Turki vk v Egipt. V Kavkazu Turki pregnali Ruse in prodirajo. — Nemci v Kairu—Beduini dobro organizirani za vojsko. — V Srbiji polagoma prodiranjo proti Valjevu. — Iz Rusko-Poljskega in Galicije nič posebnega. — Na francoskem bojišču so Nemci ob severnem krilu nekoliko napredovali. Torčija-Rusija-Francija- Mohamedanci napovedujejo sveto vojsko. Berolin, dne 10. novembra. Iz Carigrada se pord&a listu ,,Berliner Tagblatt": V T,xinčiji postajajo vedkio mi>čne.iSi glasovi, da je boj zoper sovražnike skupna naloga vseh mohamedancevj Tiurški T.sti pišejo, cla je tudu življe::ski pogoj in verska dolžnost Perz\je, dai stopi v boj zoper Rusijo in Aoglijo. Cetudi Peirzija radi vinešavanja Eusije in- Anglije ne razpola-ga z dobro izurjeno arniado, vendar so lahko perzi.jski rodovi: Šahseveni, Karadagi, Bahtiari i. dr. Rusom in Angležem zelo nevarni. V šejh'u]-isla>nm se vr-ši važno posvetovanje, v katerem se bo sklenilo, dai se bo odslej vse mohamedanoe, ki se borijo na strajil Rusije, Aiiglije in Francije smatralo kot navadne morilce in ne kot vojake. Na podlagi tega sklepa se bo napovedala sveta vojska. Ta mohamedanski sklep, imenovan ,,fetvah", se bo kljub prekiiijeiienm svetovtaemu prometu, razglasil po vseh pokrajinah, kjeri pretaivajo moharmedanci. Upor v Kairi. Dunaj, dne 10 novembra. Poročilo lista ,,Reielispost" iz Kodanja se glasi: Casniki poročajo, da so v mestu. Kairo v Egiptu izbruhnili nemiri. Cudno se zdi, da se angleško vojaštvo ni udeležilo nastopa zoper upor. Moliamedanske molilnice (moSeje) v K/airi so zaprte. Senusi in Beduini ustajajo proti Angležem. M:,lan, dne 10. opvem^ra. ,,Corriere della Sera" amatra, da je položaj v Egiptu in sosednji pokrajini Cirenajkii postal resen. Turškega rodu Felah se Angležem ni treba bati; pa6 pa so jim nevarni Senusi in Bediiini, katere se s posebno agitaeijo iz Carigrada in s podporami v denarju m orožju drži vedno v saneri, ki je nasprotna izobraženim Egipčanom in Angležem. V Egiptn bo nastopila kmalu deževna doba_. V tem 6asu Beduinom ni težko se preskrbeti z vodo v; krajili, ki drugače nimajo vode. Tndi poljska dela so že dokoiičaiia. Kakšne sadove rodi orgianiz.acija, katero je svoj čas znani Turek Eaiver^paša upeljal med beduini, nani dokaznje dejstvo, rla so zadnji 6as Beduini s topovi, iiifanterijo in ka.v,alterifo naparili utrjena italijanska mesta. Tnrško podpore za Beduine in Senu^ se so tako velike, da je povoljnik Senusov zvišal plačo svojhn vojakom. Agitafijai z.a Turke je posebno v izhodni dolini reke N 1 zelo velika,; pa tnrti oni Beduini, ki stojijo na drugi strar.i Nila. so stopili v upor. Tnrki očitajo Angliji hinavstvo. Cariiii-ad, dne 10. novombira. Tur^ki listi so polni veselja,, da, je turSka armada že prodrla v Egipt. Vkorakanje turške armndo v Egipt ima namen, na napravi kouec aiigle^ki okmpaciji iz 1. 1882. Ako se prežene Ang.