Štev. 170 TRST, petek 18 junija 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DASf »k nedeljah In prszeiklb sb 5-, eb pcnsdtljkih oh 9. zjotrsf " ^oiiiiint št« v. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ msogik ^ifckarnah v TrBtu in okolici, Gorici, Kranju, št. Petra, ^mmjai, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovski, Dornber^u itd. Zastareie Stev. po 5 a*č. (10 stol). #«t.A8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 mmso. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. m«, aomstaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« st. mm Zrn ogiase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka suktjBk vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-Mnij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« — Plačuje e* izključno le upravi „Edinosti". SJAIvOČNIMA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti J« moč ! sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K; na rečbe bras doposlans naročnine, se uprava ne ezii*^ Suvisla* na a»4«ijak« lzđacj« „FJJISOSTI"' «tan* : ■ i lk>tao K S-30, »*1 leta 2 60 - ▼si dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrs.=k*- vana pisma ta bo sprejemajo !o rokopisi ts as vrsfcaja Haročaino. oglase in reklamacije je pošiljati na n prave list*. UREDNIŠTVO: ulloo Glargie Galatti 18 (flarodiri do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŽTEFAJf GODINA. Lastsft konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^« lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti it 18. FaStno-hranilaUnl ra*un JL 841 652. TELEFON 5t 11-57. -Jni Slovenski volilci III. volilne g-a, razreda pri sv. Jakobu. Tudi Vam je jutri odločevati na ožjih volitvah za Vaš okraj me(l It al. liberalci In socijaluimi demokrati ! Tudi Vam priporoča podpisano politično društvo, da glasujete složno, vsi do zadnjega za oba SOCi-jaliio-demokratičiia kandidata. Naeijonaluo ste se izkazali včeraj ; na juteršnjih volitvah ne morete v narodnem oziru ničesar spremeniti. Za to pa Vam ni oddajati praznih glasovnic, ker bi s tem zatajili drugo točko programa naše stranke, namreč opozicijunalno stališče proti gospodovalni laški stranki. Ne kakor zavezniki socijalnih demokratov. ampak v spoznanju, da s podpiranjem druge opozicijonalne stranke koristite svoji lastni narodni stvari, pojdite jutri na volišče in oddajte glasovnice z imeni Štefan paultch mehanik, Valentin pittoni uradnik. Uzorna disciplina Vaših rojakov, izkazana na predvčerajšni ožji volitvi tako odločilne, da so se ji morali klanjati isti nasprotniki, naj Vas spodbudi. da storite svojo dolžnost, ne oziraje se na stranko, kateri slučajno koristite, ampak s pogledom uprtim k cilju za katerim stremimo tržaški Slovenci vstrajno in samozavestno. pol. Društvo „€()inost". BRZOJAVNE VESTI. Jugoslovani in proračun. DUNAJ 17. „Hrratska korespondenca" poroča : „Narodna zveza" je imela včeraj sejo obeh klubov, Razpravljati so gleda na stališče o ustaao7itvi italijanskega vseučilišča v proračunski raspra?!. Poročat je dr. Sjater-šič. V razpra-i se je nagiašalo, da -Jugoslovani niso voimi dopuititi, da se v Trstu usta* novi itaIijan»so vseučilišče. Jugoslovani pa ne nesprotajejo, ako se u»tanovi vseučilišča izven Primorske, a zahtevajo naj se ustanovi obenem tudi slavensko vseučilišče. Giede na glasovanje o potamezn h proračunskih postavkah je predtlad&lo mnen;e, naj Jugoslovani glasujejo Dreti posameznem postavkam. Nekaj dalmatinskih poslancev je pa nasprotovalo, ter je zcatoa svota določena za Dalmacijo. Ko se je glasovalo, je večina «k!en:la, naj se glasuje pn ti proračunu. Dalmatinski poslanci dr. Isčerić, Biackin:, Vukovič, Perić m dr. Baljak se niso hoteli ukloniti večini, kar je povzročilo ogorčenje med estaiimi jugoslvvan-•kimi pos/acci. Ker se spor ni poravnal smatra večina „Sateza južmh Slavena", da je klub razpadel in da so iz njega izstopili navedem poslanci. Sestanek med nemškim cesarjem in ruskim carjem. REVAL 17. Jahta „Hohenzollern" je dospela ob 10. uri predpdudne v B orko. Car je teko« obit kal cesarja Viljema na jahti „Hchenzollern" in estal pri njem pol me. Česar Viljem je takoj potem obisk vrnil. Sestanek med kraljem Edvardom in cesarjem Franom Josipom ? LONDON 17. «Birmingbam post* zago tovlja, da se je v zadnjih dneh določil sesta- nek med kraljem E:v3rd m in cesar ein Franom Jcsipom, ki se bo bržkone vršil v Išlu. Sklicanje deželnih zborov. PRAGA 17. „Narodni Lisj" poročajo, d* bod.» deželni zbjri severnih pokrajin sklicani za 16 septembra. Deželni zbori slpsk;b lc južnih pokrajin, ki se morajo po novih volitvah Še-le konstituirati, bcd.i f. klican i takoj po odgedjenju državnega zbo a. Dunaj 17. Na današnjem žrebaniu c. kr. državne loteriie ie glavni dobitek 200.000 K zadela št. 66.459, dobitek 40.000 K št. 259,361, tretje dobit-k 20 000 K št. 100.129. Državni zbor. DUNAJ 17. Miuisterski predsednik je v svojem govoru rekel med drtgim: D a ug'edaa češka politika, pozvana v kabinet poleg d-eh Polakov, ita pač dovolj dobra poroka proti S o?anom sovražni smeri politike, (Sdiklic). Ministerski predsednik je velikom ztdjvol stvom zamogel posneti iz včerajšnjega govora noti. G.ombinsk g i, da ce n egovi nazori v marsikaterem o*iru gibljejo z nazori vlade v enakih črtah. Nobeden ne priznava bolj brez predsodkov pomen češkega naroda nego mnisterski predsednik. Cele od češke strani se je priznavalo objektivnost ministerskega predjednika v njegovi preišnji službi in od resnega moža ni smeti pričakovati, da bi nakrat opustil svojo dolgoletno objektivnost -in popolnoma spremenil svoje mišljenje. Ne le v izjavah v parlamentu, ampak tudi v iz avah narodno zelo občutljivega češkega časopisja se neprestano ponavlja : Sistem nam ie sovrEŽen, vlada se proti nsm (Mejkiici). Na ta način nastaja napačna slika in tako je zamrglo tudi priti, da se sedanjo vlado označa kakor Čehom sovražio, kar pa gotovo ne odgovarja nje pravemu bit-etvu. Ministerski predsednik je nasproti predlogu posl. Seligerja ponovil, da rikakor ne obstoja prevlada ministra Schreinerja, kakor cn to meni, kar je že samo ob sebi ne-mtžno ter je izjavil, da vlada popolnoma simpatizuje z Jcg »slovam in Malorusi. M ni sterski predsednik je nasproti posl. dr. Kramaru glede stanja državnih in deželnih financ naglašai, da bo razprava o S lančnem načrtu dala dovolj povoda, d* bodo poslanci sodelovali na res pozitivni, vipešni politiki. — Omenil je potrebo retorme davčnega zakonodavstva. Ministerski predsednik je potem izjavil, da smatra sedanji kabinet za brv, ki se jo im pažnjo, je torej naravno. Nedeljskim volitvam je zagrebški „Po kret" posvetil do?g članek, v katerem izvaja med drugim : Napredovanje Slovanov silno raste. Italijanske stranke