Za poduk in kratek čas. Čitalnica mariborska. (Govor g. profesorja Majcigerja ob 201etnici čitalničnej.; IV. Ia slavaa gospoda! ta avečaaost je bila zarea veličastna. Združila se je v dosego vzvišeaega uameaa Čeaka vztrajaa delavnost z Sloveasko požrtvovalaostjo. Kdor je bil pri ti besedi aavzoč, gotovo mu ae pojde daa 5. avgusta 1863 več iz spomiaa. Pod milim aebom zvuaaj aieata Maribora aa gospod Scberbaumovi pristavi, ,,Braadbof" imeaovaai, je bil postavljea krasea oder v podobi kapelice v bizaatiaskem slogu. V okaili proti zabajajočemn aolacu ste se lesketale uaietaiško zmalaai podobi sv. Cirda ia Metoda, dar brezmejae požrtvovalaosti zaanega rodoljuba prečastitega gospoda častnega kaaonika Marka Glazerja, maogoletaega ia maogozaalužeaega žnpaika pri sv. Petru pod Mariborom. Tu se je prazaovala svečaaost, kakoršne sloveaski 8vet pač še ni labko videl. Nad 5000 Ijudi vsakega stauu je bilo tu zbraaih ia ta maožiaa, slavaa gospoda! je pazljivo, rekel bi, z aeko tzneaeao pobožaostjo poslušala gorore ia pesai, deklamacije ia aapitaice. Slaraostai govor aem govoril jaz, v kterem so se posebne zaaluge av. blagovestaikov aa polji slovanskega slovstva ia 8lovaaake omike^poudarjale, ia zato je bilo moje ime v družbi a Sumaaovim razaašaao ia smeaeno po aasprotaiških časopisib. Celo ,,Augsburger Allgemeiae Zeituag ai ai aiogla kaj, da bi ae bila najnib iruen pred svojiaii čitatelji aa smeb ia ovajo postavila. Pa vkljub temu je bila veaelica velečaataa. Ljudstvo se je radovalo gla8be, občudoralo krasae baloae, ki so plavali po zraku, strelaaja z možaarji, ia zrečer, ko je krasaa aiesečiaa z modrega aeba rae okoli včaiavala, se je leaketal slavuostai prostor od sto ia 8to lampijohov v prelepih barvah. Poveličevali so še to veličastao svečauost aeštevilBi kresi, ki so avetili z mogocaega Poborja, z viaokega Žalca, od sv. Uibaaa ia z piramide, od sv. Petia in z Slapja ia z brezbrojaih bližajib ia daljnib viaskib vrbov. Nad zbraaim aarodom pa ao plopolale mogočae zastave aarodae, cesarake ia deželske v rahlem večeraem blipu. Pod vaako zastavo je bil grb ia pod ajini uapis iz jedaega ali drugega slovanskib jezikov. Sloveaski aspis je bil zaani Kose»kega izrek: ,,Biti slovenske krvi, bodi Sloveacu pnnon." Ti napisi so aekterim hudo v oči bodli. Bilo je prekrasao, velečastao. Cela svečaaost je stala aad 1300 gld. ia to rea veliko avoto je spravila v kratkein času darežljivoat aloveaskega aaroda, kajti priaeski so dobajali iz V8eb krajev, v kterih prebiva Sloveaec. Naj bodo tukaj tudi iaieaa tistib mož častao ouieajeaa, ki 80 se aajveč prizadevali, to velekrasao svečanost v življeaje spraviti. Rekel sem že, da se je združila Ceska delavaost z Sloveasko požrtvovalaostjo v dosego prelepe svrhe. Tu so sodelovali vrli Čehi: Jo8ip Jedlička, predatojnik kurivaice aa kolodvoru Korožke železaice, Josip Bohni, uradnik ravao tam, in Emaauel Chocbolovšek, brat zaaaega čeakega piaatelja. Med Sloveaci zaaluži aa prrem niestu irneaovaao biti ime gospoda častaega korarja Marka Glazerja, dr. Oomiakuša, Dr. Seraeca, Pauliča, prof. Šumaaa, J. Miklošiča, ia lesBega trgovca M. Blaža, ki je vae lesovje za stavbo prekraaaega odra za zaižano ceao priskrbe). Ne moreui si kaj, slavna gospoda, da bi ae omeail aeke posebae prikazai o priliki te svečaaosti, ki tudi daa daaes zauimiva airoke kroge aaae domoviae. Vdeležili 80 se aaaega prazaika v prav aiaogobrojaem številu tudi nemški aaši sotneščani z neko blagovoljaoatjo, ki je naše iskreao spoatovaaje v viaoki meri probudila ia ki je živ dokaz, kako lahka sta rair ia sprava aied aezbeganim, pravičao mislečim narodom. (Dalje prihodnjič.) Smešnica 48. Neki teaar ia zdravaik gresta po ceati, ko začae v bližaji vesi goreti. nGlej! glej!" zakliče veaelo tesar, ,,kako aioja paeaica cveti!" Ko je to rekel, mu spodleti, oa pade, pa 8i aoge alomi. ,,Glej, ljubi prijatelj!" pravi zdaj zdravnik, ntvoja pšeaica še le cveti, moja je pa uže zrela." Slavomil.