^že iz Egipta, se bo v Sredozemskem mcrju zopet ustvarilo potreano ravnotežje, Vsi narodi, ki želSjo, da^ se že skoro sklene m.'r. morajo pospeSevat težnje T|iir5.i.je za dosego zma:go na.d n.ie-:hni sovražiiiFci. Pose^nio vesela. naj bi bila tuvške zmage ItaV-iai,, katej'i prot od E-gipta in Bizorte vedna. r.evarr.o-t, dia ji Angleži uapadejo pokrajinoVLibijo. Listi soglnša.joi v mnenj«. da se kanarisk.inv in avstralskim četain. ne l>o posrečilo, braniti Angl žem Egipta z. v-ci1 TtiiroT;o. ,,|TcMi-in" piše, da bo aaeksija otoka, C.vpern le tmVo fiasa osdalai v veljavi. L;,st oiM)zarja na rizlk;ot::o postopa.nje Angli,je, ka^tera je z.ased.la (t >k CiMf&rn svoj 6;'s z izgovorom, da lure s twn čuvati Tfarčijo proti Riiis ji in tako zasigurat varstvo Tui\y-ie zopor R^sjo. Grčija ostane nepristranska. Milan, dne 10. rimembra. Grški ministrs^i pre;Vednik Vetiizelos se je izrazil na-priMii znstopnikia li^ta. ..Corricre d' Itilia", da lioi^e ostn.ti Grf-ija, vi sei'a,'i.ii sAGtovni vo'ski i^eprisfranska, Grč jo sicer veže'o do Srbli'e dolžn> st , katere bo pa Greija tudi izpol.iila. Dosedaj pa še ni nobenega vzroka, ki bi Greiji. na.la.gal do-lžnost, da( bi morala izi)olniti dane obljube. T.u.di zoper Tiiirčijo, je r.adaljeval \'eiiizelos, iu>?e pričeti Grčijai nobenih sovražnosti, kajti posrečilo so je. da se je dosegel začasen sjjorazum mcd Greijo in Tureijo. A vstr ijsko=srbsko bojišče. Novi uspehi proti Srbom. Dnnaj, dne .10, novembra. S srbskega bojišča se uradno poroča: Hudi boji ob gorskom vznožju na črti Šahac— Lješnica so se tudi včeraj (po ledeljek.) nadalievali do pozne noii. Naši so zasedli posa,Tiiiezne, od sovražnika 11106110 utrjene postojanke. Na južni strami CerPlamine so naše zmagovite čete prodrle iz dan poprej zasedenega ozemlja Loznica—Ki-upanja—Ljubovija še dalje proti Valjevu, Prišlo je zopet do trdovratnih bojev z zadnjimi sovražrikovimi oddelki. katere pa smo po kra kih borbah srečno premagal1. Me 1 mnogoštevilnijTii ujo.tniki se nahaja tudi srbski polkovnik Radakov'č, med uplei>j-e!iimi topovi pa neki na posebno izbvren novodoben naf-in nareieii top. Kako je v Srbiji. V Nišu je imelai srbskm skiu,pi?;tina tajno in izredno sejo, v kat ri je obrazložil ini :istrsl<i predsednik. P.a.šic trenotni položaj Sj^bije. Po tej seji je pa zborcval pod predsedstvoin srbsP.ce-ga pre.stilonaslednika Aieksaiidra kironski s'\iot, pri katerein sta. 1; la tudi črnogorski posobni odposlanec in ruski poslanik liavzof-a. r-ranooskai je zopet dovolilo. Svbiji ")0 milijonov Irankov posojila, katera svoa je že čez Solun došla, v Ni š. Iz NiSu v Carisrad došli p«oslnnik neke- velesile je izjavil, da, fetudi ,je ini.?la, srl^skai ainnaflai velike izgube, njena odporna sila, še ni uniftenn. Srbska armaida, dobiva, nepresta.no onožje, strelivo 111 denar iz Francije in Rusije. Franooska pomoc pribaja fez Solun. Rusiia pa pošid.ia prApre?no vfeak tedei/ po D;)'iavi v Kladovo tri parnlke. Franrozi so poslali zadnje tedne Srbom C novih bat&rij iti 3 poljske baterije. V Nišu se voiska le inalc 6ufi. Živilai niso poselvo draa. Tuji diplorna.fi so ust.vnoviii oolo diplonia.tifcn klub, katerem.11 je prepust 1 kralj Peter svojega kuliarja. Kral.i Petor, ki je nevarno Ijolan, sfri nuje v (opoljskiem sanio^aniu., ki teži 3 ure od Belgrada. V Nišu. živi princ Jurij, ki je na zadobljenih ra.nah ozdravel, a mu vojno poveljstvo radi njegovih posebnosti nooe poveriti nobenega poveljstva. Na vojsko spominjajo