SploSne vestl UČITELJSTVU IN GG. NADZORNIKOM DRAVSKE BANOVINE! Aktualno postaja vprašanje učnih načrtov za osnovne in tudi za višje narodne šole. Novi učni načrt za osnovne šole, ki še ni stopil v veljavo, ste dobili vsi v proučevanje, nekatere šole ,so dobile tudi nalog. da ta načrt preizkusijo v praksi kot poizkusne šole. Gg. nadzorniki so prejcli svojcčasno v roke tudi projekt instrukcij k učnim <n.ačrtom. Učni načrt za višje narodne šole je bil objavljen v 8. številki »Prosvetnega Glasnika« kta 1932. ter je izšel tudi v slovenski izdaji. Obračam se do gg. nadzornikov, do tovarišev in tovarišic gori omenjenfti poizkusnih šol in do vseh učiteljev in učitcljic dravskc banovine, ki so se poglobili v novi učni načrt za osnovne šole, da izrazijo svoje mišljenje in svoja opazovanja ter predlože konkretne predloge v tem pogledu. Istotako naj vsakdo navede konkretne predlo^e in načelna stališča, ki bi jih bilo treba vnesti v instrukcije in navodila za izvajanjc učnega načrfra z ozirom na naše potrebe in razmere. Te instrukcije so važne in aktualne, ker bodo obvezne za vse šole in bo potom njih regulirano izvajanje učnega načrta. Z njimi je treba predvidcti izvajanje načrta po poedinih krajevnih potrebah z ozirom na dosedanji razvoj šolstva v poedinih predclih države. Enako aktualna postaja revizija začasnega učnega inačrta za višje narodne šole, ki ga imatc sedaj že drugo leto v praksi na preizkušnji od eno- do osemrazrednice, tako. da se lahko že na podlagi prakse o njem izrazite. Posebne važnosti je preosnova tega inačrta za dravsko banovino, kjer ima vsaka šola tudi oddelke višjc narodne šole in ker posebno za dravsko banovino ni vseeno, kako se preuredi učni načrt za višje narodne šole. Predvsem je treba ta načrt spraviti v sklad z načeli, ki so izvedcna v novem učnem načrtu za osnovne šole ter je treba načrt za višjo narodno šolo preurediti, da bo organska, celota z novim učnim načrtom za osnovno šolo. Nadalje bo treba izvesti redukcijo učnega gradiva, v kolikor preobremenjuje zmožnosti otroka na poedinih starostnih stopnjah (šolskih letffi.) ter gradivo absolufcno preusmeriti v smcr življenjskih potreb naroda tako, da bo višja narodna šola lahko v najtesnejši organski zvezi z gospodarskimi, kulturnimi in socialnimi problemi in potrebami poedinih krajev. Z učnim načrtom za višje narodne šole jo treba izvesti zamisel §§ 8., 42. in 44. zakona o narodnih šolah. Z njim je trcba rešiti problem iz § 44. z. o n. š. in možnost. da sc pouk prilagoduje življenjskim potrebam v kraiu, kjer se šola nahaja. Rešiti pa je tudi problem, da se bo v višji narodni šoli razvijala smisel za kmetijstvo, za obrt in trgovino. kjer je to treba. Urediti je treba tudi problem, do katere stopnje (šolskega leta) se izvedc koncentra- cija predmetov, kakor jc predvidena v novem načrtu za osnovnc šole in na kateri stopnji se prične izvajati diferencijacija učnih predmetov, ki jih predpisujc kot samostojne predmete § 42. zak. o nar. š. in je s tcm poudarjeno in poglobljeno razvijanje smisla za kmetijstvo, obrt ali trgovino pri pouku. Diferencijacija gradiva in učnih ur z ozirom na eno-, dve- do sedemrazrednic se bo izvedla kasneje in to nima zveze z dosedanjim delom na učnih načrtih. Za enkrat gre za gradivo popolne osnovne in popolnc višje narodnsi šole t. j. naše prejšnje popolne osemrazrednice v smeri kmetijskega, obrtnega ali trgovskega tipa višje narodne šole od^ovarjajoče našim potrebam. S tem učnim načrtom bo pa tudi regulirano razmerje med višjo narodno in meščansko šolo, ki sc pa nikdar ne sme urcditi na škodo višjc narodne šole kot osnovc obveznega osemletnega šolanja in se ne smc pri reševanju te^a problema gledati samo na mesta in večjc kraje z mcščanskimi šolami, temvcč na podcželsko vas, ki je istotako upravičcna na podlagi osemletne šolske primerne višje narodne šole, kakor mesto in večji ce«tri. Do vseh gori omenjenih se obračam tudi v pogledu višje narodne šole in njenega začasnega učnega načrta, da izrazijo svoje mišljenje in konkrctne predlogc, tako v pogledu izpremembe sedanjega načrta, kakor v pogledu instrukcij in navodil, ki bi jih bilo treba predpisati za izvajanje učncga načrta za višje narodne šole s pcsebnim •ozirom