doživljajo na vsakih volitvah v zadnji čas vedno veče poraze In zop*t je padla jedna italijanska samo vlast. To najmočneje italijansko mesto v monarhiji se razkriva kakor mesto, ki niti od daleč ni izključno italijansko. Danes ima Trst preko 200.000 prebivalcev. Po uradni stati stiki bi bilo mej temi 24.679 Slov.. Mej tem pa so že zadnje volitve za državni zbor pokazale, kako Italijani slabijo, Slovani pa oia čujejo. Rezu.tat nedelj »k h volitev kaže, d a s o Slovani v Trstu najmočneja stranka. A pri tem si treba z&pomniti, da je mnogo Slovanov tudi med socijalno demokraci o. Vrlo važno je, da so Slovani pokazali toliko moči, da so pognali Italijane v cžje volitve. Ta rezultat volitev je naravnost slaven za tržaške Slovane. Potem izvaja člankar, da se pri nas važnost Trsta vse premalo ceni. Ni vse eno, ali je to trgovinsko mesto v rokah Italijanov, Nemcev ali Slovanov. Trst je dajal italijanski ton vsemu prometu, vsemu primoriu. Toda Trst se transformira. Zrezda italijanska pada in njena meč razpada. Moč italijanskih klik jih je napravila preko mere objestne in nasilne. S tem pa so se omrazili tudi ljudstvu. Zato se je delavec in mali človek obrnil k socijalizmu. Socijalizem je narastel preko noči in je na zadnjih držav-nozborskih volitev skoro jedini gospodar. Ali socijalisti so radi prenagle zmago bitro jeli slabiti in razpadati. Socijalizem v Trstu tvori prav za prav prehod iz krivičaega in nenaravnega italijanskega go-spodstva k naravnemu razvrščenju. Odprl je pot tej preobrazbi v toliko, v kolikor je mase odvrnil od služaištva oni kliki. Ali tudi tu se opaža preobrat, Socijalizem vTrstu je bil prevečv stikih z italijansko mislijo. Opetovano je nastopal za italijanske in proti slovanskim zahtevam. Voditelji socijalizma so slabo umevali svojo misel in temeljna načela socijalizma. Posledica temu je bila, da se je ustvarila „Narodna delavska organizacija". Ali tudi socijalisti so morali dati odduška nekim nacijonalnim diferencam in v socialistični stranki sami so polagoma d ferencira italijanska in slovanska grupa. In ni daleč čas, k o tudi r Trstu izvrši proces s e Politično društvo Edinost sklicuje za nedeljo 20. junija ob 11. uri predpoludne volilni shod v MM „Konsumnesa Moo<€ prf sv. Ivanu (pri cerkvi). Odbor polit društva „Edinost". diferencijacije tako, kakor se je izvršil na Češkem, kjer se ie češki srcializem postavil na lastne nrge in je tudi ob narodnih vprašanjih stopil na stran svojega naroda. Ša bo mnogo in ttžkih berb. Treba osvojiti mesto, ki nam pripada, treba osvojiti šole in oblasti. Ne smemo se varati, da vlada mej tt m podpira —tretjega Nemce! To je nevarnost, na katero treba paziti. Slovani bodo morali delati z vao energijo in ostaiati pri tem vedno pri politiki svobodnih rok ter se zanašati na lastno moS. Oči vsih nai morajo biti odslej uprte v Trst. Ta je tudi za Hrvate velikanska važnosti. Trat je trgov-k^ središče tudi za Dtlmacijo in za Istro. Ta moramo pridobiti nepremagljivo pozicijo. Tu moremo tudi ved ti najboljo slovansko politiko, poaebco, ako ustrarjamo in utrjamo temelje hrvatskc-alo?enski slogi in jedinstvu ! „Pokret" ponavlja v zakl učku : Rezultat nedeljskih volitev pomenja grozen poraz za Italijane v Trstu. Italijani sami že začeniajo dvem ti na izpolnitvi obljub, ki so g* jim jih duii krščanski scci-jalci na Dunaju pohodom glasovanja o nujnem predlogu dr. Šaateršiča, d« se namreč zavzamajo za italijansko univ-verzo v Trstu. Rezultat volitev je napravil tudi na Dunaju silen utis. Politični kiogi so nverjeni, da je s temi volitvami strto neomejeno gospodarstvo irredente v Trstu. * * * Naj dodamo še par neslovenskih glasov. Praška „Union" pravi, da so te volitve podale k „Trieste o nulla" kaj zgovoren komentar. „Vaterland" pa pripominja k izidu nedeljskih volitev: „Naj že ožje volitve izpadlo kakor hočejo, so te volitee prinesle i tali anski stranki glede obeh nasprotnikov (Slovencev in socijaliatov) političen, glede Slovencev pa tudi naroden poraz, k e r s o t i p o s 1 e d n j i t u d i v mestu samem dosegli sijajno afirma-ciio m v o j e g a elementa. In zato naj je vlada Italijanom ker so vlado rešili pred porazom, obljubila italijansko fakulteto v Trstu? O tem bo treba še govoriti kako besedo! K ožjim volitvam v IV. razredu. V včerajšnji prilogi smo prinesli številke o vspehu ožjih volitvah v IV. razredu. Iz dotične tabele je razvidno, da so se — kakor smo že včeraj povdarjali — naši slovenski volilei točno cdavali pozivu narodoega vodstva ter oddali sroje glasovi v I, II. in V. okra u za socijaliste ter tako odločili v I. in III. okraju v prilog socijalističnim kandidatom. Toli „Piccolo" kolikor „Lavoratore" priznavata to brez ovinkov. In vendar pravijo, da nas ni ! Š e*ilke govore drugače in kažejo, da bodo v bedoče morali računati z nami. Zanimivo je, da je tudi zmago v II. okraju (staro mesto) pripisovati le slučaju, da je bilo oddanih socijalia ičnih 45 gtasov na ime Spazzal in Perez, torej kandidatov, ki nista bila niti v ožji volitvi v tem okra>u. Da so bile tudi te g'asovnice pravilne, bi bili tudi v scarem mestu izvoljeni socijalisti. Tudi v tretjem okraju smo odločili Slovenci s svojimi glasovi v prilog socijalistu Perezu, ki ie dobil 1084 glasov proti 794 glasovom, ki iih je dobil kamoriit Mrach, Naš kandidat dr. Gregorin je dobi 645 glasov in je torej ostal za 130 glasov v manjšini. Zanimivo je vedenje socijalistov v III. in IV. volilnem okra;u. V tretjem okraju je bilo oddanih 1894 veljavnih glasovnic. Okcli 350 glaso?nic je bilo ssmo na ime socijalista Viktor Pereza. Ker je bilo čiitih socijalist čnih glasov okoli 500, je torej glasovalo 150 socijalistov deloma za GL-egorina, deloma za Mracha. Mrcch je dobil 41 glasov več nego Bal-dini. Ako ni med Baldinijevimi glasovi nobenega socijalnodemokratičnega glasova bi bil torej dobil dr. Gregorin 119 g aiov slovenskih socialistov. Ta račun se tudi precej vjema, ker je imel dr, Gregorin na ožji volitvi 125 giasov več nego na prvi. Teh 119 ozirema 125 socijalistov je torej imelo toliko nared-nega čuta, da so rajše glasovali za slovenskega narodnjaka, nego da bi podpirali direktno italijanskega libsralca. A med ostalimi 350 socijalisti, ki so glasovali samo za Pereza, :e bilo najmanje 250 Slovencev. Da so ti volili poleg svojega razrednega kandidata tudi dr. Gregorina, bi bil ta izvoljen s samimi slove n. glasovi. Kjubu temu pa so volitve v III. okraju dokazale, da je večina volilcev v tem okraju s 1 o ve n s ke narodnosti! V IV. Volilnem okraju se je število naših glasov pomnožilo za 250, a ono italijanskih liberalcev za 338. Socijalisti, ki so dobili na St—n it »"■vLINCST* 170 V T: tn, dn? 18. juntja iiK>9 prvi volitvi *>*>8 litvah 340 beiih glasov bo oddali ca ožiib vo glasovnic. Ostalih 344 je Sploh ni drczega, nego navedena nemška zahteva nič < čisto narodna — nemška ne- torej glasovalo deloma za Italijane, Slovence. nimajo Kakor imo bili zadovoljni z izidom voli- javnih tev v nedelto, smo zadovoljni tudi z izidom ▼ •redo. Dokazali smo, da so oni časi, ko se je zamoglo de!ati račune brez nas definitivno minuli za vedno. Za sedaj smo z doseženimi mcr&iičnimi vjpehi popolnoma zadovoljni. — Prihodnjič dosežemo ako Bog dade — gotovo tudi materijalnih vspehov. „Veleizdajniški" proces nikake pravice sredstvih, pa 16/6. v Zagrebu. Zagreb (74. dan razprave.) Na vrsto je prišla skupina Jasenovac. Ni obtižni kiooi sedi veletržec Lazar B a č i 6. 