vNišUi le števil-ni ruski častniki, strežniki in strežniee.. Avstrijsko=rusko bojišče. Položaj na Rusko-Poljskem. Lipsko, dne 10. novembra. List ,,Leipziger Neueste N^chrichten." opisiCe vojni položaj na Poljskiem sledeče: Avstrijska poročila' na.m sedaj prvokrat podajo nekaj jasnosti 0 splošnem umikanju zavezniških airmad na Rusko-Poli&kem. Smer uiuikanja, kakor sevidi;, ni naperjena naravnost proti zahodu, tiemveč bolj proti jugozadiodu. Radi te<ja, Rmsi ne morejo svoje gla!\1ne vojne sile naperiti proti Nemčiji, ampak so prsiljeni, da se obrne glavna ruska armada proti jugozajiodu. Oa Rusom ta smer 11 i posebno ljuba in so proti svoji volji niorali spremeiiiti svoj prvotni vojni naftrt, je razviclno iz tega, ker ruska armada le polp^onna sledi umikajoči se nemški in avstrijski armadi. Rusi ne moneio ve6 prodirati po svojem nameravanem nafirtu, ker bi se izpostavili v tem sliifnju nevarnosti, da_jih zavezniški armadi na levem krilu (ob Galiciji) primeta od strar ni. Nemški in avstrijski umikalni načrt iz Riiisko-Poljskega proti Visli in izogitanje pred glavno sovražno silo je imielo uspeh, da je naimeravani glavni ruski napad na izhodno mejo Nemčije odstranjen. Riiisi imajo sedaj s svojo gluivno silo prodirati v prostore, ki so jih dolofila poveljstva avstrijske in neinške armaM. Ta naein vojevanja se sma.tra kot velik uspeli naših arm.adp.ih poveljstev. S tem, da se je Ruse prilegnilo v drugo snier, se je pridobilo mnogo 6asa, kar je^posebno na položaj na francoskem bojišftu velike važ-nost1. V severni Franoiji se. bitka vedno bolj bliža koneni odloftitvi in ako je enkrat padla odločitev na franooskem bojiSftu, bo Nemoem mpgofte vre6i velik del svojih vafnifi sil proti Riisom. Naloga obeh zaveziiiških armad je, da do 'tistega. časa ziadržujejo Ruse, da ne prodreio 6ez na&e meje. Da se sedanii gla.vni lx)i med Rtisi in našimi 6etajni vrši na ruskem ozemlju, je nov dokaz, da. s^vsa podvzetja vrliovnega vodstva zavezniškili armad dobro premišljena. Armadni poveljniki. Berolin, dne 10. novemibra. Svioarski lisf prlpcivPdujeio, da povel]uje nemški pre^tolonasleflnik sredVšfin nemšk«. a.rmarte na francoskem hoiiSftu; na Poljskeni poveljuje generai Hindenburu levemn. avstriisiki general Da.nkli pa desnemn kriln. ki je sostavliono iz nvstriisMii fet. ,,JaK nie — tl nie." V kutnogorski vojaški bolniei leži težko ranjen učtalj Petran, knteremu so potom operac-ije morali prenesti komad kože z roke na drug kraj telesa. Na lioiiSftu ga \c kot ranjenca prvi ob\-ezal neki Rtis, ki je bl sam laliko ranjen. Tzpofietka se je Petran nekoliko bal R-nsa, da bi inn nionla storil kaj žalega. Rus je opazil to in ]e cleial: ,,Jaz nift - ti nifi. Jaz sem moral ti si moral. Ol)a sva strvrila svo;o dolžnost. bcdaj sva prijatelja." - In poljubil je u6 telja ter ga naprosil, nai v spomin zanvenja ž njim uro, kar se je tudi zgodilo. Vojna ln vojna. Vojni poročevalec Bauer pripoveduje: Na meji m,ed Bukovino in Rusijo sta dve vasici vefjajarj ske,m, manJSa pa na uvstrijskem ozemlju. Prebivalol obeh vasic so si bili dobri prijatelji, ki so komaj vedeli, da žive v dveh državali. Še-le, ko je bila na.povedana vojna, so