph-faktorja. Za prido­ bivanje čim bolj kvalitetne vode imamo vgrajeno mehčalno napravo, ki natanko beleži trdoto vode za bazensko in kotlovsko tehniko. Finska savna je avtom atizirana z doseganjem tem perature 130 °C. Parna kopel ima posebno p a r­ no posodo, k je r se ustvarja para. Regulacija je av­ tomatizirana, dosega pa se tem peratura do 150 °C. Toplozračna kopel ima dva prostora. V prvem do­ seže tem peratura do 70 °C, v drugem pa do 120 °C. Regulacija je avtomatizirana. K savnam pripadajoča hladilna bazena im ata različno tem peraturo vode. P rvi im a 20 °C, drugi pa ima tem peraturo naravnega pretoka vode, to je okrog 16 °C. Ca starejše osebe je nam enjen pose­ ben bazen s klopjo v vodi. Za podvodno masažo je v ločenem prostoru vgrajena posebna kad. V napravi dosežemo tlak 1,5 Atm, kopalec pa si lahko sam nastavi avto­ matiko za toplo in mrzlo vodo. Poleg tega ima ko­ pel še gibljive cevi, k jer si lahko regulira vodo s pritiskom na željeno mesto telesa. V posebnem prostoru je solarij, k jer je tud: avtomatsko uravnavanje moči in časa umetnega sončenja. K najpanje z mrzlo in toplo> vedo je možno v kabinah, k jer so cevi z gibljivim i glavami usm er­ jene z vseh strani. Voda priteka pod pritiskom vo­ dovodnega omrežja in z maksimalno tem peraturo 36 °C. V sanitarnem kopališču imamo prsne in kopal­ ne kadi. Voda za določeno skupino kopalnic se uravnava s centralnim mešalnim ventilom. Tem­ peratu ra vode doseže m aksimalno 38 °C. S tem dosežemo najbolj racionalno uporabo vode. Enak sistem m ešanja vode je v savnah. Za zaključek bi povedali, da so vsi izvajalci na objektu izvrševali svoja dela z velikim vese­ ljem in željo, da bi ga čim prej izročili svojemu namenu. To je bil tudi vzrok, da je bil objekt iz­ vršen v roku. Komisija za kvalitetni in tehnični pregled ni imela težav, ker je bil objekt izveden kvalitetno. U D K 725.73 G R A D B E N I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 4, STR. 101—104 E dvard V edern jak — E rn est M erguč: ZIMSKO KOPALIŠČE »PRISTAN« V MARIBORU Dne 28. novem bra 1972 je bilo izročeno v uporabo pokrito zimsko kopališče v M ariboru. O bjekt leži sko­ ra j v cen tru m esta, h k ra ti pa ob reki Dravi, tako da obiskovalec n im a občutka m estne bližine. V rednost te investicije je znašala 38 m ilijonov N din, objekt je zgradilo splošno gradbeno podjetje »Konstruktor« s svojim i kooperanti. Nosilec gradbenega p ro jek ta je »Projekt« M aribor z g lavnim projektantom dipl. inž. arh . L jubom B randnerjem , s ta tik je dipl. inž. Bojan Špes. O bjekt im a dim enzije 50,0 X 40,0 X 15,0 m. Čla­ nek podrobno obravnava sam pro jek t in elem ente ko­ pališča, kakor tu d i po tek in izvajanje gradnje. UDC 725.73 G R A D BE N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 4, P P . 101—104 E dvard V edern jak — E rnest M erguč: W INTER BATHING-ESTABLISHM ENT »PRISTAN« IN MARIBOR The covered w in te r bath ing-estab lishm ent w as opened in M aribor on 28th Novem ber 1972. The object is situated nearly in the centre of the town, and a t the same tim e on the bank of D rava river, so th a t the visitor doesn’t feel the tow n’s nearness. The value of th is investm ent w as 38 million of dinars, th e object was bu ilt by G eneral building en terprise »Konstruktor« and its cooperators. The au thor of th e building p ro­ ject in the en terp rise »Projekt« M aribor w ith the m ain p lanner L jubo B randner, and the stress analyst Bojan Špes. The object’s dimensions a re 50,0 X 40,0 X X 15,0 m. The paper trea ts in details the project and the elem ents of bath ing-establishm ent, as well as the process and execution of building. OBVESTILO Ob koncu preteklega leta je bil v Haludovu na otoku Krku XIV. kongres Zveze jugoslovanskih laboratorijev za raziskavo in preiskavo materiala in kon­ strukcij. Na kongresu so bili podani 104 strokovni referati, ki so bili tiskani kot posebna publikacija. Referati predstavljajo zgoščen prikaz dosežkov v našem gradbeništvu v zadnjih letih in so zelo pomembni za našo prakso. Publikacija je bila razdeljena edinole udeležencem kongresa, tako da je za širšo gradbeni­ ško javnost ostala nedostopna. Kongresno publikacijo lahko kupite za ceno 200 din pri Savezu jugoslo- venskih laboratorija za ispitivanje i istraživanje materijala i konstrukcija, Beograd, Kneza Miloša 9/1. II. posvetovanje hidrotehnikov Že leta 1966 c e je pojavila med hidrotehnični- mi strokovnjaki v Sloveniji želja, da bi se občas­ no sestajali in ob predavanjih z raznih področij hidrotehnike izmenjavali izkušnje. Tako je bilo že 9. in 10. februarja 1967 posvetovanje hidrotehnikov, ki se ga je skupno udeležilo 87 strokovnjakov. Za­ stopane so bile praktično vse institucije, ki se v Sloveniji bavijo s hidrotehniko. L eta 1972 se je spontano pojavila zahteva, da je potrebno nadalje­ vati z leta 1967 sprejetim sklepom, da se hidroteh­ niki Slovenije občasno sestajajo na posvetovanjih. 14., 15. in 16. februarja 1973 je potekalo tako II. po­ svetovanj ee v prostorih Hidro tehničnega odseka FAGG v H ajdrihovi ulici 28 v Ljubljani. Glede na željo, da bi tako posvetovanje v čim večjem številu zbralo vse hidrotehnike, je priprav­ ljalni odbor menil, da je potrebno dopustiti razne teme predavanj z različnih področij stroke. Vendar je veliko število prijavljenih referatov zahtevalo, da se delo porazdeli na tr i dni. Zaradi vesbinske heterogenosti tem je organizator poskušal razdeliti prva dva dneva predavanj po skupinah s podobno problematiko, tre tji dan pa je bil nam enjen enemu področju — čiščenju odpadnih voda. K ljub temu je bila obremenitev za prisotne zaradi dolgega pro­ gram a skoraj že prevelika. Posvetovanju je prisostvovalo skupno 129 stro­ kovnjakov, ki se ukvarjajo s hidrotehničnim i pro­ blemi, torej bistveno več kot I. posvetovanju leta 1967, kar dokazuje tako potrebo, kot tud i veliko za­ nimanje za takšne sestanke. Dogovorjeno je bilo, da bodo prispevki objav­ ljeni v strokovnem časopisju. Nekaj tem (5) širše­ ga gradbeniškega značaja bo priobčil Gradbeni vestnik v naslednjih številkah letošnjega leta, osta­ li prispevki pa bodo izšli v Vestniku za komunal­ no, stanovanjsko in vodno gospodarstvo prav tako še v letošnjih številkah. Separati člankov bodo končno združeni v skupno publikacijo o II. posve­ tovanju hidrotehnikov Slovenije. Program dela II. posvetovanja s kratkim i po­ vzetki posameznih referatov. 