1. obtoževalna priča je bil 53-letni gostilničar in kovač Luka T u č i 6, ki ie bil že večkrat obsojen radi tatvine, goljufije, žaljenja na časti itd. Tndi sedaj je v preiskavi radi goljufije. Vzlic temu so ga zaprisegli. Izpovedal je, da je Lazar Bačić „na vsem* kriv, Neki srbski pop da ja trdil, da je Mati božja — Srbkinja (Veselost). V gostilni Bačića so se prepevale srbake pesmi. Neki kmet — Dragi ć — je bil umorjen in on — priča — meni, da zato, ker je bil Dragic Hrrat in ker ie Bačića za-sramoval. — Priča se je izpovedal pristašem Frankove stranke. Sramota da je, ker Hrratje branijo take .veleizdaalce* (Veselost). Nekaj frankovcev na galeriji in v avditoriju je a pl a vdirale. Na vprašanje branitelja dra. Bel o-brka: „In kako prihaja, da so najbolj ugledni Hrvatje v Jaseuovcu uložili prošnjo deloma za sramnost. Nemci v Trstu in Primorju sploh do Sol, uzdrževanih po naj bodo ta sredstva občinska, deželna ali državna. To stališče povdarj&mo mi konsekventno in je pocavljamo danes ponovno. A mi smo principijelno proti italijanski nniverzi v Trstu, ker Trst ni izključno italijansko mesto. Vendar, če bi se merodajni krogi odločili za Trst kakor sedpž bodeče italijanske univerze, zahtevamo Slovani — kakor kompeazacijo v mestu tržsikem: p o-trebno Število državnih ljudskih šol, slovensko obrtno šolo, paralelke na gimnaziji in realki in dvojezičnost bodoče tržaške univerze. To je naš minimum. Od teb pogojev ne smejo odnehati naši poslanci niti za las ! na Njeg. Veličanstvo za osvobojenje: obtoženca Bačića?" Priča : „Nu, to Ožja je tako prišlo". Obtoženec Bačić priči: „Vi ■te povsodi pripovedovali da bi se moralo obesiti vsakogar, ki bi podpiral ono prošnjo. — Dalje je rekel, da je on, toženec, vedno deloval za slogo med Hr?sti in Srbi in se mu pač ce more očitati nikakega scvražtva proti Hrvatom, kar morejo potrditi vsi prebivalci v Jasenovcu. Druga obtoževalna priča 36 letni železniški delavec Mato Prpić: Srbi v Jase-n vcu obožujejo obtoženca Bačića, a tudi Hrvatje ga imajo radi. Srbi glorifi-cirajo kralja Petra. Branitelj dr. B e 1 o b r k: „ Povejte mi le eoo samo ime kake osebe, ki je to storila". Priča: „Ljudstvo govori tako". Drž. pravdnik Accurti: Vcx populi voz dei. (Veselost). Pozvana je bi!a 3. obtoževalna priča, 28-letni Pavel Dumešić. Priča je na vprašanje predsednika izjavil, da se v Jasenovcu glorificira kralja Petra. Prediednik je odredil pavzo pol ure. Po p a v z i. Tretja obtoževalna priča je bil 70 letni kmet Adam G j i i a s. Popre; je vladala sloga. Od zadnjih volitev pa so navstaie razmerice, čul je peti srbske pesmi in kričati „Živio kralj Peter!4 On ni nič videl, ali splošno se misi], da vodja vsem ]e Bačić, Zato je on vsemu kriv. Na vprašanje votanta Pavešića je rekel priča, da „ne ve", da je Bačić delal za slogo med Hrvati in Srbi. Branitelj dr. B e l o b r k je vprašal, od katerih volitev je navstal razdor. Priča: „Od poslednjih". Dr, Belobrk: „Po čem vidite, da je Bsčić vsemu kriv". Priča: „Po v§em »e vidi, da je oq za Srbijo". Branitelj je vprašal pričo, da-li je bil v Zagrebu na kakem sestanku? Ali je bil i fran* ki sumničijo Bačića! ■im. ta priča ni tega k o v c i ? Predsednik je odkloail to vprašanje. Drž. pravdnik: „Jaz sem vedel, da je jedna prič konferirai z jednim braniteljev, pa nisem tega naglašaL Branitelj dr. Belobrk je naznanil, da bo radi obdolžen;, |č-š, da je obtoženec Bičić kriv na umorstvu kmeta Dragića, uvede kazensko postopanje. Četrta priča je bil 38-ietai logar Luka M a č k o v i ć. Tudi cn ozoača B&č ća kakor krivca na onem umor«tvu, češ, da narod tako govori. Branitelj dr. B e 1 o b r k je vprašal med dragim pr:ćj, da-li smatra Bačića spo* sobn m, da bi ubil človeka ? Priča: „Ne m »lim tega, ali narod govori tako". Predsednik : „Evo sedaj ste prestrašili priče, ko ste napovedali sodno postopanje proti njim, Dr. Belobrk: „Pro-ču), niti ni bil tu. Obtoženec V a s i ć je pobijal izpovedbe priče. Prihodnja razprava jutri. Italijanska niiiverza v Trstu. Te dni čitamo v listih, da so bili na Dunaju zastopniki tržaških Nemcev, ki da so izjavili, da sicer ne nasprotujejo italijanski univerzi v Trstu, a zahtevajo za to kompenzacije na polju nemškega šolstva* Kako neopravičena je ta nemška zahteva po kompenzacijah, se vidi najlepše iz sedanjih volilnih rezultatov. Prav pravi „Siov. Narod", da toliko glasov, kolikor so jih dobili Nemci v IV. razredu, kjer volijo široke mate ljudstva, bi dobili tndi zamorci iz Afrike. V drugih razredih jih dobe se reda razmeroma nekaj *eč. Ali prebivalstvo, ki nima nikakih korenin v Širokih masah, ni nikoli pradedno in zato tudi nima v svoji skupnosti domovinske pravice : ostaja večno le kolonija. Demonstracije proti baronu Rauchu. Ta Zagreba nam pišejo: Nekateri budim-šianski listi prinašajo vest. da je bil baron Rauch na njegovem potovarju slovesno vspre-jet od prebivalstva. Na podlagi najtočne-jih poročil po morem konstatovati, da se prebivalstvo v nijednem kraju ni udeleževalo vsprejema ; nasprotno: povsodi je živahno in ogorčeno demonstriralo proti baronu Rauchu. V Brodu, ki je bil doaedaj domena frankovcev je bil aretiran tudi deželni in državni poslanec župnik dr. Mate Novosel, bivši tajnik pokojnega biskuoa Stroscmayerja. VOLILNI IZID 111. mestnega volilnega razreda. Izvoljenih 14 Italijanov. volitev med Italijani in socijalisti pri sv. Jakobu. Volilni čin je začel ob 9. uri zjutraj ter se je zaključil ob 2. uri popoludne. Volilo se je v devetih sekcijah in sicer v I. okraju (Sv. Vid) v eni sebeji (volilni lokal : v ulici della Valle); za II. okraj (Staro mest:) v eni sekciji (volilni lokal: šola F. Vem zian, Stari trg št. 1) ; za III okraj (Novo mesto v dveh sekcijah (volilna likala : 1. ljudska šola z uhodom iz ulice Nuova, 2. Ijudika šola v ulici Belvedere): za IV. okraj (Barriera Nuova in Škorklja) v dreh sekcijah (volilna lokala : 1. ljudska šola v ulici GHotto z vhodom iz ulice Bacchi, 2. ljudska šola z vhodom iz ulice Eandler); za V. okraj (Barriera vec* chia in Kjadin) v dveh sekcijah (volilna lokala : 1. ljudska šola v ulici G. Parini, 2. šola v ulici Ferriera) in za VI. okraj (Sv. Jakob in Kjarbols) v eni sekciji (volilni lokal: mestna šola v ulici Paolo Veronese). Vseh volilcev v tem razredu je 4291, a glasovalo jih je 3651, torej skoraj 90°/o Rezultati v sekcijah posameznih volilnih okrajev so sledeči : I. Okraj V edini sekciji je bilo oddanih 383 gla-■Of, od teh veljavnih 346 glasov. Italijanska kandidata *ta dobila: Lacatelli C...........248 Riaigari D...........243 Slovenska kandidata sta dobila : 45 44 23 Kovač F«:an......... • Dr. Sla vik .......... Mazzinijanca: Dr. Spadoni..........17 Pasqualis...........16 Nemški kandidat Czercj dr. Depangher 12, neveljavnih glasov 37. II. Okraj. V edini sekciii tega okraja je bilo odda* nib 276 glaicf, od teh 243 veljavnih Italijanski kandidat Anton Maccari ie dobil......193 Siov. kandidat Filip Ivattišešič . . 