postajali zamišljeni. Prve dneve se sicer ni pri njih nič izpremenilo, vojakov r.iso vidfili n-e ti ne oai, le pop jim j-e razlagal, kaj je to vojna. Ali kdo ve, če je razuniel kateri razlavo vojne. Nekega večera pa pograbijo nakrat kole ia kose in hajdi na avstrijsko oziemlje. Avstrijski niro sprva razumeli, kaj da hočejo od njih, a tedaj so jim razložili njih prijatelji, da je zdaj vojna in da je zato vse carjevo. Kdor se temu ne pokori, bo mrtev, In fciko so naložili vozove, pobrali avjstrijskim kknetain vse in odšli. Zaman so skušali pojasniti uplenjeni, da to ni v redu, ruski so jih le dobrodušno pomilovali, Avstrijski kmetje so bili v manjšini in udati so se morali. Med tem ko so se v ruski vasi gostili na račun Avstrijcev in so v uplenjeni vasi plakale žene za ugrabljenim imetjem, pa pride v vas oddelek avslBrijskih dragoncev. Lafini in žejni prosijo okrepčila, all v vsej vasi ni bilo niti kure nili krave.. Kmetje so jokali in tožili, da jim je ugrabljeno vse. Dragonoi pa so blli Cehi in niso razumeli njih tožb. Ko pa so jim neprestano kazali v drugo vas in ko se je od tam čulo mukanje krav, ki so tožile po domači staji, so razumeli, zasedli konje in odšli v drugo vas, Za njinri pa vsi oplenjeni z vozovi. Sosedje so tako dobili htro natanften pouk o vojni, Sledilo je veselo svidenje s kravami, gosmi in uro pozneje je bilo že zopet vse nazaj v vasi, fie tudi m-alo ve6, o tem mol&e viri. Prebivalci obeh vasi pa so od tedaj zopet dobri sosedje iu sedaj vedo vsi, kaj je to vojna. Nemškofrancosko bojišče Uradno poročilo o stanju nemšldli armad. Berolin, dne lOf nov-embra, Iz velikega vojnega stona n dne 10. novembra dopoldne se poroča: Napadi nemških čet pri Ypernu so bili ludi včeraj, drne 9. novembra, uspešni. Nemške čete so ujele čez 500 Franeozov in Angležev, med njimi je b lo tudi nekaj zaJiioroev. in ifcidijskih vojakov ter zaplsnile ve5 strojnih pušk* Tudi dal.e proti jugu so nemške čete napredovale. Vsi prot:napadi Angležev so b Tii odblti, N-a Rusko-Poljskiem je pri Koninu nemška kavalerija razprš'la rhski biataljon, ujela, 500 mož in zaplenila 8 strojnih pušk. Ponožni boj pri Verdunn. Neki v boju pri Verdunu težko ranjeni častnik je poslal svojemu bratu sledeče pismo: Na, nekem gozdnatem griftu nasproti nami se je naihajala sovražna artilerijska postojanka, ki ni mogla unif-iti naših topov. Mi smo sovražne topove- čisto lahlco razlo. čevali s hribovifega pobočja. Toda naši višji poveljniki so nas poučili, da, so to le dozde-vne postojanke, sovražna art lerija, ki je obsitreljevala; na.Se čet3 žalibog z velikim učinkom, se je naTinreč naih-ajala na nasprotni strani hrita,. Naša. div;zija naj bi jo napadla, z naskokom. Uspeh je b!l mogoč le, 5e se nam posreči, priti deloma neopaženo do topov. Radi tega je bil napad določen za po nofii. Nihče ni smel streljati pri prodiranju. Bajonet je bil edino orožje, ki smo se ga smeli posluževati. Ukaz se nam je zdel tak, da smo povžili na potu vsa prihsra-njena živila. Ra!zdelil sem svo.;o klobaso med tri tovariše. Nato seta spisal pisino n.a starše m ga dal rekerau deCku. Proti večeru simo se pripravili na pohod, in sicer ob hudem deževju,. Korakali