Sfrafiovi v cbjvajnlci Št*3V. @5 2 2. Maps je kupil samokres in zvečer se je podal na železniško postajo. Ker je imel vlak precejšnjo zamudo, je strojevodja povedal Mapsu, da pred čuvajnico številka 93 ne bo ustavil vlaka, temveč bo samo bolj počasi vozil, da bo on mogel skočiti iz vlaka. Novi čuvaj je vstopil v prvi vagon. Vlak je najprej drdral mimo dolge vrste hiš, potem so bile hiše vse bolj redke, nazadnje pa se je proga vila skozi enolično, nercdovitno puščo; le tu in tam je stalo osamljeno drevo. Nenadna sprememba narave je potnike navdala z nekako pobitostjo. Kakor da bi jih obdali nevarni črni oblaki. Mapsu je postalo tesno pri srcu. Veselja nad tem, da je dobil službo, je bilo konec. Vstal je, šel k oknu in je topo strmel v daljavo. Vlak je nenadonia začel počasneje voziti. V voz je prišel sprevodnik. Stopil je k Mapsu in rekel: »Bližamo se vaši čuvajnici, pripravite se!« Maps je vzel koveeg in šel ven. Stopil je na najnižjo stopnico. V daljavi se je prikazalo majhno poslopje. Čez dva- tri trenutke je vlak bil pred njim. Maps je vrgel kovčeg na tla. Nato je previdno skccil. »Na svidenje! Mnogo sreče!« je zakiical za njirn sprevodnik. Novi čuvaj je ogledoval euvajnico. Pri srcu rnu je postajalo vse bolj tesno. Najraje bi tekcl za vlakom. Ko je ta izginil na ovinku in jc ropotanje utihnilo, se je fant nekoliko zbral. Sporanil se je, da je tu še čuvaj, ki ga bo on zamenii. Ker ga ni videl, je začel vpiti: »Halo! Boyd! Halo!« Nobenega odgovora. Maps je š«l na drueo stran čuvajnice. »Halo! Boyd! Halo!« Spet nobenega odgovora. Šel je k vratom in začel po njih razbijati. »Boyd! Odprite!« Nobenega odmeva. Mapsa je prevzel strah. Spomnil se je na Mortonovo pripovedovanje. Še bolj je razbijal po vratih. Zaman. Odgovora ni bilo. Nazadnje je pograbil hlod in je z njim razbil vrata. Vstopil je. Ni bil strahopeten, a zdaj je otrpnii od groze. Na tleb je zagledal truplo, ki je ležalo v mlaki krvi. Mrlič je imel odprte oči in iz njih je odsevala groza, kakor da bi zrle tik pred smrtjo nekaj strašnega. Maps je trepetal. Vrata so bila zaprta — tudi okna — in vendar je nesrečni čuvaj umorjen! Morilec torej mora še biti nekje v hiši. Čuvaj je stopil k železni lestvi, ki je segala v gornje prostore. Samokres je imel v roki. Previdno je stopal s klina na klin, dokler ni prišel do vrha. Z vso opreznostjo je iztegnil vrat in pogledal okrog po sobi. V sobi ni bilo nikogar. Pri oknu je stala miza, na njej je bil brzojavni aparat. Umor je moral biti izvršen pred kratkim, ker če se čuvaj popoldne ne bi bil iavil, bi sosednje čuvajnice postale pozorne. Morilec torej še ne more biti daleč... Mapsov pogled se je nehote ustavil na močvirju, ki ga je videl skozi okno. Aparat je začel delovati. Ravnatelj je vprašal, ali je v čuvajnici vse v redu. Maps je na kratko poročal o grozni najdbi. Aparat je za nekaj časa utihnil, potem pa je prišlo novo vprašanje: »Ali boste vzdržali nekaj časa?« »Prosim, da!« je odvrnil z negotovim glasom. »Dokler me ne bo premagal spanec, bo vse dobro. Če bi prišel še en čuvaj, bi se lahko menjavala.« Ravnatelj je obljubil, da bo poslal nekoga. Potem je aparat utibnil. Noč je počasi minevala. Dva osebna in en brzi vlak, ki so drveli mimo čuvajnice, so prinesli nekoliko spremembe. Maps se je dolgočasil. Brskal je med spisi, pregledoval brzojavni aparat in — štel minute. Zdelo se mu je, da je čas obstal. Okrcg petih zjutrai je zaslišal žvižg. »Šel je iz čuvajnice. Z južne strani se je počasi bližal tovorni vlak. Pred čuvajnico se je ustavil. Iz enega voza so izstopili vlakovodja, dva delavca, železniški zdravnik in preiskovalni sodnik. »Zaradi Boyda smo prišli,« se je oglasil sodnik. »Ali je res umorjen?