27 Mazzinijanec dr. Spadoni je dobil 8. soei-jalist Dcff-Sotta 1, nemški kandidat Czeroy 7, neveljanih 33 glasov. UI. Okraj. V prvi sekciji tega okraja je bilo oddanih 325 glasov, veljavnih 297 ; v drugi sekciji tega okraja j9 bilo oddanih 354 glasov, veljavnih 312, Italijanski kandidatje so dobili : Dr Daur&nt v prvi sekciji . • - . 2401 „ drugi „ .... 181/ Dr. Rusca v prvi sekciji..... 237) - drugi „.....182| Carmelich GK v prvi sekciji . . • 238 „ drugi „ ... 179 Slovenski kandidatje so dobili: Fran Godaik v prvi sekciji 21 ■ „ drugi „ 57 . Jernej Pinter v prvi sekciji 21 . „ drugi „ 56 . Dr. Otokar Bjbtt v prvi sekc. 21 . . drugi „ 62 . Mazzinijanec Paiqialis v prvi sekciji 6, v drugi 3, skupaj 9; dr. Spadoni v pr?i 9, v drugi 6, skupaj 13 ; Krans skupaj 13 glasov. Nemški kandidat Czerny v prvi sekciji 21, v drugi 55, skupaj 76; dr. Rabi 1« glasov, dr. Dep&ngher v prvi sekciji 7, ▼ drugi 5, skupaj 12. — Neveljavnih glasov 5, belih glasovnic v prvi sekciji 27, v dragi 38, skupaj 65. IV. okraj. V prvi sekciji tega okraja je bilo oddanih 384 glasov, veljavnih 351 ; v drugi sekciji je bilo oddanih 463, veljavnih 423. Italijanski kandidatje so dobili: Comel E. j 561 i Moretti L. v Dr. . J • f dobili prvi sekciji 229 drugi „ 332 prvi sekciii 227 „ drugi „ 331 Pincherle v prvi sekciji 230 „ drugi „ 332 Dr. Scampiccbio v prvi sekc. 234 „ drugi „ 344 Slovenski kandidatje so Dr. Gustav Gregorin v prvi sekciji 75 v drugi „ 48 Kravo« Fran v prvi sekciji 71 „ drugi „ 48 , Bolonić Ivan v prvi sekciji 68 . t> drugi „ 45 . Dr. Otokar Ryba? v prvi sek, 84 „ drugI „ 47 . Nemški kandidat Czerty 22. 11 glasov; 2 ucičona, belih 31 v drugi 40. V. okraj. V prvi sekciji je bib oddanih 476 veljavnih 414 ; uničenih torej 62 ; v drugi sekciji oddanih 470 glasov, veljavnih 396, uničenih 74. Italijanski kandidatje so dobiii : :} :} :} :} 558 562 578 123 119 113 131 rPiccolo- .Plccclo'1 ger ciii sov, Dr. Depan-v prvi sek- gla- Arch C. T. v m Dr. Rascovich v Snidersich 3. Dr. Vidacoviih v prvi sekciji druS'. » prvi sekciji „ drugi „ v prri sekciji drugi 3221 228 j 313) 271] 3221 286/ 3231 286) 610 584 608 609 421 419 3 :} :} :} 417 78 77 83 prvi sekciji » drugi „ Mazzinijanci so dobili: Paequaiis v prvi sekciji 25, v drugi 20, skupaj 45; dr. Spa-dsni v prvi sekciji 30, v drugi 29, skupaj 59 ; Krans v prvi sekciji 23. drugi 18, skupaj 41; Vettach v prvi sekciii 22. v drugi 19, skupaj 41; nemški kandidat Czerny v prvi sekciji 8, v dragi 14, skupaj 22. VI. okraj. V edini sekciji tega okraja je od 571 folilcav glasovalo 520. Veljavnih glasov je bilo oddanih 503 (1 neveljaven, 16 belih.) Italijanska kandidata sta dobila: Ben venuti...........221 Rastelli............218 Socijalist.čna kandidata sta dobila: Paulich......-.....186 Pittoni................187 Slovenska kandidata sta dobila: Hrastja............70 Mandić ............70 Mazzinijanika kandidata sta dobila Spadoni in Vettach v»ak po 4 glase; nemški kandidat Czernj 16 glatov, dr. Depangher 4 glase. Na podlagi gornjih rezultatov bo izvoljeni italijanski kandidatje v I., II,, III., IV. in V. okraju, a v VI. okriju prideta v ožjo volitev dva so cij ali stična kandidata (Paulich in Pittoni ) proti italijanskima kandidatoma (Benve-nutti in Rasteili); odločujejo Siovenci. V vseh 6 ok ajih so prejeli italijanski kandidatje 2271, slovenski kandidatje 455, socij ali stična kandidata 187, nemški kandidat Czeroy 166 glasOr. Pomisliti je, da v tem razr. voliio takozvani „cittadini", katvrib je nad 1000. Ozirom na to je vspeh S ovencev smatrati jako ugodnim, Današoji tretji razred, ki odgovarja bivšemu četrtemu volilnemu razredu nazivajo Italijani „la rocca dčila iUhanitk" (italijanska trdnjava). Prvič in do sedaj edi-d i krat so nastopili Siovenei v tem razrelu na volitrah leta 1893 ter so dosegli skupno 7" glasov. Napredek od takrat do danea je torej velikanski. Za bodočnost je v tem razredu pričakovati še rečih vspehov, kajti število naših malih trgovcev in obrtnikov, ki spadajo v ta razred, narašča od dne do dne. Dnevne vesti. Odborniki političnega društva „Edinost" so nujno vabljeni, da naj se polnoštevilno udeležijo odborove seje danes popoludne o 3. uri v pisarni gg. Idr. Gregorina in dr. Slavika. Radi važnosti predmetov, o katerih je razpravljati, naj nihČe vabljenih ne manjka. Predsedništvo. Slovenski volilci II. razreda.! Dne 21. t. m. Vam je iti na volišče. Politično društvo „Edinost" Vam je že opetovano priporočalo in ponavlja danes, po sijajnih vspehih volitev v IV. razredu posebno toplo svoj poziv do Vas, da se, kar se tiče kandidatur, ne vezete na nobeno stran, ampak da počakate navodila od strani podpisanega društva. Polit, društvo „Edinost". Mil — maš. — Kandidatje za II. mestni razred. Nek odbor, za katerega podpisuje nek prc£. Dr* Friedrich, je razposlal voltlcem poziv s priloženo glasovnico, kjer figurirajo kakor kandidatje neki Colladani, dr. Delles (reete Deleš), dr. Eoenkel, Pran Milost itd. V rečenem volilnem pozivu nima volilni odbor po milem okrcanju vladajoče stranke, nič nuj-nejšega, nego da trikrat poudarja tržaško italijanstve, enkrat celo ono svojih pradedov. j (Da se Vam Beg usmili!) S tem je pač zavednim slovenskim vo-i lilc?m tudi dovolj rečeno o teh kandidaturah ! z laško-nemško-ilovenskimi imeni. Za jutrsnje ožje volitve dobo | se glasovnice v „Konsum. društvu" pri i Sv. Jakobu. in iogika. Najprej je kričal naj volilci tkrbe, da ne pride no-j ban slovenski kandidat v ožjo volitev, ker to ; da bi pomenjsb triumf slovenskega jnacijonalizma. Po glavni volit»i pa, ! ko je prišlo kar osem slovenskih kandidatov ; * ožjo volitev, se je pa „Piccolo* drl od j fingiranega veselja o — porazu Slove n-• cev !! Pred ožjimi volitvami je pozival -P:c-coio" meščane, naj gredo vsi v boj proti socialističnim kandidatom — seveda v onih okrajih, kjer