simo par u.r, na kar je prišel ukaz: vsi ča.stniki raz konje. Nahajali smo se pred sovražno artilerijo. TJu se je tndi stctnija looila od bataljona in šla po neki ozki p-uljski poti. Vodil sem prvo črto. Prišli smo do širokega. potoka. Med tem, ko sem skusal po karti dogna.fi tok potoka, mi je eden mojih vojakov rekel: ,,!To venda.r iiiž n.e pomaga, g. poročnik, moramo pač preko!" Tri;e vojaki so skofili s prtljago v potok ia Izginili za vedno. N-ismo jih mogli rešiti. Morali smo oblti pctok po dolgili ovinkih, na kar smo prišli v neko vas. Vse je mirno. Toda eden izmed domafiinov je najbrž obvestil sovraižnika po podzemski brzojavni napeljavi o na.šem prodiranju. Komaj smo prišli do zadnje hiše, že je padel v naše vrste šrapnel in kimalu so mii sledili drugi. Stotnija se je razkropila in vsak je iskal kritja. Zažvižgale so piščalke četDvoclij in razvrst li smo s v novo črto. Prišli smo do tockiei, kamor nam je bilo ukaza.no. Ka.r pa.de na tamošnji škedanj granata in poslopje je bilo takoj v ognju. Klmalu je b.lo svef o kakor ob belem dnevu. Seveda nas je prifel sovražnik takoj obsipati s šrapneli in smo imeli težke izgube. Tudi mene je zadel šrapnelski drobeo. Poskusil sem, fie morem še premikat; samokres, ki aem ga irael s seboj. Slo je, kajti mišice niso bile rajijene. Strašen občutek je bil, ko smo morali prodirati pod ognjem sovražnika, ki ga nismo videli in mu ni- smo mogii prizadeti niti ga.jmanjše izgube. Končno smo prišli v nek gozd, od koder smo mogli kmalu pro- dirati nemoteno. 200 m od gozda smo zapazili žarke meialca lufii. Vrgli smo a na tla, toda metalec nas jc že pogodil, Takoj so prir-eli pa.dati na iipis šrapne- Ii, pomešaiii sedaj z ognjR.m etrojnill pušk. Trije šrapnelski drobci so me kar blcrati zadeli v h-rbet ia dosiia. roka mi je bila kakor mrtvft. Phiča so ranje- '. sem si mislil takoj. Padel sem na t!a, a imel sem ..ohko močl, da sem izstrelil z levo roko par kro- iz samokresa, na kar som obležal nezaviesten. Ko .i se zopet zavedel, sem zapazrl pred seboj franco- '¦a vojaka. ki me je hotel prebosti. Pognal sem mu takoj kroglo v glavo, na kar sem se obrnil k njegovemu slugi, ki mi je pravzaprav rešil življe »je s tem, da nie je pravocasno opozoril na ne\irnost. Nesreči:ež je im-el prerezan trebuh in je kimalu izdhnil. Pogledal seni malo na okoli in videl vo.;ake svojega oddelka. Ležali so po tleh, a nobeden se ni ganil. Klical sem jih po imenih, a odgovora ni bilo. Sel sera, oziroma plazil sem se k obvezališču, kjer sem pozneje izvedel, da je b;la imenovana sovražna baterija še tisto noč zavzeti. Od moje čete je ostalo še 10 mož. Velikodušna žrtev duliovnika. Nek vojaški kurat iz Viirzburga piše svojetaiu. očetu: ,,Potem, ko sera bil navzoS pri toiikili operacijah, sem se danes sam vlegel na operacijsko mizo in sicer prostovoljno. Nekemu vo.;aku je graiata razmesarla desno roko in mu aadala na levi r.ami globoko rano. Odrezali so mu dva prsta, tako, da se sedaj roka ugodno celi. Ali njegova rama, bi se nikoli ne pozdravila, ee mu ne bi položili na.