14. febr. dopoldan: S kratkim nagovorom je otvoril II. posvetova­ nje predsednik stalne konference vodnih skupnosti N. Rožič, dipl. inž. V imenu gostitelja je pozdravil udeležence in jim zaželel lepe uspehe prof. dr. Bleiweis, dipl. inž. Uvodno besedo o vodnem gospodarstvu je imel republiški sekretar za urbanizem B. Mikoš, dipl. inž. Sledili so referati: Doc. dr. M. Pšeničnik, dipl. inž., HO FAGG: PROBLEMATIKA KADROV IN ŠOLSTVO Hidrotehnična stroka čuti resnost in posledice slabo rešene, m orda le delno rešene kadrovske pro- Slovenije blem atike predvsem v kriznih situacijah in zadre­ gah. Avtor jih razčlenjuje z ozirom na nezadovolju- joče številčno stanje, z ozirom na fluktuacijo — predvsem v smeri iz hidrotehnike in končno še z ozirom na smer, sistem in režim šolanja. Razplet misli, izkušenj in spoznanj šole je av­ to r tako gradil, da je izvajanje izzvalo razpravo, to je gledanje operative in gospodarstva na težave s kadri, oziroma na šolo in šolanje le-teh. V sestav­ ku, ki je povzetek izvajanj in razprave, so razčle­ njeni vzroki, ki do kriz vodijo in predlogi, ki bi mogli situacijo izboljšati. V. Praprotnik, dipl. inž.; Zavod za vodno gospodar­ stvo, Ljubljana: VODNOGOSPODARSKI SISTEM V LUČI SPLOŠ­ NE TEORIJE SISTEMOV Splošna teorija sistemov pomeni v sodobni zna­ nosti nov način razm išljanja, ki ima osnovo v m ate­ rialistični dialektiki, teoriji relativnosti, teoriji množic in grafov. Osnovna značilnost človeštva je njegov silen razvoj na vseh področjih. Človeštvo potrebuje pri vsem tem razvoju neke omejitve, pravice, dolžno­ sti in vplive, sicer pride lahko do anarhije in bi se samo uničilo. Vso dejavnost, ki je lastna človeštvu in izven človeštva, pa je treba kontrolirati in vodi­ ti. To velja tudi za vodno gospodarstvo, to je tisto panogo prirodno-tehnično-organizacijskega sistema, ki zahteva zaradi važnosti za naš svet posebno po­ zornost. S. Janežič, dipl. inž.; Inženirski biro — Elektropro- jekt, Ljubljana: PROBLEMATIKA NADALJNJE IZGRADNJE H I­ DROENERGETSKIH OBJEKTOV V SLOVE­ NIJI V referatu je podana inform acija o še razpo­ ložljivi (neizkoriščeni) tehnično in ekonomsko iz­ koristi jivi vodni sili v Sloveniji. Podatki so podani tabelarično po posameznih področjih in sumarno. V celoti je možno instalirati 1449 MW moči ter proizvesti 4274 GWh hidroenergije, od tega bi od­ padlo 718 MW instalirane moči te r 1578 GWh pro­ izvodnje na akum ulacijske elektrarne. Zmotno je torej mišljenje, da je slovenski vodni potencial že v glavnem izkoriščen. Prednost pri nadaljnji iz­ gradnji imajo vsekakor večnamenski objekti, za ka­ tere je potrebno kot sofinancerje zainteresirati vse možne vodne koristnike. D. Burja, dipl. inž.; Zavod za vodno gospodarstvo, Ljubljana: POROČILO O POTEKU IZDELAVE VODNOGO­ SPODARSKIH OSNOV SLOVENIJE Poročilo navaja začetne težave pri zbiranju osnovnih podatkov, ki so nastale zaradi pom anjka­ nja ustreznih katastrov in kartnega m ateriala. De­ la so se pričela leta 1968 po prvotnem navodilu in program u za izdelavo vodnogospodarskih osnov. Prvotno sta bila predvidena 2 dela in sicer: 1. P ri­ kaz sedanjega stanja in 2. Rešitve. Prvi del je bil po vodnih območjih dokončan v konceptu in pregledan s strani komisije v ltu 1971. Uvedba dolgoročnega program a in srednjeroč­ nega plana je povzročila spremembo vsebine vod­ nogospodarske osnove. Izdelava gospodarske karte SR Slovenije v m erilu 1 : 400.000 pa je povzročila spremembo oblike končnega elaborata. Sedaj se osnove dopolnjujejo in usklajajo enot­ no za SR Slovenijo po novih navodilih, ki le tek­ stualno obravnavajo značilnosti posameznih vodnih območij, kartno gradivo pa bo prikazano skupno za celo Slovenijo. Delovno gradivo bo končano konec junija 1973, zbirni elaborat pa tiskan koncem leta. 14. febr. popoldan: B. Bukvič, dipl. inž.; Splošna vodna skupnost Sa­ vinja, Celje: VODNA BILANCA POVODJA SAVINJE Avtor nakazuje vse ključne vodnogospodarske probleme na povodju Savinje, spričo katerih je bi­ lo treba vsaj v Spodnji Savinjski dolini nujno pristopiti k izdelavi vodne bilannce. S. Petrič, dipl. inž.; Splošna vodna skupnost Savi­ nja, Celje: NAČRTOVANJE IN NEKATERE IZKUŠNJE PRI IZVEDBI AKUMULACIJ V referatu je avtor prikazal pristope in načine p ri p ro jektiranju in gradnji pregrad, s katerim i področna vodna skupnost rešuje zadrževanje viso­ kih vod v cilju obram be pred poplavami, oskrbe s tehnološko in pitno vodo na povodju Savinje in Sotle. V. Praprotnik, dipl. inž.; Zavod za vodno gospodar­ stvo, Ljubljana: VKLJUČITEV JUGOSLOVANSKIH PLOVNIH PO­ TI V EVROPSKO PROMETNO GOSPODAR­ STVO V Evropi se ustvarjajo rečne prometne poti, ki povezujejo Severno m orje s Sredozemljem, Belo m orje s Crnim in dograjuje se veliki evropski ka­ nal Rhein—Main—Donava. Prometno gospodarstvo zahteva še povezavo Jadransko m orje s Podonav­ jem. Ta plovna zveza, ki je važna za jugoslovansko -severnoitalijanski prostor, bo povezala obstoječe in projektirane plovne poti severne Italije prek beneškega obalnega kanala s slovenskim prostorom po ureditvi m ednarodne regije Koper—Trst—Tržič (Monfalcone). K anal bi bil m ednarodnega pomena, istočasno pa bi bil tudi jugoslovanski, ker bi pove­ zoval reke Sočo—Vipavo—Ljubljanico—Savo prek Samca z Donavo. Možna je tudi zveza prek Š tajer­ ske z Avstrijo. 15. febr. dopoldan: J. P intar, dipl. inž.; Podjetje za urejanje hudourni­ kov, Ljubljana: TENDENCE PO PRIRODNEM UREJANJU VODO­ TOKOV U staljevanje vodnega režima in ohranitev na­ ravnega ravnovesja sploh zahteva čim bolj prirod- no-rustikalno urejan je vodotokov. To je možno do­ seči s prilagajanjem hidrostatičnih in hidrodinam ič­ nih svojstev voda položaju in struk tu rn i sestavi tal. Tla sestavljajo z redkimi izjemami naplavine, ki so jih nanesle vode te r obležale na m eji ravnoves­ nih razmer. Zato so tla, če jih ni povezala vegeta­ cija, podvržena vsem spremembam vodnega reži­ ma. Od nivoja taln ih voda, sestave in navlaženosti tal pa zavisi tud i stabilnost, nosilnost in produk­ tivnost tal, na kar p ri u rejan ju vodotokov, kljub pridobitveni tekm i ne bi smeli pozabljati. Na izho­ diščih vzpostavljanja širših ravnovesnih razm er je Podjetje za u re jan je hudournikov izdelalo v sklopu širšega vodnega gospodarstva in regionalnega raz­ voja Slovenije tud i zasnovo osnov s področja var­ stva pred erozijo, hudourniki in plazovi. O. Colarič, dipl. inž.; Vodogradbeni laboratorij, L jubljana: HUDOURNIŠKE GRABLJASTE PREGRADE Vodogradbeni laboratorij je izvršil modelno raziskavo dveh tipov prečnih pregrad, ki se upo­ rab lja ta p ri u re jan ju hudournikov. Klasična, polna pregrada s svojim zajezitvenim jezom v prvi fazi prestreže ves prod do najfinejših zrn. S tem se pa poveča hidrostatični pritisk na pregrado, poveča tolmun pod pregrado in dvigne se talna voda v brežinah nad pregrado, s čimer se zmanjša stabilnost pobočij. G rabljasta pregrada pa je novejša konstrukci­ ja, katere vertikalni nosilci s prim ernim razmakom povzročajo minimalno zajezbo in zato se skozi »grablje« giblje ves finejši m aterial, dočim gro- bejši ostaja v zaplavku. Tako je globina tolmuna pod pregrado manjša, zaplavek semočno drenira in ustvari se večji padec zaplavka kot pri klasični pregradi. F. Avšič, dipl. inž.; Splošna vodna skupnost Drava- Mura, M aribor: UREJANJE MANJŠIH VODOTOKOV Z ZADRŽE­ VANJEM VISOKIH VOD. IZKUŠNJE NA PODROČJU SVS DRAVA—MURA Študija odvodnjavanja Sejanske doline v Slo­ venskih goricah je pokazala, da je klasična regu­ lacija približno dvakrat dražja od načina z zadrže­ vanjem visokih vod in da je varian ta z manjšimi zadrževalniki na pritokih pred vstopom v osrednje dolino ugodnejša od variante z večjim zadrževal­ nikom v osrednji dolini. A. Pemič, dipl. inž.; Vodogradbeni laboratorij, L jubljana: NIZKI PRAGOVI V refera tu so prikazane hidravlične značilno­ sti in uporabnost nizkih stopenj (nizkih pragov, tal­ ne in bočne diafragm e idr.), ki služijo za zmanjša­ nje hidravličnega padca vodotoka. Posebej so ana­ lizirana vprašanja, ki zadevajo učinkovitost nizkih stopenj z ozirom na pretvorbo hidravlične energije, zvečanje hidravlične učinkovitosti stopnje z ustrez­ nim izoblikovanjem same stopnje in podslapja. D. Legiša, dipl. inž.; Vodogradbeni laboratorij, Ljubljana: MEHKI JEZOVI Prvi jez iz zavite ponjave iz, neoprena, ojače­ nega s tekstilnim i vložki, napolnjen z vodo za avto­ matsko reguliranje gladine na reki, so izvedli v ZDA že leta 1958. Danes deluje že mnogo takih je­ zov v Francniji, CSSR, ZSSR in nekaj tudi že v obeh Nemčijah in Švici. Višine so največkrat do 1,5 m, možne so velike dolžine, konstrukcije so lahke, ima­ jo lep videz, predvidena trajnost znaša 15—20 let, hitro se montirajo, enostavni pri obratovanju, po­ ceni, vendar občutljivi pred nam ernim i poškodba­ mi z nožem. P ri nas prihajajo v poštev za različne namene. 