so bili ti v boju z liberalci — ker izvolitev socijalistov bi pomenjala udarec za italijanstvo Trsta. Včeraj pa, potem, ko je bilo na ožjih volitvah izvoljenih 10 sccijalistov, je isti „Piccolo" z istim žaiezaim čelom vriskal o triummfu italijanske ideje v Trstul Pajaci! Italijanski agitator. Kakor nam poročajo iz Sarkovelj, se klatari tamkaj neki Pepi, ki je svoj čas delal v tovarni ledu, a sedaj je uslužben pri tvrdki Klink A Lauer, ter agitira za italijansko stranko za 1. razred okolice. Mislimo, da je mož dobro piačan od znanega večnega kandidata Kumarja, ki je z ono tv-rdko v kupčijikih stikih. Opozarjamo Barkovljane, naj gledajo t^mu Pepetu na prste. Postopanje redarstvene oblasti predsi-nočnjim pred „Narodnim domom" je vsej naši javnosti jednostavno nerazumljivo jn se kriti-kuje vsepovsedi najostreje. Pred vsem ne morejo liadje ometi, kako in čeiLU d* je oblau tako dolgo puSčnl* — nikjer ga nisi videl niti enega rodarja — da so set očividno po določenem načrtu, zbirali razni elementi, ki jim je bii očiten namen: napasti „Narodni dem". Pa saj jih ie „ladi-pendente* naravnost pozival v to, kakor smo 7čer&j dokumentarićao dokazali, lu ludi če ne bi bilo to, je mogla redarstvena oblast pred-vidjati, d* bosta na večer, ko bodo duhovi razburjeni, kavarna Chiozza in „Narodni domu glavni bojevni točki, a bojišče ulica Oar-ducci. Da je oblast dala to ulico pravočasno zasesti, ne bi bilo prišlo dj neljubih dogodkov. Ne govorimo tega, ker se morda koga bojimo; saj imamo ljudstvo, ki je že dalo dotolj dokazov, da zna braniti sebe in svojo posest. Govorimo le na adreso oblasti, ako }im je res do tega, da se preprečajo poulični napadi. Predsioočnjim pa je prišel policijski aparat pred „Narodai dom- še-le, ko je bila »i tavacija že najkritieneja, A potoni je postopal — narobe. Naši so bili mirni in niso mislih □a to, da bi koga napadali. GHeda naših l,u-dij ni trebalo torej druz^ga, nog) lih obkoliti. Ve-i drugi aparat pa naj bi se bil obrnil proti tisočem, ki so prišli z zločinskim namenom. Ali ne I Radarji in orožaiki so vjo svojo energijo obrnili proti ljudstvu in proti „Narodnemu domu" in v*e.njihovo postopanje je bilo tako, da se je zdelo, kakor da hočejo oni naskočiti „Narodni dom-. Na naše se je gpravil vea aparat, » oni drugi so mogli mej tem svobodno žvižgati in sikati. In še le potem, ko je bilo proti našim d?lo temeljito opravljeno, se je aparat obrti! proti oni sodrg'. Ljudje ne morejo pojmiti, tega postopanja :a ugibljejo to in ono. Čaje »e tudi do-maevanje — tu citiram j le — da se je hotelo redar it/o s takim postopaojem nekako rehabilitirati radi dogodkov preišaega večera kavarni Chiozza. Ta bi bila lepa ! Rehabi*i-taci;a na naš račun. Naši so šli oni večer mimo Ckiozze sicer res pevaje, ali brez vsacaga hudobnega namena. Kajti trditev, da so naši metaii kamenje in da so prvi napadli, a Itali aui da so še lo potem reagirali streljanjem, je najnesramneja laž, ki so jo zmož«e le deganerirane in per-vezae du5e, ki jiš^io v „Piccalo". Icalijam so kar začeli metau sto>ice iz k*varae, naši so jih pa samo — vračili, a Italijani so začeli potem streljati in so s tem izvali vso rabuk To je resnica, S ono pa mari mi krivi, da ni bilo na 1-cu msita prav nobenega polici-skega aparati, la veaciar bi bilo zadoščalo le nekoliko radarjev, da ne bi bilo pr š o do ooe rabuke. Sedaj-pa naj bi mi plačevali račun, da se jezni italijanski bogovi m nji&ovi pobratimi pomirijo ? !! To bi bita čudna pravica. Brezobzirno post3panjs redarstva V ul. Vaidinvo so Btaie predtinočojem 4 aame ia 3 gospodje. Kj so pritekli redarji, ta dražba seveda nt mo^la bežati tako hitro ktikor ao to zahtevali redarji. Ti pokanji so }ih brezobzirno potekali oaprei. Elen izmed tceb gospodo* ;e prosil radarje, naj imajo venis: nekoliko ubcir* do njih, ker nemore;o t*ko hitro bežiti. A zapovedujoč policijski tV ksijocir je jedrostamo zagrozil, da dade vsoh — aretirati! V T-stn, iiJF 18. junija 1909 »erincsr« rt. ito Stran III Na adreso redarjev in više redarstvene oblasti. Včeraj že smo ožigosali postopanje varnostnih organov na predsinočnjih demon* ■tracijah. Njihovo postopanje proti Slovencem je bilo preko vse mere strogo in brezobzirno. V ilustracijo moremo danes podati uprav kričeč izgled. Kdor pozna narav našega sourednika Catiča, ve, da je izključena možnost, da bi ta mož hodil delat rabuke ali zagrešat kaka nasilja. Eo so se polegli predsinočnji viharji pred „Narodnim domom", ie šel Cotič se svojim 17-letnim sinom proti domu v mirnih razgovorih. Ko Bta dospela do „Aurore**, ju je redar ustavil in jima velel skrajno osorno : rL% torni, indiefcro I" Brez besede prigovora sta se obrrila nazaj proti vojašnici. A kotr.&j sta napravila par korakov, se jima je posta vil nasproti drug redar : „La torni, in-dietro !" Zdaj bi bila morala iti zopet tja, k]er so ju poprej zapodili. Hotela sta zasukati v ulico Torre bianca, ali tudi tu jima je redar kričal nasproti. G. Cotič ie menil na to: „Nekam moram vendar iti !M in je se sinom stopil mimo redarjev v rečeno ulico. Potem sta Šla po ovinkih, (da sta se izogibali vaški „kritičniu ulici) in srečso de šla v ulico Barriera. Po tej uiici je bilo sic^r precej živahno, ali tedaj ni bilo prav nikake zmešnjave. Saj so se tudi elegantne dam? mirno sprehajale po ulici. Na koncu ulice, ob a hodu na trg Barriera. poleg kavarne Bizan-tmo, je stal kordon redarjev. Cotič je uljudno naprosil redarstvenega inšpektorja, nai bi mu dovolil iti preko do lekarne „Picciola" (torej !e par korakov), ker tam blizu stanu e. Nadzornik ga je zavrnil itali.anaki in v tonu, ki ravno za organ javnega reda ni bil nimalo dostojen. Cotič (vedno uljudno): „Ali jaz hočem vendar mir jo domov. Ne morem vendar ostati na ulici vso neč !" Na to inšpektor še bolj okorno : „Kaj mene brig* to. tudi če ste vso noč na ulici !w Kakor izskušen človek je vedel Cotič. da bi tu vsaka nadnl)na beseda megla postiti sanj nevarna in se je s sinom vred mirno in uho obrnil in mirno in tiho zopet šel po nhci nazaj z namenom, da bi zavil v ulico Pondares. — ki je bila od kordona oddaljena le kakih 30 korakov — da se vsaj izogne „vročemu" terenu. Stopala sta navadoim korakom ; da bi prav bežala, se jima ni zdelo potrebno, ker ravno tedaj se ni nič kritičnega godilo na j!ici. Razdraženi redarji pa so to menda smatrali za obotavljanje, upor, ali ne vemo kaj — io trojica ali četorica niih ee je zale-:ela za njima. Jeden njih je gospoda Cotiča neusmiljeno sunil v rebra in ga psoval z fumpom. Drugi redar pa je mladega Cotiča ki ves čas ni zinil besede — dvakrat j daril s pestjo po glavi! V Cotiču je sicer zavrela kri, ali premagoval se je tudi tu in je le vskliknil : rTako se vendar ne postopa z mirnimi