-ii.io zdrave kože. Izjavil sem, da. sem pripravljen, dati svojo kožo. Danes je bilo to izvršeno,. Zdravniki so rae hoteli ofma.miti, a a jaz sem to odloč.io odklonil in 6eprav me je bolelo, sem vendar dobro prestal. Z ostrimi nožmi so mi izrezali na desnem stegnu 15 koščkov kože in s temi pokrili ra.no vojaka, Nato so oba dobro obveza^.i. Cela stvar je trajala približno pol nre . . ." Razmerje med Itusko in Kiiajsko vnovič poslaišano. Bud'mpcšta, dr.e 8. novembra. Carigrajski poročevalec budimpeštanskfega lista . Az Ei-t" poroža svo>niu lstu: Razjnerje med Kitajsko in Riusijo se je vnovie pcsla}^'ilo.- -Riuskia, vlada j« vpraša.la v Pekingu, glaimem ni,estu Kftajske, kaj pomeiii veliko zbira lje kita"skili čet ob kiti.jsko-ruski meji, K'ta.jska vlada. je pa oilgovorila. na, to vprašanj-e zelo hladno, da, ima> sedanje ])o.?topa'ije Rnsiiie in ž njo zvezane Japonske napram 'Kitajski t-.vko sovražne znaki3, da bi Kitajska postnvila v nevernost svo.i lastui obstoi, ako »e r.e bi ssdaj z oborc&evainjem. ptipravilia, na Vse slučaje. Glienadiew, bolgarski poslanik na Dunaja. V V sofijskih urad.ili krogih s^. go.ori, da l-o prejrnji ni.iji aier. d;r. Nil.iol.i G;h« '-^rl etvvi pri?i.;l k'i Lolgarski poslanik na Dnna-'. Ghc.:«iJ;ew je poznat ko-t izimed na;bolj zmožirih bJ^arskili pcl t \:bv. Je voditelj i-t:nil«i]r;\vc"ev. Spor Jap mskezzdniž nimi državami. Fra k ' !.-ol, di.e 9, r.ovemlira, ,,FrankTi;rter Zeitung" S3 poroSa čez Svico iz Tokija sledefte: Casopisie vsiih strank in tudi uradni list ,,Hodeclii" se bavi z mbž;:ostjo, da utegne pr t do spora med Zdnižeirimi držaVP.mi Severre Amorike ia mod Jaipo':s':o, l:er je posleclnja zasedla nemške oloke v Tiliem mo^jti, iii sicer skiu ino Bisniarekovih in Mari^ai;g\'ili olokov. Jnpo:ski uradiii list izjavlja, da, je bilo z-asedenje t'3h (t)kov potrebno, ker pret' iar.o ski nevarro-.t zaradi prekopa Panama, katorega ?o z :sedl Zdniženc države Severne Amenke. U-radiii 1 st za!it3va !:io.i5 .o v slueaju spora poinoe Anglije. Junaštvo križarke ,,Leii>zig". ,,Vo.;s sche Zeitung" porofia: Neinšlce vojne ladje so sa že pred b t'co pri Ci!u v Tiliem morju hrabro vedle, Nek meščan iz Kiela poroSa iz San Franciska v Ameriki: ,,NemBke lad.e so se naravr.ost junaško borile. Križa.rko ,,,Leipzig" vie^icaier za;sledujo.jo 2 a-ngleški. 1 japor.ska in 1 franooska ladja, a kljub temu dan za dnem prihajajo poročila, da ,,Lepzig" premaga in potopi sovražne li^dje. Nemška ladja ,,Kiirnb3-rg" je toden dnii pred potniki, s katerimi je poroftevalec potaval, došla v pristanišče Honolulu (blizu Cilci) Ladja S8 je tam založila s premogom i:i živežem ter je vzela več moštva na krov in je tako odplula n.a morje. ATnerika,nci so se ka.r čud li nad bojnim navd-ušenjeim, ki je navdajalo neniške mornarje, Predbo.civali so nemškemu kapitann, da vodi lacljo v gotovo pogubo, ker zuiiaj na morju čakajo japonske vojne ladje v zaseeli. Kljub temu je ladja odplula in dva dni pozneje je že razdjala angleS.ki brzojavni postaji1 na otoku Fainiiing.Islaiid in brzojavivo1 progo, ki veže pristanifečei Hoiiolulu z Novo Zelandijo, Najmlajši junak v armadl. Sedanja vojna je dokazala čudeže junaš|tva in vsak dan čitamo poročila o mladih junakih. Iznied raladili junakov br« dvoma zasluži, cla se omenja