na razmere in ureditev šolstva v dravski banovini. Dajem priliko vsem, ki so dbbre voljc in so voljni sodelovati pri izgraditvi naše šole, ker sedaj je zadeva nujna in aktualna in je sedaj čas, da kujemo. Da nas čas ne prehiti. je najskrajnejši termin do 5. marca. Ivan Dimnik. — Nov minister za prosveto. Za ministra prosvete je bil postavljen dr. Ilija Šumenkovič, ki je dne 28. jan. t. J. prevzel poslc ministrstva prosvete. — Praktični učiteljski izpiti v poml. roku se bodo začeli na drž. učiteljski šoli v Mariboru v sredo, dne 11. aprila 1934. — Redno opremljene prošnje (zrel. diploma v izvirniku!) naj se dostavijo po uradni poti (šol. uprav., sresko nač., kr. banska uprava, drž. učit. šola) komisiji v roke najkasneje do dnc 1. aprila 1934. Na izpit pripuščeni kandidatje(tinje) naj se javijo v sredo, dne 11. aprila 1934 ob 'AS. uri zjutraj v ravn. pisarni drž. učit. šole vMariboru. Prvi pismeni izpit se začne istega dne ob 8. uri zjutraj. V Mariboru, dne 5. februarja 1934. Predsednik: I. Kadunc. — Šolska mladina in zadruge. Že 1. 1929. je bila osnovana na beograjski učiteljski šoli šolska zadruga, ki se jc kot redna zadruga vpisala tudi v »Glavni savez srbskih zemljoradničkih zadrug«. Člani te zadrugc so vsi dijaki, ki jim zadruga po znižani ceni nabavIja vse učne pripomočke. Vsak zadružnik vplača delež, ki znaša 10 Din. Na koncu vsakega leta razdcli zadruga ves čisti dobiček mcd članstvo. Ta zadruga ima dvojen pomen. Vsi dijaki prejcmajo po znatno znižani ceni knjige in druge potrebščine, obenem pa se vsi bodoči učitclji že na učiteljišču seznanijo s poslovanjem zadrug. — Ta zadruga pa je v poslcdnjcm času prevzela iniciativo za ustanovitev šolskih zadrug na vseh beograjskih šolah in ker ima že lepe uspche, bo najbržc tudi s tem novim korakom uspela. — Iz novega finančnega zakona. Po časopisnih vesteh je v čl. 17. osnutka novega fin. zakona za proračunsko leto 1934.-35. pooblastilo za fin. ministra, da more kot izredno davščino zvišati uslužbenski davek za 1% vsch dohodkov tistib uslužbencev, ki so tcmu davku podvrženi. Izvzeti naj bi bili od zvišanja orožniki, graničarji, podčastniki in upokojenci s pokojninami, ki so bile odmerjene po zakonih, veljavnih pred 1. sept. 1923. Razen tch drž. uslužbenccv naj bi bili izvzeti še od zvišanja uslužbenskega davka dncvničarji in nekvalificirani ročni delavci ter hišna služinčad. TOVARIŠU HIMI V SPOMIN! In zopet je razprostrl smrtni angel svoja krila. Njegov tihi neslišni let je bil tokrat namenjen našim vrstam. Strupen, leden dih je prešinil srce našega tovariša, borečega se s tužno Morano. la zmagala si Morana ter uničila tovariša Aleksandra sredi najboljših let. Tovariš. komaj si začel živeti in že so se zaprle tvoje veke za vedno. Poletela jc tvoja duša v ncbeškc višave k očetu, ki ti bo gotovo milostni sodnik, kajti sejal si na zemlji ljubezen v mlada srca. Bil si najljubeznivejši tovariš, drag in iskren prijatelj. Kdor te je poznal, te je vzljubil. moral te jc vzljubiti, kajti tvoje ljubezni polno srce ni poznalo sovraštva. Sredi dela v cvetu mladosti te je iztrgala smrt tvojim dragim, očetu, materi, bratom, sestram. Iztrgala te je nemila usoda iz naših vrst, ki si jim do slednjega di'ha stal ob strani kot borec resnice in sejalec vsega dobrcga, plemenitega. Dolgo ne boš pozabljen, dragi tovariš, v naših srcih. Spominjali se te bomo v tahih molitvah. tebc sejalca ljubezni, ki si se preselil na ncbeške poljane. Pretreslo, presunilo nas je poročilo o tvoji prcrani smrti. Kdo bi si mislil, da bo tvoje pkmcnito srce, polno'najlepših sanj, ugasnilo tako nenadoma. Pred dobrima dvema tednoma sva še v živahnem pomenku sedela v vlaku. Videla sva se poslednjikrat. Kratko, mnogo prekratko je bilo tvoje življcnje, da bi dovršil načrte, ki si jih nosil v svojem plemenitem srcu. Spavaj sladko, dragi tovariš, Sokol, na poljani Morane, sredi tilaih, nemih bratov in sestra, snivajočih večno spanje. Utihnil je tvoj glas, tvoja sladka pesem, ki je razsvetljcvala naša srca, pesem, ki se je spominja vsakdo, kdor te je poznal. Umirilo se je srce, ki se jc grelo v morju ljubezni. Vsi, ki smo te poznali in ljubili, ti kličemo slednji sokolski pozdrav: Zdravo, dragi tovariš Aleksander!