1
Acrocephalus 31 (144): 1−5, 2010
Slovenska ornitologija – v~eraj, danes in jutri
Slovenian Ornithology – its Past, Present and Future
^as je neizbe`no dejstvo, ki mu je podrejeno malodane vse na tem svetu. 
Ornitologi se tega {e predobro zavedamo, ko skozi leta pre{tevamo ptice in 
smo tako pri~a populacijskim vzponom in padcem. Prek podatkov minulih 
{tetij, ki jim danes vedno znova dodajamo nova popisna leta, ocenjujemo 
trende, da bi ugotovili, kaj pravzaprav ~aka na{e ptice v prihodnosti. Ob tej 
prilo`nosti pa nimam namena razpravljati o pti~ji prihodnosti, ki resnici na 
ljubo glede na zadnje ocene trendov sploh ni ro`nata (PECBMS 2009), pa~ pa 
o prihodnosti ornitologov in ornitologije na Slovenskem. Okrogli jubilej, ki 
smo ga zabele`ili v minulem letu 2009, je bil pravi ~as za to, da se iz dose`kov 
in porazov preteklosti ozremo na prihodnost.
Lahko bi rekli, da je slovenska ornitologija v letu 2009 praznovala svojo okroglo 
240. obletnico. ^e odmislimo nekatere renesan~ne ornitologe, ki so ptice 
preu~evali ve~idel s stali{~a njihove uporabnosti, koristnosti in bajeslovnosti, 
predvsem pa geografsko zelo na {iroko (npr. Gesner 1555, Aldrovandus 
1646), se je prava sodobna ornitologija na Slovenskem rodila leta 1769. Takrat 
je idrijski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli objavil prvi 
znanstveni popis ptic na tedanjem Kranjskem po na~elu novodobne Linnejeve 
taksonomije, v latinsko zapisano delo pa je dodal {e lepo kopico slovenskih 
imen ptic (Scopoli 1769). S Scopolijem je ornitologija na Slovenskem za~ela 
pravzaprav zelo visoko, v samem vrhu evropske in svetovne znanosti, saj je 
leta 1769 objavljeni Annus I. historico-naturalis, eno izmed fundamentalnih 
del svetovne ornitolo{ke znanosti. Scopolijevo veliko pionirsko delo je kasneje 
spodbudilo tudi druge profesionalne in ljubiteljske ornitologe k vestnemu 
popisovanju pti~jega sveta, denimo slovitega barona @iga Zoisa (Jan~ar 
1999). Kljub temu pa v 19. stoletju slovenski ornitologi niso nadaljevali 
ble{~e~e poti, ki jim jo je tlakoval Scopoli. Po ve~ini so le zbirali ornitolo{ki 
material za muzejsko zbirko, ptice pa obravnavali v seznamih skupaj z drugimi 
vreten~arskimi skupinami (npr. Freyer 1842, Deschmann 1856 & 1862). 
[ele ob koncu 19. stoletja se je ustvarilo novo jedro ornitologov, pripravljeno, 
da za~rta jasne in smele poti slovenski ornitologiji. Med njimi so bili izredno 
plodni pisci in natan~ni raziskovalci, denimo prof. dr. Gvidon Sajovic, dr. Janko 
Poneb{ek, dr. Otmar Reiser. Nastala je vrsta pomembnih ornitolo{kih del in 
nekatera, denimo Reiserjeva Ornis balcanica (Reiser 1894−1939), so posegla 
celo prek slovenskih meja. Tedanje jedro ve~inoma profesionalnih ornitologov 
si je za cilj dolo~ilo utrditi ornitologijo v slovenski znanosti ter ornitolo{ke 
raziskave vklju~iti v tedaj `e hitro razvijajo~o se evropsko ornitologijo z vsemi 
novodobnimi raziskovalnimi prijemi. Eden takih je bil tudi za~etek rednega 
obro~kanja ptic in spremljanja pti~jih selitev (Poneb{ek 1934, Reiser 1934), kar 
je bila ena izmed revolucionarnih metodolo{kih odkritij evropske ornitologije v 
za~etku 20. stoletja. Za vse to pa je bila potrebna dobra organiziranost, zato so 
leta 1926 v Ljubljani ustanovili Ornitolo{ki observatorij, enega prvih v Evropi 
(Bo`i~ 1976). Predsedoval mu je dr. Stanko Bevk, med ~lani pa so bila tedaj 
ugledna imena slovenske znanosti, denimo prof. dr. Jovan Had`i, dr. Fran Kos, 
dr. Janko Poneb{ek, dr. Otmar Reiser, kot tudi ljubiteljski ornitologi, ki so 
`eleli sodelovati pri raziskavah ptic. [e ve~ja naprednost pa se je pokazala med 
tedanjimi raziskovalci na podro~ju varstva narave. Neomejeni lov, ki se je najbolj 
2
razmahnil v 19. in na za~etku 20. stoletja, je v Evropi dodobra zdesetkal ali celo 
izbrisal prenekatero pti~jo vrsto. Slovenija v tem ni bila izjema. A je postala, 
ko je skupina ~lanov takratnega Muzejskega dru{tva, uglednih znanstvenikov, 
med katerimi je bilo znatno {tevilo ornitologov, na De`elno vlado v letu 1920 
poslala znamenito Spomenico, v kateri je v trajno varstvo predlagala med 
drugim 23 takrat mo~no ogro`enih vrst ptic (Beuk 1920). @e v naslednjem letu 
je na podlagi Spomenice De`elna vlada sprejela odlok o trajnem zavarovanju 
ve~ine predlaganih vrst, s ~imer je bila slovenska ornitologija vnovi~ korak pred 
Evropo.