komaj lGletiiega Aleksand^a Horvata iz Saraspataka na Ogrskem, skoraj gctovo hrvaSke krvi, kakor kaže njegcvo ime. Ta mladenifi, sin železni^kega uradnika, se ,je priglasil z drugimi šolskimi tovariši v vojake. Njegove tova.ri&e so odklonili, jH 'rvata, pa obdržali l)otem, ko so tudi stariši dali privoljenje, Ko se je v par tednih izurll, je prišel v Srl>'jo, kasneje na Rusko in v Galieijo, kotler se je tako odlikovial, da je post:il fietovodja. Pri Šabcn je bil ranjeu, ali ko se mu je izboljšala rana, je že prosil, da naj ga pošljejo v linijo na severnem bo.jišču. Taan je bil od kozaka udarjen na glavo. V kratkem je okreval in zopet prosil, rla ga dajo v linijo. Sedaj pa je bil težko ranjen, V Marmaros-Szigetu sta, mu bila odptrcljena 2 prsta, a voz mu je šei čez noge. Sedaj se zdravi v bolnici, ;je ljubljenec ranjencev in f-trežajev in ima edino željo, da bi se čim preje povrnil na bojišče. ,,Res je krutost, prelivati človeško kri:', je prar vil ueKoniu, ki je obiskal ranienoe, ,,toda, ko se človek nahaja v toči krogel, postane trd, hlailen in izgubi usm.lj.enje. Marsikak Srb in R,us- je moral drago plačati, ker seni moral prvikrat v bolnišuico." Plemenito srce kfvaškega grofa. »Hrvatska Obrana" poroča: Plemenito srce in Ijubezen do našega naroda je pokazal plemeniti hrvaški plemenitaš Rudolf grol Norman zlast; seda], ko narod najbolj trpi, ko najbolj potrebuje pomoči, a sočutje takega plemen.tega dostjjaiis»,venika je balzam, za ranjeno in žalostno srce. Ob 8. uri je bila v Valpovu v cerkvi zadušnica za padtega junaka Ivana Vidušiča. Vsa grofova ob.telj je bila navzoča. ,Gailjivo je bilo gledati plenienite^a groia, kako je raolil iz molitvenika za pokoj duše svojega z\-«stega služabnika. iStaršem patllega je za prvo'pomoč podaril sto kron. Še prejšnje popoldne je obiskal ranjence v bolnišnici in tudi lrudo bolnegai brata vojnega kurata veleS. g. Vidušiča. On sam poanaga bolnikom, jim, povija rane in jih tolaži. S svo^o soprogo je bil angel teh revežev. JKako moceš priti sedaj v preiskavo! Po «ArbeiUir-Zeitung" od dne 2, novembra prinaša trža&ka ,,Hoinost" isledečo uradno pregledano vest: Pred nekoliko časa so se vozili trije gospodje iz Velikovca na Koroškem z vozom, v Celovec: trgovec Kandutii, ufiitelj na mebčanski šoli Strugger in' vj§ji respicijent linančne straže Lassniig.' Pri mostu čez Krko so se ustavili, da popijejo čašo piva. Pivo pa jim ni dišalo in so je ponudili kočijažu, Toda tudi temu ni nikakor ugajalo in |ako so se odpeljali, ne da bi še bili izstopili in ko so se pomudili kakih pet minut. Ali, koliko je bilo njihovo začudenje, ko sta se kmalu na to pojavila pred njimi dva brožniškla. stražmojstra in jih začela zasliševati radi — vel€(izdaje! Strugger je baje dvignil 6ašo in vsklik'ni]|: ,,,iživ.ela Rusija!", na kar da sta ona idruga dva krepko trčila, ž njim. Tako je trdila z vso odločnostjjo sestra gostilnifiarke ob mostu čez Krko. Vspričo znanega patrijotičnega miišljenja onih treh gospodov, ki so ]6 v (zadnji čas uveljavljali na uzoren način, in vspričo mnogih zaupnih in Bastnih mesii gg. Struggerja in Kandutha je vzbudil ta- dogodek v Velikovcu zaeetkoma veliko