15. febr. popoldan: S. Pavlin, dipl. inž.; Splošna skupnost Dolenjske, Novo mesto: INFORMACIJA O PROJEKTU SAVA »Študijo regulacije i ured jen ja rijeke Save u Jugoslaviji« so financirali Združeni narodi—Pro­ gram za razvoj ob finančni udeležbi Jugoslavije. Delo je izdelala konzultantska firm a Polytehna- Hydroprojekt, P raga in Carlo Lotti & C., Rim. In­ formacija o tej študiji prikazuje nastanek projekta, namen študije, organizacijo dela, pristop k rešitvi naloge, izvleček rešitev za SR Slovenijo, mnenje avtorjev o njeni uporabnosti in njihovi predlogi za nadaljnje delo. M. Pleskovič, dipl. inž.; Projekt-nizke zgradbe Ljubljana: PODTALNICA LJUBLJANSKEGA POLJA, DOSE­ DANJE IZKORIŠČANJE IN MOŽNOSTI DO­ DATNEGA NAPAJANJA Ljubljanski vodovod se oskrbuje le iz črpališč podtalnice na Ljubljanskem polju. Od predvidenih 42 1/s pri začetku vodovoda, le ta 1888, se sedaj črpa skupna količina okrog 1400 1/s, od tega 1100 1/s za potrebe prebivalstva. K er se podtalnica obnavlja v glavnem iz Save, odkoder pa je dotekanje zaradi posebnih hidroloških razm er omejeno, se že več črpa, kot je naravnega dotoka, zato se nivo podtal­ nice stalno znižuje. Posebna študija je pokazala, da je dodatno bogatenje podtalnice iz Save izvedlji­ vo, ne da bi tvegali sedanjo prvovrstno kvaliteto. Postaja pa vse bolj pereča zaščita pred morebitno onesnažitvijo iz površine. I. Senica, dipl. inž.; Splošna vodna skupnost Drava- Mura, Maribor: VISOKE VODE V POMURJU Prikaz stanja odtočnih razm er Mure in njenih pritokov v slovenskem Pom urju in koncept ukrepov do leta 1975, ki naj zm anjšajo pogostost, obseg in tra jan je poplav na tem področju. Koncept je za­ snovan na sodobni kombinaciji različnih hidroteh- ničnih ukrepov od regulacij strug, gradnje visoko- vodnih nasipov in odvodnje notranjih vod b ran je­ nih površin; poseben poudarek pa je dan splošče- n ju visokih valov z gradnjo zadrževalnikov. V. Verbovšek, dipl. inž.; Vodogradbeni laboratorij, Ljubljana: UPORABA NAMIZNIH RAČUNALNIKOV Namizni računalnik nadomešča logaritmično računalo, logaritmične tablice, nomograme in po­ dobne računske pripomočke. P redstavlja computer v malem in je vselej p ri roki. Lahko mu priključi­ mo plotter, digitiser in printer. Dostopen je zlasti m anjšim organizacijam, ki si ne morejo nabaviti večjega računalnika. 36. febr. dopoldan: V. Praprotnik, dipl. inž.; Zavod za vodno gospodar­ stvo, Ljubljana: INFORMACIJA O IZDELAVI PROJEKTA ZA IZ­ DELAVO PROGRAMA UREJENE DISPOZI­ CIJE INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VODA SLOVENIJE Študija prikazuje čiščenje industrijskih in ko­ m unalnih odpadnih voda do leta 2000. Na podlagi prognoziranega razvoja industrije, naraščanja pre­ bivalstva in narodnega dohodka je prikazan vodno­ gospodarski uspeh čistilnih naprav s pripadajočo kanalsko mrežo. V zaključkih je podana ostra za­ hteva po dosledni organizaciji čiščenja odpadnih voda tudi s strokovnega in finančnega stališča. V. Dolenc, dipl. inž.; Zavod za vodno gospodarstvo, Ljubljana: ONESNAŽENJE NAŠEGA MORJA Jadransko m orje spada že med najbolj onesna­ žene vode Sredozemskega morja. Slovenska obala i r neposredno zaledje s sladkovodnimi pritoki da­ nes še ne ogrožajo nevarno kakovosti priobalnega morja, toda forsirana industrializacija balkanske in apeninske obale ima lahko usodne posledice za živ­ ljenje v morju. Na nekaterih prim erih industriali­ zirane italijanske obale v bližini Benetk in neza­ dostno proučenih posledic skuša avtor prikazati ne­ smisel in škodljivost industrializacije za vsako ceno, ker to bistveno prizadene m orje kot vir hrane in kisika za porajajoče se m ilijarde človeštva. M. Rismal, dipl. inž.; Zavod za urbanizem, M aribor: NEKATERI VIDIKI PROJEKTIRANJA IN EKO­ NOMIKE NAPRAV ZA ODPADNE VODE K jer so na razpolago za varstvo kvalitete skrom nejša sredstva, je smotrno predlagati rešitve, ki zagotavljajo predvsem varno vodo pred dražjim i rešitvami, ki dajo sicer kvalitetnejšo vodo. Varnost obratovanja in kvaliteto čiščenja zagotavljajo v bi­ stvu večji reakcijski časi. Ti sicer večajo investi­ cijske stroške, so pa pogonski stroški običajno nižji (do 200.000 enot). P ri um etnem bogatenju talne vo­ de so tudi gradbeni stroški nižji, kot pri visoko obremenjenih čistilnih napravah. Enako velja za čistilne naprave s stabilizacijo blata (do 200.000 enot). Iz ugotovitev v inozemstvu in analiz v Jugo­ slaviji kaže p ri nas uporablja ti pri čistilnih n ap ra­ vah za 50.000—100.000 enot predvsem nizko obre­ m enjene naprave za čiščenje odplak. Za predelavo pitne vode pa kaže uporabljati, k jer so za to dani pogoji, umetno bogatenje podtalnice. R. Jurca, dipl. inž.; Kanalizacija, Ljubljana: STROJNA OPREMA IN AVTOMATIZACIJA n a Či s t i l n i h n a p r a v a h , s p o s e b n im OZIROM NA TEHNIKO VNOSA KISIKA. PROBLEMI IN PRAKSA V ZVEZNI REPUB­ LIKI NEMČIJI IN STANJE PRI NAS Podan je kratek pregled strojne opreme, ki se uporablja na čistilnih napravah. Bolj podrobno so obdelani sistemi za ozračevanje odpadne vode in za to potrebna oprem a (pregled je od najstarejših do najsodobnejših). V drugem delu je prikazan pomen in možnost uporabe avtom atizacije p ri procesih čiščenja odpad­ ne vode. Za zaključek je podana prim erjava med sta­ njem v ZRN in pri nas (prikazani so prim eri do­ mačih strojnih konstrukcij). J. Breceljnik, dipl. inž.; Zavod za urbanizem, Ma­ ribor: VODNOGOSPODARSKI VIDIKI PREČRPAVANJA ODPLAK KANALIZACIJE V MARIBORU Pregradnja hidroelektrarne SD 1 v M ariboru je spremenila režim recipienta odplak—reke Drave pod mostom. Po novem je minim alni pretok v stari strugi 15—30 m 3/s, kar je premalo za sprejem od­ padnih voda brez čiščenja. Od treh glavnih možnih variant: čiščenje pred spuščanjem v spodnjo Dravo, povečanje m inim alnega pretoka v spodnji strugi, prečrpavanje odplak v novi dovodni tunel hidro­ elektrarne, je bila izdelana zadnja, s čimer je bila dosežena m anjša onesnaženost D rave pod Maribo­ rom ob najm anjših investicijskih stroških. J. Žilih, dipl. inž.; Kanalizacija, Ljubljana: TENDENCE TEHNIKE ČIŠČENJA ODPAD­ NIH VODA V FRANCIJI S PRIMERJAVO PRI NAS V refera tu so prikazane izkušnje sanitarnih in­ ženirjev, ki delujejo na problem atiki odstranjeva­ nja polucije voda v Franciji. O bravnavani so fak­ torji, ki vplivajo na razvoj čiščenja odpadnih voda sledeč toku vode na čistilnih napravah. Navedene so nekatere nove smeri, ki jih raz­ vijajo nacionalni raziskovalni inštituti. Poleg tehničnih rešitev je govor tudi o uprav- no-finančnem sistemu. ZAKLJUČEK Izkušnje z organizacijo takšnih posvetovanj so pokazale, da bi jih kazalo p rire ja ti vsaki dve leti, vendar z omejenim časom enega, kvečjemu dveh dni. Večdnevna odsotnost od norm alnih obveznosti marsikomu onemogoča udeležbo. Poseg tega bo po­ trebno razmisliti, če ne bi bilo smiselno omejiti tudi teme na problematiko, ki je v določenem času n a j­ bolj zanimiva za čim večji krog hidrotehničnih strokovnjakov. Končno se zdi, da se je v teku posvetovanja m nogokrat opazilo (predvsem med diskusijami), da m anjka hidrotehnikom neka strokovna organizaci­ ja. Nem alokrat bi se m orala obravnavati v krogu enakopravnih članov važna strokovna vprašanja, dajati v bistvenih vprašanjih neke smernice, za­ vzemati neka stališča, dajati predloge, razčiščevati gledanja, voditi evidenco hidrotehničnih kadrov, sodelovati s fakulteto, organizirati strokovne ogle­ de, tečaje itd. Takšna organizacija v okviru DGIT je pred mnogimi leti že obstajala, kaže pa da ni za­ dostno zaživela, čeprav osnov za tak obstoj ne manjka. Morda bi kazalo o tem še razmisliti. D. L egiša mnenje in kritika Na seji kom isije za regulativo Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije dne 21. 