Zakaj kupujemo tuje
Lansko leto je bilo leto ino-vacij, ker pa je Inovatorska dejavnost tako zelo pomemb-na za naše gospodarstvo, se bodo prizadevanja za pospe-Sevanje inovatorstva in izumi-teljstva nadaljevala tudi letos.
Prav novi izumi, novi teh-nološkj postopki in procesd so tisti, ki danes predstavljajo go-nilno silo razvoja industrije in so torej tudi tisto, kar zago-tavlja posameznim družbam, ki so dolgo ftasa vlagale sred-stva v inovacijske dejavnosti stalne, visoke dohodke. Pri nas, v Jugoslaviji, pa smo prav področje inovatorstva za-postavljali tn, čeprav smo ime-Li svoje izumitelje, raje kupo-vali licence iii patente v tujini.
Dandanes imamo v naših tr-govinah polno izdelkov z vi-soko doneoimi tujirai imeni, ki jih po licenci proi2.vajajo naši proizvajalci. Od zobnih past, »Binella«, »Menty« in drugih, prek gorčic oz.- mu-tardov in senfov, do dragdh sladkarij in čokolad, ki se po-našajo s tujimi imeni. Pri vsej tej izbiri pa se verjetno mar-sikdo raje odloči za kamniško goroico, kot za »Estragon senf« ali »mutard«, raje za majone-zo,  ki   jo  proizvaja po  lastnl
recepturi »zvezda« kot za »Thomy, — najboljšo majone-zo«. In kljub temu da potroš-nik še kupuje domače izdelke, je vprašanje, koliko časa jih bo še, saj naše delovne organd-zaoije z licenco kupujejo tudi celoten propagandni sistem, ki prepričuje kupca, da je ta in ta izdelek najboljši.
Ker smo to področje dolga leta zanemarjali, je danes vse bolj prisotna miselnost med potrošniki, pa tudi med pro-izvajalci, da je dobro vse, kar je tuje. Dokaz, da fco ni res, nd-90 samo fvnančni učinki ne-katerih delovnih organizacij, temveč tudd kakovost, pri fte-mer je domača večkrat bolj-Sa kot tista »tuja«.
Pomanjkanje stdmulacije no-vatorstva in prelahkd pogojd za nakup licenc, ki so povezand z ugodnimi kreditnimi i>ogoji in ki so mamili naše proizvajal-ce, da so jih kupovall, so nas pripeljali v dokaj težak polo-žaj, tak, da marsikdaj ne zau-pamo več lastnim sppsob-nostim.
Gospodarska zbornica Slove-ni.ie je, ob razpravi o novih in-vesticijah, pri *6emer sta bili dve investioiji predvideni za licenfino proizvodnjo enega  in
istega proizvoda predlagala, da bi tudi na področju nakupa,, licenc uvedli kontrolo. PraiV;«-pri tem so namreč naše delov-ne organizaoije neorganiizirane in vsaka kupuje svojo tehnolo gijo ne glede na to, ali taka proizvodnja po licencd druge-ga partner|a že obstaja v Ju-goslaviji ali pa celo isti prodz-vod proizvaja jugoslovanskl proizvajalec sam, brez licence. To bd bil seveda, 6e bo sprejet, šele prvi korak v akciji, da poskušarno tudi sama zaščititi to, kar je naše, svoje lastne izume in patente in da preus-merimo miselnost od tega, »da je vse dobro, kar je tu.jega« k realni presoji, kaj je dobro In kaj slabo, kaj se nam izplača in kaj ne.
Čefprav je bdlo preteklo leto leto inovacij, je le malo delov-nih organizacij resniftno ?aCe-lo premišljevati o stimulacijii inovatorstva in tudi družba kot celota se še ni otresla ob-čudovanja vsega kar prihaja od drugod. Upaimo, da bo v tem letu drugafie, da borno resnlčno trezno ocenjevaU tu-di irse tlsto, kar prlha.ja od drugod in začeli naiitl tisto, kar je araslo pri nas.
B. Pogačnik