Ornitolo{ki observatorij pa kasneje ni dosegel tistega, kar so si ̀ eleli ustanovitelji. 
Njegova vloga se je izkazala le pri organiziranem obro~kanju ptic v Sloveniji, 
medtem ko k razvoju ob~e slovenske ornitologije kot znanosti ni pripomogel. 
@e ob svojem nastanku je bil povezan z muzejem in kasneje je postal del 
Prirodoslovnega muzeja Slovenije kot Kustodiat za ornitologijo (Bo`i~ 1976). 
Tako je pravzaprav prvotna ideja o razvoju slovenske ornitolo{ke znanosti in 
njenem pomenu v Sloveniji in Evropi propadla.
Ponoven vzpon pa je slovenska ornitologija spet do`ivela konec 70-ih let, 
natan~neje pred 30 leti. Pobuda je tokrat pri{la iz ljubiteljskih krogov, ki 
jih je poosebljal Iztok Geister, tvorno pa so pri tem sodelovali tudi takratni 
profesionalni ornitologi iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije: Janez Gregori, 
Ivo A. Bo`i~ in Dare [ere. Geistrova vizija o ustanovitvi Dru{tva za opazovanje 
in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS) je slovensko ornitologijo pravzaprav 
obudila iz dolgega sna. Vizija je bila precej razli~na od onih, ki so se porajale 
v preteklosti, saj je slonela na {irokem krogu popisovalcev in sodobnih 
ornitolo{kih metodah (Geister 1980a). Prelomna za tisto obdobje je bila knjiga 
Slovenske ptice (Geister 1980b), kjer je Geister podrobno raz~lenil navodila za 
sistemati~ne ornitolo{ke raziskave, katerih kon~ni cilj je bil pre{teti slovenske 
ptice in izdelati karte njihove raz{irjenosti. Pri tem so bile klju~ne tudi povezave 
s tujino, kjer so tovrstna {tetja opravljali ̀ e kar lepo vrsto desetletij. Vklju~itev v 
Evropski ornitolo{ki atlas (Geister 1989) je bila zatorej pomembna stopnica.
 
Prvo desetletje Dru{tva je bilo pre`eto z navdu{enjem. Novoustanovljena 
ornitolo{ka revija Acrocephalus se je polnila s podatki s terena, ornitologija je 
bila v velikem zamahu. Pri tem velja poudariti, da jedra Dru{tva niso sestavljali 
poklicni, pa~ pa ljubiteljski ornitologi, ki pa niso bili zgolj nemi ob~udovalci 
narave, marve~  so svoja opazovanja in ugotovitve zapisovali in kriti~no presojali 
([tumberger 2000). Od vsega za~etka DOPPS zato ni bil ljubiteljsko dru{tvo, 
ampak strokovno zdru`enje ornitologov (npr. @upan~i~ 1985, Geister 1987, 
Tome 1999). S pre{tevanjem pa na dan niso prihajale le vesele novice, temve~ 
je v tem ~asu iz na{ih krajev dokumentirano izginila prenekatera ptica, denimo 
prlivka Burhinus oedicnemus in ju`na postovka Falco naumanni (Geister 1995). 
Izkazalo se je, da samo pre{tevanje in raziskovanje ptic ni dovolj. Treba se je bilo 
aktivno zavzemati za njihovo u~inkovito varstvo, ~eprav {e vedno na temelju 
dobrih raziskav (npr. Gregori 1983, [tumberger 1983, Trontelj 1991). 