nedolžnimi ljudmi!" Popolnoma osupnjena cd te — kako bi rekli? — redarske improvizacije sta slednjič vendar le mogia z&sukati v ulico Pondares. Novo neprijetao iznenadjenje. Zagnal «e je za n^ma z ulice Barnra zopet jeden redarjev — di'jega pegleda, temne polti, bržkone kak Treutinec. Zagrabil je Cotiča za roko, v na-m^a hrettcije. Tu pa se Cotič ni mGgel vzdržati in je vakliknil : „Najprej nas tepejo in zmerjajo z lumpi, potem pa nas hočejo še aretirati!" Sedaj pa se je zgodilo nekaj, da ni-jaamo besede v primeroo kvalifikacijo. Redar je zopet zgrabil Cotiča, češ (po italijanski) : „Sedaj pa le z mano, ker ste razžatiii stra-iirje, imenovaje jih lumpe!" In zgodila bi se bila ta vnebovpijoča krivica. Ah v hipu je priskočil neki mlad redar, ki je bržkone poznal Cotiča, in ga uljudno nagovoril na slovenskem jeziku: „PiO&:m, pojte tja gori po alici, je pač tako!" Ssdaj je oni drugi iz.iustil Cotiča in ti je odšel s sinom po ulici Pondare* in je tako po ovinkih prišel do svojega doma, ulica Giorgio Vassari št. 6. Tako se je izmotal slednjič Cotič. A če ji b:l na bjegovem mestu kdo drugi, ki nima tako m rne naravi ? 1! Brez dvoma bi imeli en slučaj več žiljenja straže, javnega nasilja, upora m kakor se že zovemo vsi ti delikti, in nad eno družino bi bila prišla nesreča ! 1 In testi inšpektor in tisa redarji — ako iiuaio družine, ženo, otrečiče — bodo vedeli, k*j to pGsoenja, kako to boli. Ne moremo se tu vzdržati par pripomb — da-si ovajamo s tem uredniško tajno — l* adreso redarjev in rtdarstveoe oblasti. Ravno iz peresa našega rečenega urednika so i™, ob opetovanih prilikah — ko so drugi listi zasramovali javne stražarje — prihajali t li it sestavki v njihovo obrambo. Opo-isnaii smo na napornost njihove službe, na i^liko odgovornost, tako, da se ni čuditi, ako vCa«ih v kritičnih momentih postajajo malce nervozni. Iz istega sočutja so bili tudi opetovani sestavki v „Edinosti", ki so se Še ne-dolgo temu potezah za zbeljšanje materijal-ziega staoja redarje?. Ne naglašamo tega v namen samohvale. \m, ak le v dokaz, da pri nas ni nikakega pnccipijelnega nasprotstva naiproti javnim varnostnim organom — da smo torej tu gori l a vedli ie fakta. Rekli imo ž 3, da ni čodo, če postajajo redarji ob takih prilikah malce nervozni. Ali, kar ;e preveč, je preveč. Tega pa meščanstvo ne more tolerirati, da bi bilo pod pretvezo cervozDOiti vse dovoljeno. In Če že naj na Li strani nervoznost velja kakor olajševalen © moment, potem naj pa velja In naj se uva-žuje tudi na drugi! 1 Tudi občinstvo je ob takih prilikah v stanju skrajne nervoznosti. Ravno to naj redarstvena oblast uvažuje in temu primerno daja navodila svojim organom, da ne bodo radi nervoznosti teh poslednjih nedolžni ljudje prihajali v nesrečo !! Da z*kijučimo! Priznavamo, da ob takih prilikah treba rezkosti in strogosti. Toda viša oblast naj pouči svoje organe, da strogosti ni smeti zamenjati surovostjo in brutalnostjo. S predvčerajšnjim svojim poitopanjem niso ne redarji, ne orožaiki pridobili na ugledu pred občinstvom. Mi Slovenci avanziramo! Nekdaj smo bili Siovenct v Trstu, ko smo kje nastopali, pri italiiaoikemu časopisju „una piccoia ba-•uglia slovena" (mala slovenska patrola). — Včerajšnji „Indipendente" pa govore o našfni nastopu pri volitvih pravi, da smo „aversari potenti per la cojapatezza dei loro regg.mecti4' . (mogoČDi nasprotniki vsled kompaktnosti njihovih regiment'**) Ssdaj nas je torei že re-■ gimeetov ! — Če gre tako naprej, d jčf ka š • i „Iadipendente", da nas bo brigad in divizij! Dr. Rybar tržaški župan. Med tržaškimi italijanskim; babnicami je vladal te dni velik strah, da zavladajo oa magistratu Slovenci in da bo moral potem na magistratu vsakdo i slovenski govorit;. Govorili so povsem resno, da postane dr. Rybar tržaški župan. Za se- , daj je «Piccolo-va» verna občioa rešena tega strahu, ki se pa povrne čez štiri leta. — A • takrat ta strah ue bo več tako prazen ka- j kor sedaj. Kdor bo živel še par desetletij,' utegne še doživeti marsikaj, kar postavi na iaž Ben Akiba ki je rekel: Vse je že bilo. Sinočnji večer. Včeraj so se kamoristi in mazinijanci zopet pripravljali, da ponovno napadejo S.o vence. Govorili so med seboj: Drevi mora teči kri. To so dozoali Slovenci, kojih se je zbralo več tisoč pred „Narodnim ; cLmomu. Mej tem so zaprli redarji vse dohode do „Narodnega doma". Pred kavarno Chiozza bo se zbirali ksinorirti. katere so naši pred predvčerajšnjim pcpoludne v kavar&i „Balkan". Do-tičcik je n^prošen, da pride v naše uredništvo po S70J klobuk. Vpisovanje na novoustopivšta učen- j cev in učenk v slovensko šolo na! Acqu8dottu št. 22. III, za I., II. in lil. dekliški razred ter za I. in II. deški se vrši vsak dan od 10. do 11. ure dopol. od pon. dne 21. t. m. do 26. t m. v šol. prostorih. Seboj je prinesti krstni list (oziroma izpisek iz krstne knjige) ter spričevali o stavljenih kožicah in zdravih očeh. _ Tržaška mala kronika. Rešitelji italijanstva — cestni roparji. j Gospod Lešić znan širšes-u občinstvu zlasti j ;z nastopov v našem gledališču, se ie po i Podpisani naznanjamo žalosti potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, oče, stari oče. brat, tast, gospod Mihael Logar danes ob 3. in pol uri popoludne po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v dobi 54 let, mirno v Gospodu zasipal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto ob 9. in pol uri predpoldne iz hiše žalosti na Opčinah. OPČINE, dne 17. junija 1909. Terezija Logar roj. Rustjs. soproga. Mirko, sin. Emilija, Josipina, Ivanka por. Plščanc, hčere Fran, brat. Mihael Plščano, zet. Mnenje g. prof. C. Bayerj-a profesorja ranocelništva na c. k. nemškem vseučilišču v Pragi. --• ♦ •-- Gosp. J. SERRAVALLO Trsu Naznaniti Vam moram. da rabim že već let Vaše Želez-nato Kina-Vino Serravallo (Vino di China Ferruginoso SerravaUo) toliko v praksi kolikor v lastni družini, ter da. sem dosegel z istim vedno izvrstne vspehe. PRAGA, 9. marca 1909. Prof Dr. C. BA VER. !0 SBS! Ugodna prilika! | Nova prodajal niča manifakturnega blaga Eugeitio Della Torre prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO Trst; ulica Stadion .11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sezono. Perkal, zeffr, platno, Oxfordt za moške srajce, volneno blago, trliž, blago za pohištvo, in zavese. Velika izbora perila ga poročenke CENE, OA SE NI BATI KONKURENCE. ID ■ D Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk L2 ■ ■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. ■—b IV moji pekarni se vdobi vtaki dan 3 friSen kruh in se dorača vsak čas tudi na dom. - Dobi se ^B tudi najfin. moke iz najboljših mlinov, biSkote in posebno pa specijaliteto ra čaj. Dobi se tu Ji veliko BI iz bero buteljk, ruma in