11. 1972 je bil sp reje t sklep, da postavi inž. Miloš Polič, poslanec re ­ publiškega zbora skupščine SR Slovenije, predsedstvu skupščine SR Slovenije naslednje: POSLANSKO VPRAŠANJE Sodobni tehnološki procesi zahtevajo solidno in aktualizirano znanje te r tim sko delo od onih, ki sode­ lujejo v njihovem program iran ju in p ro jek tiran ju . To velja za vse v rste tehničnih, prostornih, prom etnih in drugih program ov gospodarske in druge in fra s tru k tu r­ ne dejavnosti. K ljub temu, da pri n jihovem u s tv a rja ­ n ju in p ro jek tiran ju sodelujejo strokovni in terdisci­ p linarn i tim i, pa je potrebno, da se tako trofazno p ri­ p rav ljen i p rogram i in pro jek ti dajo v prevero in ja v ­ no družbeno oceno širšem u krogu zain teresirane skup­ nosti občanov ali zborom delovnih ljud i v organizaci­ jah združenega dela, k je r pa se često vse tud i konča. Pogrešam o pa kvalificirana javna m nen ja strokovnih skupnosti, k i bi bila lahko dragocena za strokovne t i ­ me sestavljalcev in za celotno družbo. T akšen način dela je danes v deželah z bolj razvito tehnologijo in tehnično ku ltu ro obvezen in tud i m erodajen faktor, za končni sprejem razvojnih program ov ali projektov. V erjetno je ta naša slabost, da ne delam o tako, tud i eden od vzrokov vse m očnejše jav n e k ritik e na p ro ­ gram e in p ro jek te vseh v rst in na vseh ravneh. S trokovnjaki vseh v rst in profilov so organizirani v strokovnih društv ih , združenjih ali zvezah, ki so kot takšne tud i kolektivni člani SZDL. Takšne strokovne organizacije im ajo svoje s ta tu te in strokovna glasila, v katerih ob jav lja jo člani strokovne razprave in k r i­ tike, često z zelo tehtno obravnavo naših sodobnih problemov, s konkretn im i predlogi za rešitve perečih problem ov itd. Ta glasila so v večini prim erov za š ir­ šo javnost anonim na, ker se pač tiskajo kot glasila teh organizacij in to v om ejenem številu te r iz lastn ih sredstev in podpor n jim bližjih delovnih in drugih organizacij, te r tako nim ajo večje družbene teže in v e­ ljave. P rav tako so strokovne javne razprave, ki jih o r­ ganizirajo navedena strokovna d ruštva, združenja ali zveze, često samo glas v prazno, čeprav im ajo težo javnega strokovnega m nenja, npr. B ernardin , obalna cesta itd. P rav zaradi tega postavljam skupni kom isiji vseh zborov republiške skupščine SR Slovenije za ustavna vp rašan ja naslednje poslansko vprašan je: 1. Kakšno družbeno vlogo bodo im ela v bodoče z novo ustavno ured itv ijo strokovna d ruštva, združe­ n ja in zveze v republiškem in občinskem m erilu in kako se bo to izražalo v ustavn ih določilih? 2. Ali bodo strokovna javna m nenja, izražena na strokovnih posvetih ali jav n ih razpravah , im ela večjo družbeno veljavo glede na m nenje posam eznikov v strokovnih up ravn ih službah, k ad a r so si v protirečju, in ali bo potrebno to usk la jevati v in te resu družbe? Na postavljeno poslansko vp rašan je inž. Miloša Poliča je sek re tar skupščine Socialistične republike Slovenije Janez Zajc poslal dne 26. 1. 1973 naslednji pism eni odgovor: Poslanec inž. Miloš Polič je postavil skupni ko­ m isiji vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustav ­ na vp rašan ja naslednje plansko vprašan je: 1. Kakšno družbeno vlogo bodo im ela v bodoče z novo ustavno ured itv ijo strokovna društva, združenja in zveze v republiškem in občinskem m erilu in kako se bo to izražalo v ustavn ih določilih? 2. Ali bodo strokovna jav n a m nenja, izražena na strokovnih posvetih ali javn ih razpravah , imela večjo družbeno veljavo glede na m nen je posameznikov v strokovnih upravnih službah, k ad a r so si v pro tirečju in ali bo potrebno to usk la jevati v in teresu družbe? Na postavljeno vprašan je dajem na podlagi dogo­ vora v skupini za koordinacijo ustavne kom isije n a ­ slednji odgovor: V uvodni obrazložitvi p redstavn ika skupne kom i­ sije vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vp rašan ja na sejah zborov republiške skupščine dne 27. decem bra 1972 pred obravnavo besedila predloga ustavnega zakona o sprem em bah in dopolnitvah u s ta v ­ nega zakona za izvedbo u stavn ih am andm ajev XXV in L il k ustavi SR Slovenije in predloga za soglasje k predlogu zbora narodov zvezne skupščine za izdajo ustavnega zakona o podaljšan ju m andata zveznim po­ slancem in k predlogu zveznega ustavnega zakona o sprem em bah in dopolnitvah ustavnega zakona za izva­ ja n je ustavnih am andm ajev X X do XLI, je b ila po­ dana tud i k ra tka inform acija o dosedanjem delu za prip ravo sprem em b in novega besedila ustave. K oordi­ nac ijska kom isija zvezne u stavne kom isije bo p red ­ vidom a konec tega m eseca končala zadnjo fazo u sk la­ je v an ja tez za nove rešitve posam eznih družbenoeko­ nom skih odnosov in drugih zadev v zvezni ustavi in bodo šle teze v kratkem v razpravo. Delovne skupine republiške ustavne kom isije so si v program ih svoje­ ga dela zastavile nalogo in si prizadevajo, da bi km a­ lu zatem, če ne istočasno p rip rav ile za razpravo tud i teze za sprem em be v republišk i ustavi. V delovnih skupinah republiške ustavne kom isije bo predvidom a v začetku m eseca feb ru arja p rip ra v ­ ljena delovna osnova novega besedila ustave SR Slo­ venije. U stavna kom isija republiške skupščine o delovnih osnutkih tez za sprem em be republiške ustave še ni razprav lja la . Stališče republiške ustavne kom isije gle­ de ustavne ured itve strokovnih društev, združenj in zvez in glede strokovnih jav n ih m nenj, izraženih na strokovnih posvetih ali ja v n ih razpravah, bo razv id ­ no tak ra t, ko bo u stavna kom isija v sm islu 2. točke X. am andm aja ustave SR Slovenije predložila repub li­ škem u zboru osnutek novega besedila ustave. Glede n a dosedanji potek p rip rav za izdelavo novega besedi­ la zvezne in republiške u stave predvidevam o, da bo u stavna kom isija lahko predložila osnutek novega b e­ sedila ustave v mesecu ap rilu t. 1. T ak rat bo omogo­ čena razprava tu d i o zadevah, k i so predm et poslan­ skega vp rašan ja ing. M iloša Poliča. Opomba: Pričakujem o, da se bo zgoraj navedeno vp rašan je ob razprav i o osnu tku novega besedila u s ta ­ ve dokončno razčistilo in uredilo. iz naših hnlehtivov INGRADOV GOSPODARSKI NACRT 1973 V glasilu kolektiva G IP »INGRAD« Celje je b il v m arčev i številk i ob jav ljen gospodarski načrt delovne organizacije za leto 1973. Iz članka objavljam o le uvod in povzetek, iz k a te rih izhaja trd n a volja v k lju ­ čevanja v splošne napore za stabilizacijo gospodar­ stva. Takole pišejo: »V razvojnem program u smo si zastavili cilj, da bomo pro izvajali več, h itre je in z nižjim i stroški in da bomo ob tem dosegli boljši življenjski s tandard za ko lektiv te r večjo proizvodnjo in ekonomsko moč za podjetje . Doseganje tega okvirnega cilja pa je odvisno od doseganja številnih deln ih ciljev, ki jih za posamezno poslovno leto določamo z letn im gospodarskim n ač r­ tom ozirom a po naše: z letnim proizvodno-finančnim planom . N ačrtovanje je skozi vrsto let v pod je tju že po­ stalo nepogrešljiv sestavni del našega poslovanja te r u p rav ljan ja in kot osnovno m isel p ri letošnjem n a ­ črtovan ju je treba upoštevati, da bo leto 1973 začetek obdobja, v katerem se m ora vse slovensko in jugoslo­ vansko gospodarstvo stabilizirati. Med drugim pom eni to tud i zaostrene gospodarske pogoje, k i jih bo obču­ tilo tud i (ali pa predvsem ) gradbeništvo in s tem tud i naše podjetje. Zato bodo po trebni precejšnji napori, če hočemo obstati in napredovati. Podrobna p roučevanja so privedla do spoznanja, da v le tu 1973 ne bo priporočljivo ekstenzivno širjen je obsega in da naj bi dali p rednost intenzifikaciji go­ spodarjen ja in stabilizaciji. Sicer pa že tega, k a r je predvideno, ne bo lahko opraviti, saj bo treb a ob istem številu zaposlenih za 15% povečati celotni dohodek (produktivnost) in za 10% povečati dohodek, za 11% povečati investicijska v laganja , itd. Vse to pa ne sme ostati le deklaracija, tem več nam m ora b iti cilj, k i ga m oram o doseči. Zato pa bo po trebno še več zavzetosti kot doslej.