Vrh je takratni DOPPS dosegel sredi 90-ih let z objavo atlasa gnezdilk 
(Geister 1995) in zimskega ornitolo{kega atlasa (Sovinc 1994). Bolj kot sami 
deli pa je bila za slovensko ornitologijo pomembna njuna dedi{~ina, posledica 
ve~ kot 10-letnega intenzivnega organiziranega popisovanja in preu~evanja 
ptic. V ospredje se je vedno bolj prebijalo varstvo narave, raziskovanje se je 
umikalo v ozadje. Konec 90-ih je pri{lo do pravzaprav pri~akovanega razkola 
Uvodnik / Editorial
3
Acrocephalus 31 (144): 1−5, 2010
generacij. DOPPS se je stresel kot {e nikoli dotlej. Mlaj{a generacija, ki je v 
DOPPS-u zrasla, si je `elela novih izzivov, zagovarjajo~ predvsem absolutno 
prednost varstva narave in ptic pred vsemi drugimi nalogami ornitolo{ke 
stroke. Skoraj dogmati~ni viziji je bilo podrejeno vse. DOPPS se je vklju~il 
v mednarodno integracijo BirdLife International, ki jo je videl kot nujnost, 
~eprav vsaj sprva z dolo~eno mero skepse (Trontelj 1996). Kljub temu so v 
DOPPS-u {e vedno nastajala dela, pomembna za slovensko ornitolo{ko stroko, 
denimo dolgo pri~akovano poenotenje pti~jih imen (Jan~ar et al. 1999) ali 
pa prvi celovit pregled mednarodno ornitolo{ko pomembnih obmo~ij v 
Sloveniji (Polak 2000). Obe navedeni deli sta nastali kot rezultat skupinskega 
prizadevanja ve~jega {tevila ~lanov DOPPS. Nov dose`ek pa je bila ustanovitev 
profesionalnega jedra, Pisarne DOPPS, sprva kot organizatorja delovanja 
dru{tva, kasneje kot vse bolj samostojnega subjekta z operativnimi nalogami 
ter z naravovarstveno, raziskovalno in publicisti~no dejavnostjo.
Poleg tega se je v DOPPS-u kalila `e tretja generacija ornitologov. Njihova 
zna~ilnost je bila predvsem visoka formalna izobrazba, zlasti {tudentov Univerz 
v Ljubljani in Mariboru, in s tem ponovni prodor ornitologije v slovensko 
znanost. V nasprotju s prej{njo generacijo, ko so se ornitologi z univerzitetnimi 
diplomami ve~inoma preusmerili na druga podro~ja znanosti, torej stran od 
ornitologije in raziskav ptic, pa se je nova generacija ve~inoma usmerila prav 
v ornitolo{ke raziskave. Ob tem sta nastali dve mo~nej{i ornitolo{ki jedri, 
prvo v `e omenjeni Pisarni DOPPS in drugo na Nacionalnem in{titutu za 
biologijo. Obe skupini sta vsaj na prvi pogled dokaj komplementarni. Cilj prve 
je uspe{no varstvo narave in ptic ter popularizacija ornitologije v {ir{i javnosti, 
kar izhaja iz proti koncu 90-ih let oblikovanih vizijskih ciljev DOPPS, cilj 
druge pa razvoj ornitologije v slovenski znanosti s poudarjenimi raziskovalnimi, 
izobra`evalnimi in varstvenimi vidiki. V resnici pa se poti marsikje kri`ajo in 
le tu in tam dopolnjujejo, ve~inoma le kot manj{e skupne naloge, ki so se 
sicer za~ele {ele v zadnjem ~asu. To ima v gotovih trenutkih povsem negativne 
u~inke na uresni~evanje principov varstva narave ali razvoja slovenske 
ornitolo{ke znanosti. ^e je razlog za to le tranzicijska nedore~enost skupin in 
njihovih usmeritev, bo pokazal ~as. Upajmo, da ne v smeri ponovnega zatona 
ornitologije na Slovenskem, kar se je vedno znova dogajalo v preteklosti. Poleg 
omenjenih jeder so t.i. ornitolo{ki zametki razsejani {e po nekaterih drugih 
in{titucijah, omenim naj le Prirodoslovni muzej Slovenije z vso dedi{~ino 
nekdanjega Ornitolo{kega observatorija, in celo dru{tvih, ki so pravzaprav 
vzniknila iz DOPPS-ovega stebla.
