Kedaj bo boljše? L Tako se popraauje poTsod, in ker nihčer poTedati ne Te, kedaj da bode res boljae, se konča razgOTor z Tzdihlejem: Bog se nas usmili! Zares zamore le Bog sam pomagati, ker je tistim, ki imajo narodoT osodo t rokab, najbolj praTega razuma in krepke Tolje treba, da spoznajo, Ifar je narodom t blagor, ter se pri ZTršeTanji tega ne plaaijo težaT, ki se Tsaki praTični stvari tim bolj na pot staTljajo, čim dalje je krmca in spačenost t jaTno žiTljenje segla. IzTir premnogih nadlog, ki dan denešnji pri nas t ATstriji in po mnogih drugih držaTah ljudstTa stiskajo, je parlamentarni centralizem; edini pomoček, narodom težaTe zmanjsati, bil bi f e d e r a 1 i z e m. Nikar se ne ustrašite tujk, ktere berete; hočemo jih kolikor se dajasno razložiti, da jib umete. Centralizem, po sloTenskem Tsredba, je to, da ima skupni zbor poslancev Tseh dežel (parlament) pravico sklepati in postaTe delati t Tseh zadeTah. Skupni ali osreduji zbor, imajoč postaTodajno oblast, nosi se kot oblastnik, ki ljudem postaTe daje za Tse razmere žiTljenja, ter sklepa o Teiskih (cerkvenih), šolskih, narodnib, gospodarskih, davkarskib, trgoTinskih — splob o Teeh zadeTah jaTnega življenja. Kaj mislite, ali je to dobro? Dobro že zato ne more biti, ker so nektere stTari take, da jib nobeden čloTek, druge zopet take, da jih nobeden narod drugim odstopiti ne more, da o njih sklepajo, kakor se jim poljubi. Verske zadeve, Tprašanje, kako da se imajo otroci vzrejevati, kakošnib dušnih pastirjeT da je katoliškim srenjam treba, to so reči, kterib ne morejo katoličani in kr.ščanski stariai odstopiti Tečini poslanceT, kteiih še ne poznajo. To so reči, ktere zamorejo^kristjani z mirno Testjo le kat. cerkvi zaupati. Če pa ima osrednji zbor pravico ali si jo Tsaj prisTaja, da sklepa tudi t tacih, Tsakemu katoličanu in krščan8kim stariaem najsTetejših in nedotakljivih rečeh, se zgodi, kar Tidimo t sedanjem času, da goTorijo in sklepajo o Terskih zadeTab katoličanoT — judje, protestantje al luteranci in premnogi brezTerci, ter odloci t teh najsTetejših zadeTah — proti poštenim katoliškim poslancem, ki so praT redki kakor sploh praTični — naključna Tečina poslanceT, ki se še ponašajo s tem, (!a ne marajo ne za papeža, ne za škofe! Al zaiiiore jz tega kaj dobrega priti? Nikoli ne! če je Tolilna postava nalaač tako napraTljena, da imajo Nemci, kteiih je v ATstriji dobra tretjina, proti SloTanom, kterih ste dTe tretjini, Tečino, namesto da bi SloTani Tečino imeli, pač ni pričakoTati, da bi se SloTanom narodne praTice t praTični meri kedaj merile. In Tendar je narodnost stvar, ktere nobeden narod diugemu t razsodbo in poljubno priznanje odstopiti ne more, ako noce sam sebe vničiti. V osrednjem zbom pa sklepajo o našib narodnib praricah ljudje, ki nam niso po krvi bratje, naaih razmer in potreb ne poznajo! Zamore li iz tega kedaj kaj dobiega priti? Nikdar ne! In če Tečina poslanceT, ki niso na Ceskem rojeni, kterih praTice českega kraljegtTa čisto nič ne zadeTajo, kteri pa Cehom kljubujejo, ker hočejo sami oblast nad Tsemi imeti, 5e taki Ijudje sklepajo o praTicah českega kraljestva, se pač ni čuditi, ako Čehi — nočejo zadoToljni biti, ker ne morejo. In če gospodje veliki posestniki, bogati žlabtniki, dobro plačaui pvofesorji, advokati, borzijanci in opraTniki raznih bank, ki ne poznajo težaTnega stanja ua kmetib in ga še manj čutijo, četaki ljudje dovoljujejo držarne stroske in davke nakladajo, seni čuditi; ako se davki ne zmanjšajo, marTeč od leta do leta naraščajo, ker so liberalne napraTe drage, prav drage! Tako je tedaj izTir premnogib nadlog, ktere ijudstTa tarejo, najbolj v tem iskati, da se t osred- njih zborih — brez ozira na dejanske potrebe in želje posamesnih narodoT in dežel — Tse po enem kopitu meri in dela. Sanjači Tgeh narodoT, ki bote po Tsej sili kaj Teljati in svojo modrost prodati, so za take osrednje al centralistične zbore, t katerih se da — za lepo dnino — dolgo posedati in s ,,kunštnimi" gOTori še kaka mastna služba TloTiti, če je namreč gOTor obstoječi Tladi in njeni stranki Toda na mlin. Kedaj bo torej boljše? Kadar tega t e č n e b o, ampak dobi držaTa takošno osnoTO, katera njenemu bitstvu — praTicam dežel in naiodoT ugaja, kar poTemo prihodnjič.