« PODROČNI (BAZENSKI) SESTANKI GRADBENE OPERATIVE V organizaciji B iro ja g radbeništva S lovenije je bilo v m arcu 8 področnih sestankov, na ka te rih so p redstavn ik i g radbenih podjetij obravnavali njihovo zaposlenost in drugo problem atiko, kot jo občutijo sedaj na začetku gradbene sezone in ki bo odločilno vp livala na uspešnost njihovega letošnjega poslovanja. Iz podatkov se da oceniti, da je (različno po po­ sam eznih področjih) že pogodbeno prevzetih del za 51—83 % od p lan irane vrednosti gradbenih del v le tu 1973. K olikor toliko zanesljivo podjetja računajo še na sklenitev pogodb od 14—31 %, do izvršitve p lana pa jim bo vseeno še m anjkalo od 3—30% . Seveda so to le ocene. Ugotovljeno je bilo tudi, da so pod je tja za nizke gradnje polno angažirana z deli na izgradnji av ­ toceste, da pa ni skoraj, nobenih pom em bnejših novih gradenj v industriji, tu rizm u in gostinstvu te r v t r ­ govini, k ar je posledica m očnega vpliva stab ilizacij­ skih ukrepov. Tudi le tošn ja g radnja stanovanj ima vrsto neznank, ki zav irajo to likokrat obljubljeni porast štev ila stanovanj in u sta litev cen. V ostali p roblem atik i so udeleženci opozorili, da je letos zopet p ričakovati v sezoni pom anjkanje cem enta, instalacijsk ih in neka te rih drugih m aterialov. Izredno pereče je vp rašan je pom an jkan ja vseh v rst delavcev te r strokovnjakov, zarad i velike fluktuacije. To b i se ublažilo le z boljšo stim ulacijo zaposlenih v gradbeni­ štvu, za k a r p a je predhodno tuj no po trebna sprem b- ba te r m edrepubliška uskladitev splošnih družbenih dogovorov. Nevzdržno je postalo tud i vp rašan je r e ­ zervnih delov in še posebej krogličnih ležajev za uvo­ žene in dom ače gradbene stroje. Deviz je za komaj 20 (odstotkov le tn ih potreb, odnos proizvajalcev domače gradbene m ehanizacije pa je glede poprav il in servisov večji del nemogoč. Vse to je narekovalo, da je bila fo r­ m irana kom isija za m ehanizacijo, ki bo po tem eljiti proučitvi s ta n ja pod vzela ozir. p red lagala potrebne ukrepe za izboljšanje. Investito rji so slej ko prej prem alo p rip rav ljen i na investicije, to pa zopet potegne za seboj' vse dostik ra t k a r neprem ostljive težave, ki jih gradbinci dobro po­ znamo, so vsa le ta iste. Na področnih sestankih je bilo govora še o cenah, o njihovi zam rznitv i in »tajanju«, o razvojno-razisko- valnem delu, problem ih zaposlovanja, o ustavnih do­ polnilih, o p redvidenem posvetovanju za pospešitev gradnje stanovanj in še o v rsti d rug ih vprašanj kot so p rip rava gradbenega zakona, izplačila k ilom etrine ob uporabi lastnega avtom obila, itd. Žal rešujem o neka te­ ra teh vprašan j že vsa leta prem alo uspešno, k ar m o­ ram o pozneje kot celotna družba in posam eznik kaj drago plačati. KOLIKO NAS STANE ŠOLANJE STROKOVNJAKOV D elavski svet G IP GRADIS je po trd il predlog p redračuna njihovega centra za izobraževanje za leto 1973 v višini 5,186.220 din. Ob tej p rilik i so člani DS p reteh ta li tu d i kakšne rezultate daje pod je tju tako pomembno v lagan je sredstev kadre in koliko jih v re s ­ nici stane šolanje ali štipendiranje posameznikov. Ugotovili so: — Povprečni stroški štipend iran ja diplom iranega gradbenega inženirja , ob upoštevanju, da se p rv ih le t­ nikov ne štipendira, znaša 48.000 dinarjev . — G radbeni tehn ik stane 32.400 dinarjev . — Šolanje na dvoletni delovodski šoli, vključno s šolnino, 54.000 din. —- S kupni stroški učenca (36 mesecev) znašajo 41.400 din. P ri tem pa je potrebno upoštevati, da uče­ nec praktično dela na gradbišču 21 mesecev. —- U sposabljanje kvalificiranega delavca v pod­ je tju stane 7840 din. — U sposabljanje polkvalificiranega delavca 3546 din. — Šolanje in štru k to rja učencev stane 9200 din. — S tro jn ik težke m ehanizacije (pooblastilo) 4630 din. Računica kaže, da stane Gradis šolanje inženirja le 6600 din več od šolanja kvalificiranega delavca, to ­ da 46.160 več od šolanja kvalificiranega delavca v pod je tju p rek in te rn ih tečajev za kvalificirane delavce. Sorazm erno drago, vendar najbolj uspešno je šolanje gradbenih delovodij, saj je 98% delovodij izšolanih v podjetju , še vedno n a svojih delovnih mestih. Drago p lačana naložba v kadre se k ljub f lu k tu ­ aciji določenih s tru k tu r še vedno splača, saj se delež inženirjev in tehn ikov počasi, vendar sistem atično k re ­ pi, še bolj občutno pa se sprem in ja s tru k tu ra zapo­ slenih v korist kvalificiranih delavcev. N adaljn je v laganje v kadre je bogat kapital, ki se bo am ortiziral v bližnji prihodnosti. V KOPRU NI BILO ZIMSKEGA POČITKA Iz m arčevske številke »Gradisovega vestnika« po­ vzemamo : — V koprski luki smo končali pom em ben objekt, ki je p rv i te v rs te v Jugoslaviji in eden redkih na svetu. To je te rm inal »TECHEM«, strogo specializirana instalacija, nam enjena za skladiščenje in p re to v a rja ­ n je tekočih kem ikalij. P ostavljen je n a severnem delu pom ola I naspro ti petro lejske obale, sestav lja jo pa ga naslednji objekti: p ris ta ja ln i most, odborniki, rezervo- arsk i prostor, polnilnice avtocistern, prom etne poti, požarnovarnostn i sistem in up ravna zgradba. V prv i fazi bo zgrajenih 20 rezervoarjev s skupno prostorn i­ no 12.000 m 3, končna kapaciteta te rm inala pa bo p r i­ bližno 45.000 m 3. Ves objekt se n ah a ja na območju, ki je bil pridob­ ljen z nasipavanjem ozir. z izsuševanjem m orja. Teren je bil torej precej »nenosilen«. Vse prom etne poti, re ­ zervoarji in d rugi objekti so zato g ra jen i n a plasteh kam enja in tam pona, k i p reprečujejo prevelike posed- ke. R ezervoarski p rostor sestavljajo rezervoarji in lo­ v ilna posoda — bazen iz arm iranega betona. Vse od­ p lake (tudi deževnica z obm očja term inala) se čistijo v posebni čistilni napravi. R ezervoarji so postavljeni na arm irane betonske tem elje. R elativni posedki sa­ m ega bazena in tem eljev so zagotovljeni z diletacijam i. Za n a tovarjan je kem ikalij na cestna in železniška vozila je n are jena avtopraln ica in vagonska polnilnica cistern. Cevi so speljane do polnilnic po jek len ih cev­ n ih mostovih. Tudi tukaj se vse odplake zbirajo v po­ sebni čistilni napravi. Voda iz čistilne nap rave odteka v lagune, k je r se kem ično in biološko čisti. K valiteto odpadne vode, k i naj bi jo spustili v m orje, prej kon tro lira Zavod za raziskavo m orja iz Portoroža. R ezervoarske površine