Tiuke vrste čaja. Vse po najnižjih cenah. — Spoštovanjem V. SKERK. BR Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna 8ia Oincenzo gellini it. 13. TelefOD Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it. 1402 Zaloga oprave ulica 3?asflixno D* Aseglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi r- h kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin r?. mrii e, jcufcor: kovic&s&e ln lepo okrašene le&on« rakve; čevlje, vence iz ujoceimb cMlic. kovine, porcelan* in peri. Bogata taloga: VOŠČTENE SVZČE. Cene nizke, da te nI bati kenkuranot. Za slučaj potrebe se uljndno prtootočaio HENRIK ST1BJRLJ In drngt. Okrajna posojilnica v Komnu reg. zadruga z neomejeno zavezo. Ker občni zbor, sklican za 16. junija 1909, vsled premalega Števila došlih, ni bil sklepčen, sklicuje Okrajna posojilnica v Komnu VELIKA IZBERA Nova prodajalnica manifak turnega blaga G. F. Della Pietra ■ TRST ■ ' '" ^ Specijaliteta: Izdelano perilo ulica Conti st. 10 za moške in ženske r Platno in razne tkanine. manifakturnega blaga in drobnih predmetov. ••a za dan 26. 1909 junija ob b. in pol uri popoludne v prostorih iste zadruge po § 39 zadružnih pravil nov obCnizbor £ s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Poročilo revizijsko. 3. Odobritev letnega računa 1908; 4. Prememba §§. 14 in 39 zadružnih pravil 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Morebitnosti. Načelstvo. jfeOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek Alla citta di Trieste, Trst Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, dedkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zalog* ta- ln lnox«makeg& blaga za obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni deialnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. ■ „Alia citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torrente) ohlštvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TRST — via Maioanton Stran VI »EDINOST« št. 170 V Trstu, due 18. junija 190S predvčerajšnjih dog dkih tre-J „Narodnim domom", vračal dcmov po Vehkem trgu. Bilo je tedaj okolo polneči; vse tamošrje kavarne •o bile izjemno zaprte in trg (.razen. Tu je g. Lešić srečal = atorico neznanih mu, ele-j gantno cbltčecih mladičev. Tedaj je nekdo i izmed tolpe zfklical : „Ara el biff) del „Narodni dem (E»o komika slovenskega gledališč^). Tolpa „morettov" se je takej zagna'a proti g. Lešiču s krikom : „Ah, porco de šči vo, ti te imparei a a vegnir in Trieste italiana" ; * pestmi je petor:ea jnuakov začela obdelovati g. Leniča po glavi, ki je skušal bran:ti se s dežnikom, a slednjič skoraj' obnemrgel padel na tla, klicaje redarje ca> pomoč. Elegantni rešitelji tržaškega italijan-stva pa so Drž, čim se ie g. L §:ć zvrnil na; tla segli v nj^go»e žepa in je preb-skali. —j Nek „nooretto" pa je zakiical : „No, solle ■ man! El ze semore carigo de diaziairi (Ne, [ r.»i reke glejte ! Nosi vedno polno dijera&nto*.) V t« m pa so »e urnim kerakom bližali redarji, ki so s'o;eč za n&nestništveno palačo bili opozorjeni od klicev Da pomoč. Čim eo „iiior»ttitt zagledali redarje, so takoj spustili g. Leš ća, ne da bi ga utegnili oropati, in kakor blisk švignili v labirint starega irests. Redarji so tekli za cjimi, a 1* pivi so zgi ili brez •ledu. — Dušefno star je g. Lešića si čitatelji lahko predstavljajo. K* mora sme pač biti ponosna na take rešitelje tržaškega italranstva ! Mazzinijanski arsenal v ul. Olmo. Povedali smo že fčerai, da so mazzinijanci pred-sinočnjem ustrelili iz svojeg* društvenega lokala proti l.iudem na ulico. Stvar se je »ršiia( takole: Večje krdelo socialistov se ie vračalo z nekega sestanka pri Sv. Jakoba. Št: so mirno svojo pot. Tolpa mazinijancev, teh smešnih karikatur „carbocari-jev", zarotnikov za opereto, ki kujejo ali pravzaprav markirajo povsod strašno neuamo-smešae zarote in povsed tudi vohaio zaroto — tolpa mazzini jancev torej je takoj zavohala, da se pri so-eija isth nekaj kuha. Š i so oprezno po za-rotmški v primerni daijavi za njimi. Socijalisti so šli mirno mimo društvenih lokalov raazzi-oijancev v ul. Olmo; da bi tam demonstrirali proti blamiranim ultrarudečkariem, se jim niti sanjalo ni. Tolpa rcazzini.atcev je tedaj opustila nadaljno zasledovanje in se uitavila pred svojim lokalom. Eaporijoni smešnih revolucijonarcev, ki so bili zbrfni v društvenih prostorih oz. v uredništvu „Emancipazion6u, so se pa tega tako nstr&š li, — mislili so v svojem strahu, da imajo pred seboj za boj pripravljene socijaliste —, da so z revolverjem streljali — na lastne pristaše. Strah je vrag ! Slučajno pa je bil sicer neznatno ranjen nek star gospe d, ki je šel ravno mimo. Policija je pridrvela v hišo, ulomiia vrata, za kater mi so •e mazzinijanci zabarikadirali. Policija je v velikem številu zatedla prostore, kjer je bilo 38 mazzirijancev, med temi voditelji dr. Spadoni. Scccchi (Skok!) in drugi, celo par znanih, večkrat kaznovanih individuvov, ki so bili gvtjvo najeti za kak napad. V sobi je poiiciia zaplenila ves arsenal orožja, revolverjev, floubertov, nožev, zaboj poln kamenja. Pri oknu pa se je tudi nahajal velik kup kairenja. Pod močno oskrbo žendarmerije in policije so kakor kake deportirane« v Sibirijo peljali mazzinijance ca policijo, kjer so še vedno zaprti. Samomor. Včeraj zjutraj ob 10 45 je gosp ea Tereza Fc£, stara 50 let, občinska učiteljica v pokoju, ttacujoča v ul. Aquedotto št. 25, »eda ca klop nasproti kinematografu Spins, potegnila iz žepa steklemčico karbolne kisline in jo izpila na mah. Kmalu je strup napravil svoj usodni učinek. Revica je strašno stokala. Dr. Luzzatto, ki se je tedaj vračal domov s kočijo, je dal isto spraviti v njo in jo prepelj&l v bolnišnico. Kljuou vsej pomoči je reuca izdhnila po pel uri. Vzroki samomora niso 2nani. Lepa mati. Predvčerajšnjem zvečer te je po trgu Barr.era vecth a neka Santa Orlando, stara 25 let, valila v pclni pijanosti. Poleg nje je bilo njeno 2 in pol letno dete. Zenskr, ki je pri padu ca tlak dobila večjo rano n* glavi, je bila vsa krvava. — Pijano mater &o ■pravili v bolnišnico, deto so izročili cč^tu. Koledar in vreme. Danes : 2. Srce Jezusovo. . — Jutri : Julijaca F. dev. — Temperatura včeraj ob 2 uri popoludae 24 0. Cels. — Vreme včeraj : oblačno Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi pa-daviLbmi. Zmerni vetrovi. — Temperatura hladna. Društvene vesti* Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. V soboto ob 8. un in pol zvečer se bo vršila glavna seja za prireditev sokolske slavnosti na Opčicab. — K tej seji naj pridejo vei člari edbera in odsekov, ker ie ima sklepati o važnih točkah. _Na :dar ! Nar. delav. organizacija. Danes t petek dne 18. t. m. zvečer ob 7 in pol uri je ze o važaa seja, na katero to rabljeni vsi gg. odborniki, da se pol-neštevilco udeleže. Ker je včeraj pomotoma tiskano med da rovi, da se je nabralo za strajkuječe v Ajdovščini v gostilni Stancer, se dotična ne imenuje Stancer ampak Strancar. Književnost in umetnost Dve novi knjigi. — „Goriška tiskarna A. Gabršček" je izdala d>e nove knjigi in ■i cer : 1.) Talija št. 24. „Revček Andreiček" narc dna igra s petjtm v petih jeja< jih. Drupi p pravljeni natis. — Cena 1 K, s poš:niuu 5 vin. več. 2.) „Salonska kn;i2nic* IX. Emil Zola" : Dre Dovei*: Micouiin". — vin. več. , Jar que« Damur* in „Nt j-Cent. 1 K, s poštnino 10 H Mali odasi. Zastopništvo □a Edinost za mpsto Trst se pprej-me. Ponudbe pod „Zanesljiv 1125 Uradnik ifiče primernega postranskega — zaslužka. Na razpolago popoiuduceke ure Izvežhan je tudi v revidiranju voznih 1 i g t o v. Ponudbe pod „Uradnik na „Ins. oddel k Edinosti*. 