In kak{na prihodnost ~aka slovensko ornitologijo? ^e bi presojali trende, 
nas po ponovnem vzponu ornitologije pred 30 leti spet ~aka dolgo obdobje 
zimskega spanja. Od ptic smo se nau~ili, da so pri majhnih populacijah velika 
populacijska nihanja obi~ajen pojav. Resnici na ljubo zajemamo slovenski 
ornitologi razmeroma majhno populacijo, ki ji je v preteklosti le tu in tam uspel 
kak ve~ji prodor v svetovno ali evropsko ospredje. To se je zgodilo le takrat, 
ko so bili ornitologi sposobni prese~i drobnjakarstvo ter zapiranje skupin in 
posameznikov. Klju~no pri tem je, da je sicer majhna kriti~na masa dobro 
organizirana, delo in pristojnosti jasno razdeljene, pri ~emer je pri profesionalnih 
ornitologih, ho~emo ali ne, potrebna selekcija dobrih kadrov za posamezna 
podro~ja, pri ljubiteljskih ornitologih pa velika mera nesebi~nega entuziazma. 
Povezava med ljubiteljskim in profesionalnim delom je tu klju~na (Silvertown 
2009), kajti velike korake je mogo~e delati le vzajemno. To in pa vsesplo{no 
velik vpliv pti~jega sveta na ekosisteme (Sekercioglu 2006) je pravzaprav tudi 
4
Uvodnik / Editorial
temeljna prednost ornitolo{ke znanosti in naravovarstva pred vsemi drugimi 
podobno usmerjenimi vedami na svetu. Slovenska ornitolo{ka stroka, tako 
profesionalna kot ljubiteljska, pa danes temu priporo~ilu {e zdale~ ne sledi. 
Za~ela je krepko zaostajati v tem hitro razvijajo~em se svetu! Danes imamo 
opraviti, v primeri s preteklostjo, z ve~ razli~no usmerjenimi ornitolo{kimi udi, 
ki imajo, zanimivo, bolj ali manj eno samo osnovo, Dru{tvo za opazovanje in 
prou~evanje ptic Slovenije, ki {e vedno predstavlja stanovsko organizacijo vseh 
ornitologov v Sloveniji. Kaj torej potrebujemo v prihodnosti? Potrebujemo 
novo stopnico, ki pa je nekoliko druga~na in kompleksnej{a kot ona izpred 30 
let. Struktura slovenske ornitolo{ke srenje se je namre~ v razmeroma dolgih in 
plodnih 30 letih bistveno spremenila, saj danes ne govorimo le o ornitologih 
kot posameznikih, pa~ pa tudi o ornitolo{kih skupinah. Ravno ta struktura 
nam narekuje novo organizacijsko shemo. Ornitologija, ki je poleg raziskovanja 
nerazdru`ljivo povezana z varstvom narave, danes v Sloveniji potrebuje tri 
mo~ne stebre: (1) raziskovalnega, ki bi na visoki ravni skrbel za kakovostne 
ornitolo{ke raziskave (vklju~ujo~ uveljavljanje ornitologije v slovenski 
znanosti), uvajal nove metode in vidike varstva narave v slovenski prostor ter 
skrbel za izobra`evanje novega kadra; (2) varstvenega, ki bi z modernimi in 
u~inkovitej{imi prijemi skrbel za implementacijo varstvenih naporov na terenu 
(npr. ustanavljanje rezervatov) ali na drugih podro~jih (npr. zakonodaja), 
ter skrbel za popularizacijo ornitologije in varstva narave v {ir{i javnosti; in 
(3) ljubiteljskega, ki zajema neprofesionalni segment ornitologov, klju~en 
za podporo prej{njih dveh stebrov zlasti pri opravljanju velikih nacionalnih 
raziskav, pri {irjenju naravovarstvene zavesti in pri dajanju izredno  pomembne 
podpore ve~jim ornitolo{kim in varstvenim projektom v {ir{i javnosti. Pravi 
uspeh bomo seveda dosegli le s tesno in u~inkovito povezavo med vsemi tremi 
stebri. 
Slovenska ornitologija, ki jo je pred davnimi ~asi gradil Scopoli in se je razvijala v 
Ornitolo{kem observatoriju ter do`ivela preporod v DOPPS-u, je danes torej na 
novi preizku{nji! To je pravzaprav na{a velika naloga, torej trenutne in bodo~ih 
generacij ornitologov, ki so se in se {e danes porarajo prav v DOPPS-u.