je približno 4500 m 2, celotne površine pa 20.000 m 2. Zgradili smo približno 3000 m2 asfa ltn ih površin, 900 m 2 betonskega vozišča in tudi n e ­ kaj m akedam skih cest. Ves ob jek t je p rip rav ljen tako, da bodo kem ikalije lahko dovažali ta n k e rji z velikostjo od 300 do 34.000 ton. P rva ladja, ki je p rista la ob p ris ta ja ln em m ostič­ ku 5. feb ruarja , je bila »CHEMICAL EXPLORER« s tonažo 28.600 ton. Celoten ob jek t smo zgradili za 7 m ilijonov d inar­ jev, investitor pa je N. V. F luidiks iz A m sterdam a. — In še o novih stanovanjih v Olmu, o katerih se lahko pohvalimo, da jih gradim o poceni. Z gradnjo naselja smo začeli le ta 1967. P rv i vzhodni del s 143 stanovanji je bil končal v avgustu 1971. Drugi del — ob kanalu, obsega 171 stanovanj, od k a te rih jih je 110 že vseljenih. N ačin gradnje je polm ontažni. Hišice so pritlične, k e r pač te ren ne dopušča drugačnih . G radbi­ šče je v b la tu in ves n o tran ji tran sp o rt so m orali opraviti zaradi tega s trak to rji. M ontažne elemente, ki jih potrebujejo za gradnjo, dobijo iz ob rata g radbe­ nih polizdelkov iz L jubljane. P redelne stene pa betonirajo na sam em gradbišču. Namesto om eta uporab ljajo knigips. V naselju postav­ lja jo tudi garaže, ki so montažne. V v rstn ih hišicah so eno-đvo-, t r i in štirisobna s ta ­ novanja (oz, triinpolsobna). S tanovan ja so prijetna, delno oprem ljena (kuhinja in kopalnica), tla so oblo­ žena s tapisonom ali parketom . Stanovalci, k i v n jih živijo, so zadovoljni, precej tega zadovoljstva pa lahko pripišejo k a r nizki ceni, saj stane dvosobno stanova­ n je 14,8 S m ilijona, trisobno 18,8 S m ilijona in š tiri­ sobno 19,9 m ilijona S din. K vadran i m eter stane torej povprečno 265.000 S din. M enda res lahko m irne vesti rečemo, da cenejših stanovanj p ri nas ne gradijo. N ji­ hov glavni p ro jek tan t je inž. arh. Boris Vede. Tip s ta ­ novanj, ki jih gradim o v Olmu, je sicer prilagojen za tam k ajšn je vrem enske in terenske razmere, vendar bi z m ajhnim i sprem em bam i lahko p rav tako dobro služil v Sloveniji. Dolgo časa so im eli neka te ri strokovnjaki ob m on­ tažn i g radn ji določene pom isleke zarad i slabe izolacije, danes so tak i pomisleki z lahko ovrženi. Izolacijske sposobnosti zunanjih sten so že večje kot izolacija n a ­ vadnega opečnega zidu. Tako strokovnjaki kot ostali, ki im ajo p ri tem kaj besede, bi se m orali zavedati, da zap iran je v ra t m ontažni g radn ji pom eni tud i up iran je h itre jš i in cenejši rešitv i stanovanjske problem atike, s katero se otepamo že vsa le ta nazaj. P ra v gotovo nam bodo ravno izkušnje in nova spoznanja p ri g radn ji v K opru pom agala, da bomo to svojo specifično gradnjo še bolj izpopolnili in p rib li­ žali po trebam ljudi. Iz Portoroža se seli v Izolo podjetje za rem ont plovnih objektov »2. oktober«, včasih so ga im enovali ladjedelnica, mi pa n a novem m estu priprav ljam o ob­ jek te, v katerih bo to podjetje nadaljevalo s svojim delom, k e r se m ora um akniti zarad i izgradnje ho te l­ skega kom pleksa n a B ernardinu. Ob vhodu v m esto smo del zaliva (ki je bil vedno precej blaten) najp re j zasuli in p rip rav ili pristop nan j, sedaj pa smo že začeli z gradnjo tem eljev za objekte. Tu naj bi stale m ehanične delavnice, kom presorska postaja , delavnice za jeklene konstrukcije, predm on- tažna hala, acetilenska postaja, posta ja za kisik, opre­ m a delavnice in upravna stavba. Z delom smo začeli 23. ju n ija lani, najp re j pa smo zgradili zaščitni nasip za refund iran je m orske naplavine. Za to delo je bilo potrebno 35.000 m3 flišnega nasipa, refund iranega m a­ te ria la pa je bilo 70.000 m3. Skupna površina nasutega te rena je 25.000 m 2, sam ih objektov pa 6350 m 2. Na tem m estu bodo seveda zgradili še 100 m dolg navoz, navo­ ze in dovozno cesto. Skupna vrednost teh objektov je 21,6 m ilijonov din. Sedaj delajo že navez in delavni­ ce za jeklene konstrukcije te r navoz. T em eljenje vseh objektov izvajajo z betonskim i piloti dolžine 6—9 m. — V koprski luki končujem o tud i skladišče za si­ pane tovore. Tam smo zgradili železniški most, dolg 48 m, železniških tirov p a je bilo položenih 1600 m. P orab ili smo torej precej asfalta , saj je z n jim pok ri­ to k a r 8200 m 2 površine. O pravili smo tud i kom unalna dela in tako uredili 2600 m kabelske in m eteorne k a ­ nalizacije. — O ddajnik n a Belem križu nad Portorožom smo zgradili že pred meseci, vendar o n jem do danes še nism o pisali. Ce ne že zarad i česa drugega zasluži po­ zornost zaradi svoje specifične nam em bnosti. Njegove koristnosti se še kako zavedajo prim orski prebivalci, saj z njegovo pomočjo sp rem lja jo naš b a rv n i te lev i­ zijsk i program , ki ga oddajajo v Kopru. Investito r tega ob jek ta je b ila Radiotelevizija L jub ljana. O bjekt je dvoetažen — im a klet, oddajno dvorano in h lad iln i stolp. P ri g rad n ji smo uporab ljali beton in opeko za zidove, s treh a pa je iz jeklenih nosilcev in k ritine — na siporeks plošče so položeni korci. K letna dvorana služi ko t instalacijsk i jašek, h lad iln i stolp pa je seveda za oh la jevanje aparatu r. Fasada je delno iz m arm orja , delno pa iz vidnega be­ tona in ometa. Tloris ob jek ta je velik 35 X 32 m. — K oprski gradisovci so v L uki zgradili tud i po­ k rito skladišče z žago za obrat za predelava eksotič­ nega lesa troples. Osnovna površina ob jek ta je 2000 m 2, visok pa je 9 m. T em elji so betonski, ostala konstrukcija pa je je ­ klena. Jek len i del je naprav ilo podjetje »Dobova« iz Dobove. O bjekt je k r it s salonitom . P ri sam i g radn ji so im eli nekaj težav. T eren je bil slab, zato so ga m o­ ra li nekako do globine 3 m etrov zam enjati z boljšim, da so nanj lahko začeli graditi. Na tem objektu je delalo povprečno 10 delavcev, njegova d inarska v red ­ nost pa je 840.137 dinarjev. B ogdan M elihar R U D A R S K O M E T A L U R Š K I K O M B I N A T Z E N I C A - Z e n i c a ■ m v Centrala: 072 / 21 244 Telex: YU 2ELZE 43-121 Poštni predal: 141 PROIZVODNI PROGRAM ŽELEZNA RUDA BELO ŽELEZO SUROVO ŽELEZO VALJANI PROIZVODI Profili (nosilci in vogalniki) Paličasto jeklo Betonsko jeklo (gladko in rebrasto) Železniške tirnice Tirnični pribor Kolesa, obroči in prstani Valjana žica KOVANI PROIZVODI Paličasti odkovki (obdelani in neobdelani) Fazonski odkovki do 501 (obdelani in neobdelani) Osi za tirnična vozila LITI PROIZVODI Vodovodne cevi Fazonski odlivki Lite armature Metalurška in strojna litina PROIZVODI IZ VLEČENE ŽICE Vlečena žica raznih dimenzij in kvalitet Žeblji Žična platna, pletiva in mreže Zavarjene armaturne mreže Rešetkasti nosilci Valovite vzmeti Hladnovaljani trakovi Bodeča žica VIJAČNI PROIZVODI INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIV 4 Serija: METODE APRIL 1973 Pomembnejši krite riji za določanje kvalitete kamnin II (Nadaljevanje) Tako kot jem ljem o za preiskavo le zdrav nerazpo- kan kam en, je zelo pomembno, da se že v kam nolom u ugotovi, koliko je količinsko takega kam na. Navadno presojamo, da m ora b iti iz nekega nahaja lišča preiskan kam en, ki v frakciji, v kateri bo kam en pretežno upo­ rab ljen , p redstav lja okrog 80°/o stenske mase. Ta p re ­ soja ozirom a odločitev je navadno precej težka in za­ htevna, zato jo m ora podati tak geolog, petrolog ali izkušen preiskovalec kam na, ki dobro pozna lastnosti kam nin za tehnične nam ene. Tudi način jem an ja vzor- Sl. 8. R im ljan i pa so v ča sih p o s ta v ili tu d i k a