« Maps je molče pokazal proti čuvajnici. Možje so >vstopili drug za drugim. Zdravnik je čez nekaj trenutkov prišel iz hišo in je začel izpraševati Mapsa. Nato je mirno izjavil, da je Boyd sam kriv nesreče, ker ni pazil in je padel, ko je šel po lestvi navzdol. Maps se je spomnil na Mortonovo pripovedovanje. Prepričan je bil, da je zdravnik na strani ravnateljstva in htoče s tako razlago zakriti zločin. Zdravnik se je vrnil v .čuvajnico. Kmalu nato so železničarji prinesli Boyda in ga položili v železniški voz. Nato so se vsi zgrnili okrog Mapsa. Radovedno so povpraševali o vsem. Maps je dajal kratke odgovore. »Ali boste sami ostali tu?« je vprašal vlakovodja. »Od ravnateljstva sem prosil še za enega čuvaja, da bi se v službi menjavala.« »Ne verjamem, da bo ravnateljstvo moglo koga dobiti. Vsakdo se bo bal iti v tako nevaren kraj.« »Potem bom pa sam tu!« je mirno odgovoril Maps. »To je moje prvo mesto; ne morem ga zapustiti tako sramotno.« »Dragi prijatelj, ne zavidam vas,« je sočutno rekel vlakovodja. »M ogo sreče! ^Sog vas blaeoslovi!« Sodnik se je še enkrat vrnil. »Zdi se mi, da niste babjeverni,« je dejal. »Toda 5e boste tu prebill noč, vas bo t>recej zdelalo ... Pazite! Morda je zdravnikovo mnenje pravilno, toda — jaz bi bil kljub temu zelo previden in bi raje verjel v kak napad ...« »Toda vrata so bila dobro zaprta — vsakokrat. Tu mora biti nekaj nenavadnega vmes,« je mrko odgovoril Maps. Nato je sodnik odšel. Stroj je zažvižgal in vlak se je zganil. Možje so stali pri vratili zadnjega voza in molče gledall Mapsa, ki je strmel za vlakom, dokler ni izginil v daljavi. 3. Sonce je zašlo. Kmalu se bo znočilo. Maps je šel na progo, da bi prižgal svetilke. Ko se je vrnil k čuvajnici, se je tako počutil, ko da bi bil izpostavljen na pustem, neznanem otoku. Koval je načrte. Če bo pazil, je skoraj nemogoče, da bi se kdo približal čuvajnici, da ga ne bi opazil. Napad se je vedno izvršil med spanjem žrtve.. . Maps je šel v hišo in je dobro zaprl vrata. V sobi je sedel. V kotu je zagledal petrolejski kuhalnik. Ni se mu ljubilo kuhati. Le košček kruha in mrzlega mesa je nesel s seboj v gornjo sobo. Sedel je blizu okna. Natrpal si je pipo in spuščal oblake dima proti stropu. Vse okrog je vladal popoln mir. Samo brzojavni aparat se je od časa do časa oglasil in prekinil tišino. Okna so zrla proti močvirju, nad katerim se je vlekla gosta megla. Maps ni mogel odtrgati pogleda od tam. Čim temnejše je postajalo, tem više se je dvigala megla. Če ima v resnici opravek z Ijudmi, potem jih lahko pride en ducat. Samo buden mora ostati. Prejšnjo noč je prečul, predzadnjo noč je potoval in zdaj je čutil, da se mu oči zapirajo. Telo je zahtevalo počitka, a ko se je spomnil na močvirje, je spet začutil moč za čuječnost. Prot: jutru sta dva tovorna vlaka ropotala mimo čuvajnice. Železničarji so radovedno vpraševali. Maps jim je povedal, da je vse v redu. Naposled se je začelo daniti. Jutro je bilo pusto, ker je začelo deževati. Ravnateljstvo je brzojavilo. Sporočilo je, da še ni našlo človeka, ki bi šel za tovariša. Prot poldnevu se je prikazalo sonce. Toplota je Mapsa utrujala. Oči so ee mu vse bolj pogosto zapirale. A ko se je spomnil na Boydovo truplo, je skočil s stola in je začel tekati po sobi ko kaka zver v kletki. (Dalje sledi)