1127 Ugodna prilika! jeva šivalna stroj a kupljena na dražbi (z garancijo) r.o Kron 64-— - Ulica s. Caterina 9. D^oriSče sHad-Sče 1, A._1097 IJn j. prodaja'nics ieHtvin. Podpisana uaoja se, nu*ci nazcan ti »lavnemu občinstvu, da jepre-i vzela prodajalno je»tvin v Trstu, ulica Mudonnina i št. 33. ter se priporoča Blo^pnakim Tržacanora in i okoličanom za obilen obi-k Prod&ja s \eže blago po zmernih eenab. Kati Kure t, učiteljica v pokoiu. [ 1101 7o 1*51 Hi holezni proda se dobroldoč hotel trndiC Ul reatavrant Jn kavarna » LJubljani. Pogoje in poja.&ila d« Je A B. poste-restante, LJubljana 1«98 V O vi l/vi 711 P" Trstu se proda dve-S>» IVMIU nadstropna hiša za 6000 K. Pojasnila daje Josip Košuta sv. Križ št. 87. 1097 l/Hnt* želi dobro je^ti naj pride v Ljudsko ku-JVUUr hinjo v ulici Cecilia 9. 1119 Vna|om ee odda lepa soba za dva odlična lldJCIll gospoda s hrano. Via Fabbri St 1, vra+a 6. 977 Odda eQ meb:ovana soba ulica Belvedeie 27 SO vrata 7 720 S'hiralpr in P°P'avljfctelj gla^ovirjev se pripo-wull dlCU r« ča slavnemu občinstvu — Andrej Peča', ulica Dante Aleghier 3, II. n. 1123 Tlolctuko za nalogo jajc se i&Če. Via Gelsi 6, UcldVnd dvorišče. 112i ftln nhrnl/D tedenske ali mesečne. Bele za-n« Ulil UK" veze, preproge, |ba'ist, perkal, dežniki, žolčniki. Levi, Madonnina 43 prvo. Cene zmerne. 1044 Prodana se 2 Singer-_ jeva šivalna stroja kup- ljena na dražbi (z garancijo) ro Krun b4"—. Ulic« S. Caterina 9. DvonSče, ladice 1, A. 1079 Ugodna prilika! IO PO C O dekla z" £0»tilno eventuelno tuui v lobu C B kuhinji zmožna tudi italijan.-kega jezika : Trattoria alla c;t h Ntw-Yo k. Sv. Jakob. Ulica delie Scuole Nuove Št. 22. 1115 cc CC o O) XXXXXXXXX BXXXXXXXXX BOTRI in BOTRE ? Veliko izbero birmanskih darov kakor n. pr. zlate In srebrno are kakor tudt mofike in ženske verižice, uhane, prstan« itd najdete po Jako zmernih cenah v prodajalnicl ur in zlatnine Bogomil Fino (prej urar v Sežani) Trst, ulica Vicenzo Bellirti št. 13 flureilo Mit Civilni geometer. — fivtorizovani zaprisežene« Trsi, Copso štev. 30 »prejme merenja, ekskorporacije, Inialaoijc itd. »plodno V33 geometrićaa dela, Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije Salarini ud. Fonte deila Fabra 2 (vogal Torrente) ul. Poste ?4LiOVH Alla cittii di Loudr^ Veiik izbor izgotovljenili oblek za moške ic dečr« kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi is rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavsk« obleke. Tiroiski loden. NepremcČljivi plašči tpiistn* angleški). Spoctjalltota: blago tu- in inozea?-k(h tovarn. Izgotov.jajo se obleke po meri po najajvejSl o odi, točno, soiidno in elegantno po nizkih cenah. Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. :: Postrežba na dom. ILuigi Musice j| TRST, VIA SAN MAURIZIO 9 Pos ražba na dom. Štajerskih in fur lanskih kokoši in razne divjačine. :: Makso Smolensky = TRST = generalno zastopstvo in zaloga večkrat od'ikovane olvovarne in O'ećmena) tovarne kneza A J. Schwarzenberga v Prctivinu (Češio) za Trst, Primorje. Istro, Oalma cijo, države sred« zemskega morja in dežele ru.ečega morja. prodaja pivo v sodih in v steklenicah svitlo izvozno pivo (& la Pilzen) črno granatsko pivo (a la Miinch«n) Zaloga za tat in notranje dežele ul. 6aetano Donizetti 3, Čelef. ZIM Izvozna pisarn* ulica TJRRE BUNCA št. 20, Telefon 235. Pri na-rtči u od najmanj 12 steklenic prosta vročitev na dom. ■p SME. GrSL% TRST, Corso 4 GORICA, Corso Verdi 11 Specijelna tvrdka za £tinii je v. predmete Gumijeve cevi, gum. posteljnine, gum. podvzglavniki itd. Kilni panJ, opamioe, nogovico in obvese za krtice, ravnodrzaji, ortopedični oplečki itd. itd. Snspenzorji, iriptorji, sitalice, iialatorji in mrzlični terioieiri. Mila, dišave, tolletne potrebščine in ščetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠČI. —— RUSKE GALOŠE. HIG JENIONI PREDMETI ooooooccooooooog § Giuseppe Orisi § O Uvoz in izvoz jajc in perutnine O — Izključna prodaja perutnine — Q U Trst - ulica Gampanile št. 15 o O v;b a-vi j Alberti © O priliki Binkoštnih praznikov vt liki dohodi ^^ ^^ kokoSi. Specijaliteta: letošnji piščanci Q za ptrčenje in pražeoje. Puulard«, trosi Q (stare tri leta), kakor tudi PURANI, g OOOOOOOOOCOOOOOO Osnove vodnih napeljav : za vzvišena, inslovodna mesta, vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam. pod garancijo na vsako višino in oddaljenost brez stroškov in sa-modelavne napeljave za hiše, kopališča, stranišča, vodnjake, model. napajališča in gasilne 1 naprave. yjnfon fa^ ■ >. ces. kr. dvomi lalagatel , Največja Slovan, trdka monarhije. //"S'SO " Hranice (Morasto! ■ Prospekti brezplačno poitaine prosto. fm k / rA /h Točna ln »olldna poatrežba^ Prtu tiiststo toiislit za vninje plišUa ii saeSicii. BCiietjs | Rudolf Exiier, Trs si VIA DELLA STAZIONE Štev. 17 Filijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na v«e kraje tu- in ino*em«tva v zaprtih patentnih vo*ovih za pohiStvo, dolgih G do 8 metrov. P oliljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse svetovne proge. Sprejema se tntll pohištvo in drae predmete 7 s&raibo f lastna :a to DriDmljeiia snla stladiiJa. EDEM TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE VACUWI CLEANER Za birmo in poroke. Najfinejše sladice in bombone dobivajo se v prodajalnici E. Schaffer — Trst Via Antonio Caccia štev. tO Pošiljatve na deželo. TVRDIA Kostoris skladišče oblak za moško in dečke Trst; via S, Giovanni 16, !. r (zraven Restavracije Cooperativa ex Jiacfc^r. prodaja ua lueseene ali tedcii>k* obrobe obleke iu površnike za moške, perilo itd. flaidogovornejše eene. POZOR! Skladišče r.i v pritlijču ampa* v prv m nadstropju ii TS SHRANJEVANJE PREPROG Totoa ln ■olldn* po«tre*ba. i Umetni zobje . Plombiranj o zobov. izdiranje zobov brez a m vsake bolečine v zobozdravniSkcm kabinetu Dr. X Čer mak intj.eusac; TR.8T ulica delim Ctterma itev. 13, II. naift.