k o zgrad bo iz m anj o b sto jn eg a k am n a , b reče , k ak or j e n a p r im er steb er sv e t išč a v P u li ca m ora biti reprezentativen. Če kam nolom ni bil p red ­ hodno ali zadosti natančno preiskan, bo potrebno vča­ sih vzorčevati po posam eznih p lasteh ali profilih in k a ­ m en iz teh sistem atično preiska ti na bistvene lastnosti za uporabo. Za ceste je to navadno vedno odpornost proti p reperevanju (atm osferilijam ) in žilavost. K ot pomembno lastnost za obrabne sloje cest naj omenimo še obrus kam na Po Böhm eju. V zadnjih časih je večina držav to preiskavo opustila, vendar je z upo­ rabo ježevk postala spet pereča. Za zdrave trd e n av ad ­ no erup tivne kam nine naj znaša obrus pod 10 cm3 na 50 cm2, če jih uporabim o za ob rabne plasti. Za poča­ sen in negost prom et zadostuje 18. Že zgoraj smo e n ­ k ra t omenili, da m ora biti kam en tud i h rap av in seve­ da m ora to hrapavost na cesti a li n a podobnih m estih tudi obdržati med nadaljn jo uporab«'. To lastnost im ajo navadno le drobnozrnate m agm atske ali peščene kam ­ nine. Ne sm ejo pa biti preveč porozne ozirom a poroz­ nost ne sme biti odprta ali polodprta, tako d a nam očlji- vost ne preseže vrednost 1 % , navadno ne več kot 0,7 °/o. K am en se tudi ne sme v obrabn ih Slojih »polirati«, torej ne sme biti preveč gost npr. nekateri zelo gosti apnenci ali steklaste vulkanske kam nine. Danes se tu ­ di ta lastnost že preisku je m ehansko. S l. 9. V v s e j E vrop i je zn an so lk a n sk i m ost, n a jv eč ji zgra jen iz (k ra šk eg a ) k am n a. Z adnje ča se j e b il v n ev a rn o sti, da se p od re , k er so m u b om b e v p rv i in d ru gi sv e to v n i v o jn i ter eroz ija S o če z a č e le izp o d jed a ti nogo raztezanje. Ta lastnost im a na osnovi izkušenj zadnjih le t v ZDA in N em čiji vedno večji pomen zlasti p ri betonskem agregatu . Za vodne zgradbe iz kam na posebno ob m orju je preiskava proti vplivu preperevanju zaradi kislin, lu- žin a li soli posebno pomembna. P ri tem je treba kam en preiskati na korozivnost m očvirske ali m orske vode. Ob strugah je pom em ben tudi obrus kam na. Za nosilne objekte je potrebno preiskati razen trdnosti še modul elastičnosti. Četudi je danes kvalite­ ta betonskih izdelkov lahko že zelo dobra, jih navadno odpornost kam na proti p reperevanju (atm osferilijam ) in na strižne te r dinam ične obrem enitve močno p reka­ ša. Zato še danes v naprednih državah zlasti za razne robnike, ki jih je treba včasih prestav lja ti, ra je upo­ rab lja jo trden kam en. Kam en je vedno v okras vsa­ kem u objektu, velikokrat pa, kot sm o videli, tud i ne­ nadom estljiv. Nekaj besed še o obliki zrn kam nitih agregatov. Ta je za obdelavnost in kot smo že prej omenili tudi S l. 12. Z drav črn in b e l a p n en ec iz D ren o v eg a g r iča in L esn e ­ ga brda s e u sp e šn o u p orab lja z a te r a co o b loge za m ehanske lastnosti lahko zelo pom em bna. Natančno jo določimo s pomočjo prostom inskega koeficienta po F aury ju ; to je razm erje m ed dejansko prostornino in največjem u p rem eru zrna opisano kroglo. Za drobljen kam en je ta karak teristika predvsem značilnost dro- bilnega s tro ja in šele n a drugem m estu značilnost zlo­ ga ozirom a m alp-ostrukture kam nine. Za goste asfaltne in cem entne betone zahtevamo, naj bo ta koeficient 0,20, s težjim i in vibracijskim i stroji, če ne gre za bolj izpostavljene asfa ltne betone, je možno dobro vg raje­ vati tud i agregat s slabšo obliko zrn. Tako so v F ranciji predpisah za betone m inim alno vrednost 0,11. Za h itre jše določevanje je uporabno določevanje s k ljunastim m erilom , p ri čem er se šte je jo zrna z ra z ­ m erjem slabšim od 3 :1 . Količina slabših zrn naj nor­ m alno presega 20 %. V kritičnih prim erih ta m etoda ni zadosti natančna, zlasti ne, če določam o utežne od­ stotke. Isto v e lja za določevanje oblike 5 :1 po pravil- S l. 11. S tru k tu ra b e to n a od b lizu je v id e ti k o t m a s iv e n zrnat p ešče n ja k , k i zarad i g o s to te dob ro k lju b u je p rep erev a n ju S l. 10. D an d an es g rad im o m o sto v e p retežn o iz ž e lezo b e to n a . N a s lik i je m an j zn an m o s t č ez Id r ijco pri S top n ik u , zgra jen iz id r ijsk e g a r eč n eg a prodca Iz zgornjega vidim o, d a si nekatere lastnosti m ed seboj navidezno nasprotujejo . V resnici pa je treb a v e­ liko določenih lastnosti z,a določen nam en uporabe, d a dosežemo kvaliteto', to je tra jn o st in varnost. Določene lastnosti kam nin, kot so slabi zelo drobljiv i vložki, slaba tekstura, um azanost a li slaba sprijem ljivost z ogljikovodikovim i vezivi, se danes z ustrezno p rede la­ vo, tehnologijo ali z dodatk i da popraviti. V prašan je je seveda s kakšnim i stroški. B istvenih lastnosti k o t je odpornost proti p rep ere­ vanju , žilavost, obrus in h rapavost pa se p rak tično ne d a izboljšati in m ora b iti v kam nu že dana. T udi to p ­ lotne odpornosti za asfa ltn i ag regat ne m orem o popra­ viti. Glede tega so slabši agregati z veliko krem ena. Posebej bi še om enili nekaj dodatnih lastnosti kam na za okrasne nam ene. Tukaj navadno niso postav­ ljene zahteve glede žilavosti, večkrat p a upogibne trd­ nosti za plošče ali stopnice. T a navadno ni k ritična, ker je že postopek pri žagan ju zahtevnejši. N avadno pa je pom em bna obstojnost barve posa­ m eznih m ineralov n a zrak u ali v atm osfersko vlažnem okolju. P ri tem je po trebno kam en dobro preiska ti na razne železove sulfide in karbonate s petrografskim podrobnim pregledom kam na, zbruskov in obruskov. N ajbolj je dragocen pregled že obstoječih zgradb s ta ­ kim kam nom . Y labo ra to riju uporabljam o tud i p reiz­ kuse z bromovico in z ogljikovokislo raztopino. Določiti je navadno tu d i treb a m inerale , škodljive za poliranje, npr. grafit p ri m arm orjih , razne sljude, k rem en ip. Včasih je treb a določiti tud i višino dviga vode, p ro­ pustnost za vodo in pbne. Enako tudi prevodnost za elektriko in toploto ozirom a vpliv toplote n a k rčen je in niku za betone. P ri prodih je oblika zrn zelo odvisna od m akrostruk ture kam nin, ki ga sestavljajo . Masivne kam nine im ajo pretežno povprečni proistorninski koe­ ficient od 0,3 do 0,4, ploščate od 0,2 do 0,3 in skrilaste od 0.1 do 0,2 ali še slabše. Za veziva je zelo pom em bna tud i zastopanost m e- ljastih in glinastih frakcij. D roben melj (0,002 do 0,02 mm) je škodljiv v cem entnem betonu, k e r veže nase preveč veziva in povzroča m ikroporoznost, k ar je škodljivo za odpornost betona pro ti p repare van ju (at- mosferilijam ). P rim es m astne gline močno zm anjšuje trdnost cem entnega kam na. Posebno škodljiv je prah a li glina na sam ih zrnih agregata, k i postanejo zaradi tega slabo sprejem ljiva za vezivo. Zato je navadno količina drobno m eljastoglinastih frakcij om ejena na vrednost največ okrog 3 %, gline na 0,5 %. O grudicah gline smo že govorili p ri odpornosti proti p reperevanju (atm osferilijam ). P ri prečiščenih kam ninah se take grudice med m ešanjem rade razm a­ žejo po zrnih in jih lahko popolnom a onesposobijo za vezivo. Zato je v gotovem betonu ta k a kon tro la po­ sebno težka. Zelo veliko proda se uporab lja ko t zaščitni sloj za ceste in tud i druge podobne nam ene. P ri tem so zahteve precej stroge, ker take p lasti navadno v g ra ju ­ jejo brez veziva in je dobra sortiranost še dodatna zahteva. Želimo, da je količnik neenakom ernosti drob- deo , , ljen ih agregatov N = — m ed 8 in 38, p ri