Al Vrezec
Literatura / References
Aldrovandus, U. (1646): Ornithologiae hoc est de avibvs historiae Libri XII. – Apud 
Nicolaum Tebeldinum.
Beuk, S. (1920): Spomenica. – Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo 1 (1−4): 
69−75.
Bo`i~, I. (1976): Slovenska ornitologija med leti 1926−1976. – Proteus 38 (7): 
247−250.
Deschmann, C. (1856): Verzeichniβ in den Jahren 1853, 1854 und 1855 eingegangenen 
Museal-Geschenke und sonstigen Erwerbungen. – Jahresheft des Vereines des 
krainischen Landes-Museums: 54−74.
Deschmann, C. (1862): Verzeichniβ der vom 1. Nov. 1858 bis Ende April 1862 
eingegangenen Museal-Geschenke und sonstigen Erwerbungen. – Drittes Jahresheft 
des Vereines des krainischen Landes-Museums: 216−218.
Freyer, H. (1842): Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und 
Fische. – Eger'schen Gubernial – Buchdruckerei, Laibach.
Geister, I. (1980a): Pozdravni nagovor na ustanovni skup{~ini Dru{tva za opazovanje 
in prou~evanje ptic Slovenije. – Acrocephalus 1 (1): 1−3.
5
Acrocephalus 31 (144): 1−5, 2010
Geister, I. (1980b): Slovenske ptice. – Mladinska knjiga, Ljubljana.
Geister, I. (1987): Uvodnik. – Acrocephalus 8 (31/32): 1.
Geister, I. (1989): Slovenski prispevek k evropskemu ornitolo{kemu atlasu. – Dru{tvo 
za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije, Ljubljana.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana.
Gesner, C. (1555): Historiae Animalium, Liber III. – Tigvri apvd Christoph. 
Froschovervm.
Gregori, J. (1983): »Rde~a knjiga« ogro`enih vrst pti~ev. – Acrocephalus 4 (16): 25.
Jan~ar, T. (1999): Nomenclatura carniolica barona @ige Zoisa – ob 200. obletnici 
rokopisa. – Acrocephalus 20 (94/95/96): 71−86.
Jan~ar, T., Bra~ko, F., Gro{elj, P., Miheli~, T., Tome, D., Trilar, T., Vrezec, A. 
(1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. – Acrocephalus 20 (94/95/96): 97−162.
PECBMS (2009): The State of Europe's Common Birds 2008. – CSO/RSPB, Prague.
Polak, S. (ur.) (2000): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji. Important 
Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS {t. 1. – Dru{tvo za opazovanje in 
prou~evanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana.
Poneb{ek, J. (1934): Dosedanji uspehi zavoda. str. 26−36 V: I. Izvestje Ornitolo{kega 
observatorija v Ljubljani, 1926–1933. – Kuratorij Ornit. Observatorija v Ljubljani, 
Ljubljana. 
Reiser, O. (1894−1939): Materialien zu einer Ornis balcanica. – Commision bei Carl 
Gerold's Sohn, Wien.
Reiser, O. (1934): Razvoj ornitologije. str. 12–13 V: I. Izvestje Ornitolo{kega 
observatorija v Ljubljani, 1926–1933. – Kuratorij Ornit. Observatorija v Ljubljani, 
Ljubljana.
Scopoli, I.A. (1769): Annus I. historico-naturalis. Descriptiones Avium. – Sumtib. 
Christ. Gottlob Hilscheri, Lipsiae.
Sekercioglu, C.H. (2006): Increasing awareness of avian ecological function. – Trends 
in Ecology and Evolution 21 (8): 464−471.
Silvertown, J. (2009): A new dawn for citizen science. – Trends in Ecology and 
Evolution 24 (9): 467−471.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, 
Ljubljana.
[tumberger, B. (1983): Poro~ilo komisije za varstvo narave. – Acrocephalus 4 (15): 1.
[tumberger, B. (2000): Sove – pred jubilejem revije Acrocephalus in po njem. – 
Acrocephalus 21 (98/99): 1.
Tome, D. (1999): Ornitolovci. – Acrocephalus 20 (93): 37.
Trontelj, P. (1991): Uvodnik. – Acrocephalus 12 (49): 113.
Trontelj, P. (1996): Ignoranca Birokratskega Aparata (IBA). – Acrocephalus 17 (77): 
101−103. 
@upan~i~, A.O. (1985): Uvodnik. – Acrocephalus 6 (23): 1.