veselost. Ali stvar je bila grenkoresna, Vojagka; sodinija v Gradcu )je uvedla pre|iskavo, in le tudi oblastim znano patrijotično mi^ljenjie ie obvarova-lo gospode pred aretacijo. ,Ob predsta,v,i z ovadilko pred okrajno sodnijo v Velikovcu je prišla ta v zadrego. Vstrajala 'je sicer pri tem, da je sfiišala oni dve besedi, pripozna.la pa je možnost, da je slabo slišala. Na podlagi te izpovedbe in še bolj pa na podlagi sijajnega izpričevala, ki je je dala političria oblast o obdolžencih, je vojaška sodnjija vloženo ovadbo radi zločina po § 65 k. z. z dne 17. oktobra, zavornila. ;Oni trije gospodje si pač dobro zapomni'o dogodek v gostilni pri mostu čez Krko. Pa tudi gospod, ki je vložil ovaldbo, naj si zapomni, da zamore žensko besedičenje .imeti hude posledice. Kar >naenkrat so iz onih treh gospodov postali trije ruski častniki in ogleduhi. Ta bajka se je raz^irilia po bliskovo v Celovec iif _e še celo tam nagla viernlh duš! * Odlikovan slovenski častnlk. Vojaški zaslužni križec z vojnim okraskom je dobil stotnik domobramskega polka g-t. 1, Alojzij Sernec. OdLkovanec je doma od Sv, Antona v Slov,. gor. Z foojišča. G, Pajnhart, odvet-iiški nradnik iz Ljutomera, kojega lepo pismo z laskavo pohvalo nemSkega generala o naših mlaidienKih smo dne 8. oktobra objavili, pi^e svojemtr bivšemu prolesorju dr. Medvedu: Sprejmlte mojo najudaiiejšo zahvalo za Vaše ljnbeznjive vrstiee in za 6asop'.s ,,Slovenski Gospodar". Sprejel sem oboje še-le 30. oktobra^ Izrecvte pa, prosim, tudi uredništvu ,,Slovenskega Gospodarja" mojo ia rnojih tovarišev zaihvalo, da so tako krepko zanima za naše slovenske fante na bojnem polju, — Bije se že 4 tedne odločilna bitka, Mi upamo trdno na zmago. Bil sem v ognju od 11. do 30, oktobra, Ta dan, ravno eno uro poprej, predno sem prejol Vašo razglednico in 6r.sop's, pa me je zadela sovražna krogla, ter mi prevrtala levo spodnjo nogo. Seda.j sem na potu v bolnišiik«, kam, ne \e<m. Vsem prijateljem in znancem pošiljaan nešteto pozdravov. Iz ruskcga ujetnlštva. Franc Sirca, korporal pri 97. pešpolku, doma iz Postojnfi, piše svojemu pri' jatelju iz ruskega ujetništva tako-le: Mesto Rooto pri Donavi, dne 13. sep^iiembra 1914. Dragi prijateli! Naznanjam ti iz bolnišnioe, da sem ranjen. Ur.e 20. avgusta ob V-H, uri zve6er sta me zadeli 2 ruski krogli v levo nogo. Dne 12. septemfora sem bil operiran in mislira, da se mi bo zdravje povrnilo, ker se outim vsak dan boljšega. Tukaj v bolnišniei je za nas ranjene Avstrijee prav dobro. Ruski adravniki z narai prav lepo ravnajo in tudi strežnice, ki nam rane obvezujejo, so prijazne. Druge civilne osebe dooro ni dosti darujejo za jesti in kaditi. Se donar nnm daruie;o. Ko smo blli na bojišču, so nam prinasah ruski vojaki vode, obvezovali rane in nas nosili straa. (Fw sec msli tu gotovo na msko saniteto. Op. ur.) Tukaj nas je ve6 Avstrijcev. Kedai se vidiva? Cog ve! Promet z zavoji ukinien. Od dne 8. novembia je' glasom uradne ra,zglasitve prekinjen vojnopoštni proniet z zavoji. Izvzeti so 'samo voinopoMm uradi &tev. 11, 31, 39, 51 in 186. Podraženie vžlgalie. Zvezai traf kantov v Avstriji je podražila vžigalice in velja scdaj vsaka Skatljioa 3 vin.