produ med dio 15 in 38. Drobno m eljastih glinenih frakcij navadno Sl. 13. Z a grad n jo n a jza h tev n e jšeg a d e la c es t, to je z a ob rab ­ n e p la sti, n avad n o u p orab ljam o v u lk a n sk e k a m n in e , k a k ršen je npr. d iab az Iz F u ž in sk eg a B en k o v ca v G o rsk em k otorju . U porab ljen je b il n a n a š i p rv i a v to c e st i od V rh n ik e do U n ca Sl. 14. P od ob n e la s tn o s ti im a tu d i b a z ičn a m a s iv n a m eta m o rf­ na k am n in a a m fib o lit iz P a p u k a , S la v o n ija . U p o ra b ljen je b il n a o d sek u a v to ceste od U n ca do P o s to jn e Sl. 15. M ik ro sk o p sk i p o sn e tk i š tir ih m a rm o rjev iz Istre . V id n i so o s ta n k i o k a m en elih org a n izm o v , iz k a ter ih je v e lik d e l n a ­ š ih a p n en cev , z la s t i v P r im o rju sme biti norm alno največ 3 “/o. M anjša zahteva je na količino proti preperevanju in drobljivosti odpornih zrn, k e r ta niso toliko izpostavljena. Tudi slabo obli­ kovanih zrn je lahko nekoliko več (okrog 25%). Omenimo naj še pesek za cementne malte. Razen na začetku om enjenih zahtev glede škodljivih prim esi sulfidov, sulfatov in drugih kem. škodljivih snovi, n e sm e im eti navadno več kot 1 0 % zrn pod 0,09, največ 5 % pod 0,02 mm in maks. 1 % grudic gline. Nekoliko naspro tna je zah teva za ogljikovodikova veziva, to je za kamnito moko, k je r je m ineraloško om ejena predvsem količina nabrek ljive gline n a 1,5 % . Seveda so zgornje številke delom a le začasne in povprečne, ker je mnogo vplivov še neraziskanih. V dvom ljivem prim eru je vedno odločujoča praksa u p o ­ rabe ozirom a preiskave n a preizkušancih, izpostavlje­ nih podobnim pogojem zgradbe. P ri tem pa vedno le vzajem na preiskava in n ak ­ nadna kontrola p ri vg rajevan ju lahko obogati naše znanje in omogoči nada ljn ji napredek. (Glej pregled preiskav v tabeli.) PREGLED PREISKAV ZA UGOTAVLJANJE ODPORNOSTI KAMNA PROTI PREPEREVANJU — (predlog) 1.0 TERENSKO REKOGNOSCIRANJE (opravi obvezno gradbeni geolog, mineralog ali petrolog) a) v nahajališču (kjer je treba pregledati vse pojave in ugotoviti stanje te r vse vplive preperevanja na kamen) b) na zgradbah (kjer je treba ugotoviti položaj, bodoče razm e­ re in vse vplive na kamen) — Kamen je odporen, če ni znakov preperevanja p ri najm anj tako slabih pogojih, kakor bodo pri novi uporabi. — Če so znaki preperevanja znatni, kamen ni od­ poren. — Če so znaki nezaznavni, so potrebne: 2.0 p e t r o l o Sk e p r e is k a v e LITERATURA 2.1 Petrografske preiskave a) Odvzem vzorcev po zahtevah standarda, b) Megaskopski pregled vsega m ateriala z vse­ mi pripomočki, c) M ikroskopska analiza na zbruskih in obrus- kih. 2.2 Fizikalni in kemični preizkusi a) na nevarnost alkalne reakcije pri kam ninah z lažjetopno kremenico in z dolomitom, b) na sončne pege p ri bazaltih, c) na glinaste vložke pri sedimentnih kam ni­ nah, č) na spremembo površin pri delovanju raz­ redčenih kislin, d) na zarjavelost železovih mineralov, e) ostale preiskave (evfent. kemične analize i. p.). - Kamen je odporen, če ni nobenih nega­ tivnih znakov preperevanja. - Ce so znatni znaki preperevanja, kamen ni odporen. - Ce so neznatni znaki, je treba s preiska­ vam i nadaljevati. 3.0 NAMOCLJIVOST 3.1 pri norm alnem p ritisku pod 0,5 ut. % — kam en je odporen, nad 0,5 ut. °/o se preiskava nadaljuje. 3.2 pri pritisku 150 atm Koeficient nasičenosti je pod 0,75 ut. °/o — kamen je odporen. Koeficient nasičenosti je nad 0,90 ut. % — kamen ni odporen. Če je koeficient nasičenosti med 0,75 do 0,90 ut. «/o oziroma namočljivost nad 0,5 ut. %, je po­ treben: 4.0 KRISTALIZACIJSKI PREIZKUS (10 ciklov) — Kamen je odporen, če ni nobenih bistvenih sprememb. — Ce se pojavijo bistvene spremembe in bo ka­ men izpostavljen vplivom zmrzovanja, je treba izvesti: 5.0 ODPORNOST PROTI ZMRZOVANJU (pri pogojih, ki bodo dejansko na zgradbi) — Kamen je odporen, če glede na pogoje uporabe ni pokazal poškodb, — Kamen ni odporen, če je glede na pogoje upo­ rabe pokazal vidne poškodbe. ASTM — C 33-59 Concrete agregates — C 289-66 Poten tial reactivity of aggregates (chemi­ cal method) — C 131.53 A brasion of ocarse aggregate by of the Los Angeles M achine — P 693-54 Crushed stone and crushed Slag for b itu ­ minous m acadam base and Surface courses o f p a­ vem ents — S 11139-57 C rushed stone, crushed slog, and gravel fo r single o r m ultiplebitum inous surface tre a t­ m ent B. S. 812:1960 M ethods for sam pling and testing of Mi­ neral aggregates Sands F illers CROCE K. M indestw erte fü r S trassengriffigkert, S trassen o. T iefbau 7/1964 FORUM, CS. M. A lkalireaktion der Zuschlagstoffe im Beton- und S tahlbetonbau 7/1965 DIN — 52100 P rüfung von N aturstein — 52 106 V erw itterungs — beständigkeit — 52 109 Schlagfestigkeit DURIEZ M. T ra ite de M ateriaux de construction, To­ m e I, P aris 1950 GILESC. G., SABEY B. E., CARDEW K. H. F. Deve­ lopm ent and Perform ance of the P ortab le Skid — Resistance Tester, London 1964, Road Research Technical Poper No 66 GRIMSi CAR A. — K am niti m ateriali, L jub ljana 1966, SCP SRS Zgornji ustroj cest št. 4 — K valiteta m i­ neraln ih agregatov za gradnjo cest, G radbeni vest­ n ik št. 3, L jub ljana 1964 — P rosudjivan je raznih m etoda žilavosti n a kam en i kam enim agregatim a, Savez jugoslov. laboratorija za isp itivan ja i is tra ­ živanje m ateria la i konstrukcija, Beograd 1972 GRIM ŠlCAR-OCEPEK Petrografske in m ehanske la st­ nosti ok rasn ih kam nin v Sloveniji, G radbeni vest­ n ik 8-9, 11 L jub ljana 1965 JUS B. B 8. 044/1960 Ispitivanje postojanosti p rirod ­ nog ag regata upotrebom N atrijum sulfata JUS B. B3 050 Tehnički uslovi za kam ene agregate KIESLINGER A. Feuerstein als Schädling im B e to n ­ schotter, S teinbruch u. Sandgrube 7/1962 NF P 18-30/60 Beton et beton arm e, granulats lourds pour betons de construction PRAVILNIK o tehničnih ukrepih in pogojih za p red ­ napeti beton (Uradni lis t SFRJ, št. 51-598/1971) PRAVILNIK o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in a rm iran i beton (Uradni lis t SFRJ, št. 51-599/1971) STALIŠČA IN POJASNILA v zvezi z izvajanjem p ra ­ vilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za p redna­ peti beton (la) te r za beton in arm iran i beton (2a), Izdala ZGIT, L jubljana 1972 RITTER L. J. Jr. PAQUETTE, Higway Engineerng. New York, 1951 SCHULZE K. Die neuere Entw icklung im A shaltstras- senbau, S trassen u. T iefbau 1969/3. STINY J. Die A usw ahl und B eurteilung der Strassen- baugestein, W ien, 1935 TROJER F. BLÜMEL O., B eitrag zur A lkali — Dolo­ m it — R eaktion in Beton, ZKG 1969/4 A n ton G rim šičar, d ip l. inž. geo l. PREVOZNA BETONARNA KOVINSKI OBRATI L J U B L J A N A ŠMARTINSKA 32 Telefon 317 722 ZA GRADBENO OPERATIVO PROIZVAJAMO V SVOJIH OBRATIH NASLEDNJE STROJE IN OPREMO: STABILNA BETONARNA SB 500 PREVOZNA BETONARNA PB 250 PREKLADALNA POSODA ZA BETON B-6, B-4 ROClCNI SKREPER RS III, RS V PRALNI VALJ PV 20, PV 12 POLŽASTI DEHIDRATOR PD 12, PD 7 MEHANIČNI DOZATOR MD 40, MD 18 IGLIČASTO DVIGALO ID 750/500 OKENSKO KONZOLNO DVIGALO OKD 300 KROŽNA ŽAGA KŽ 7,5 IZDELUJEMO VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ OPRAVLJAMO REMONT NA VSEH STROJIH GRAD. MEHANIZACIJE OPRAVLJAMO KROVSKO-KLEPARSKA DELA »WACKER« SERVIS Visokoregalno skladišče embalaže v Ločni SPLOŠNO I----- GRADBENO PODJETJE r a i O N I R NOVO MESTO KETTEJEV DREVORED 37 TELEFON 21 826 TELEX 33 710 TEKOČI RAČUN PRI SDK 521-1-29 NOVO MESTO