°AvH!na Plačana v gotovini	AA <.
Abb' postale i gruppo Lena 9U ur
Leto XXVn. Št. 201 (7989)
TRST, nedelja, 29. avgusta 1971
Sovjetski komentarji berlinskega sporazuma
Izredno pozitivna ocena in podčrtovanje možnosti nadaljnjega pomirjenja v Evropi
Jg^VA. 28. — Prvi komentar J/Skega tiska o berlinskem ie zelo pozitiven. Da-
je s?“se «Sovjetska.ia Rusija*, da 4 ™razum zelo pomemben in k ..Postavlja važen prispevek tt^tvi miru v Evropi. Ko-Komu5‘ *4a -i® napisal Juri Se<jji kov> nadaljuje, da sicer bede d° sporazuma še ni poznano, ZUmu9 * že sama vest o spora-SvetJJ ^budila izreden odjek po
Iju^^skaja Rusija* nato nada-Pom 1 da gre za eno izmed naj-šanj ^bnejših in zapletenih vpra-tii i ^fdnarodne politike po voj-tife. da so četrt stoletja izko-Dj' “eri in za ustvarjanje med-tov 7°^, napetosti in žarišče spo-% J',-Evropi. Sporazum o Berli-tii tjjj- u-ie- da se lahko odstra-Deta , na tem delu našega pla-S^jdftonator napetosti, ie je , *d komentar nadaljuje, da zum j sd važno, da sta spora-(ief^Pdobrili 0be Nemčiji. Glede ta C56 . demokratične republike ®vi. da bo sporazum olajšal ippe] ^mirjen j a v središču Ev-litil{e ter da gre za rezultat po-vseh s?c'alistične skupnosti in ia M^h sil — med katere spaka J^ka demokratična republiki se trudijo za mir in za ie.
«utn o Berlinu bo olajšal
>*nje.
"tle evropske konference o k^ in predstavlja nov do-
tilto Z?. Strajno sovjetsko poli-dtrdit, •-l ^aži plemeniti stvari
^ncija pripravljena ^ pogovore z Italijo 0 ^narni krizi
Hinj o«
Etjvor ’	— Po pritrdilnem od-
h gr zahodnonemškega kancler-vladepdta na poziv predsednika Prej Plomba, da je treba damskih a dvostranskih ali večstran-H^Sovorih izoblikovati enotno
i sedanje svetovne kri-- danes predsednik Colombo
Jadi odgovor francoskega
Pt^® . gospodarske skupnosti za
4ije ,dan«
tS tudi
ski D!dt?ika Pompidouja. Francovi k, ednik se strinja s pred-*V001omba’ da je treba najti stališče zahodnoevropskih -ti P8 sporoča, da je * Italr Popravljena na pogovore 'tkatJ0..0 vs®h perečih valutnih
S4h,l Poročajo Londona je bri-Jjtejjt v ada sprejela ukrepe za «iitank tujih kapitalov v Veliki “tekiiii1’..da preprečijo morebitne h' bor]C,de s šterlingom. Ti ukre-stopili v veljavo v torek. %jn .® banke, ki upravljajo v račune oseb, ki nimajo liji ,ga bivališča v Veliki Brita-jjjWj enutn° ne bodo plačevale
No
■^o i .na nove račune, n., topi }?lci položili od torka na
ki jih
-‘ej. položili od torka Nžd Ustale finančne in druge a rta, .Pa ne bodo mogle od tor-
v pf ,spr
sterlint
til v -le sprejemati novih naka-Z Uv7®riingih na račun tujcev. ^ je h °° n'bajočega tečaja jena % danes japonska valuta na r>otilaln<;m trgu v Tokiu ovred-to (jp,za 5 odstotkov. Hkrati pa NaeliNN obveznice nekaterih S.b " japonskih industrijskih SUbij 0b °dprtju borze precej iz-Se J*a vrednosti, ker se bojijo k, b° izvoz v ZDA zmanjšal.
Pozneje se je sicer borza bolj u-mirila.
HAVANA, 28, — Kubanski predsednik Fidel Castro je med včerajšnjim govorom na havanski u-niverzi še enkrat poudaril, da odklanja vsako možnost sodelovanja z imperialistično vlado ZDA*. Dalje je še dejal, da «Kuba ne bo nikoli stopila v okvir organizacije ZDA*.
Ob zaključku se je dotaknil tudi vprašanja Bolivije: »Imperializem in reakcionarstvo sta izzvala bolivijsko revolucionarno gibanje, ljudstvu preostaja tako samo oborožen upor*.
Na Koroškem premazali nemške napise pred slovenskimi vasmi
DUNAJ, 28.	— Preteklo
noč so ponovno premazali samo nemške napise pred popolnoma slovenskimi vasmi: Sveče, Svetna vas, Št. Janž v Rožu, Podjunja vas in Bistrica. Cestne napise so premazali z rdečo barvo. Vest objavlja a-gencija ANSA, ki dodaja, da Slovenci na Koroškem zahtevajo uvedbo dvojezičnosti, kot jo predvideva avstrijska državna pogodba iz 1955. leta.
STRAHOTNA POIURSKA NESREČA V BLIŽINI BRINDISIJA
Zgorel je grški trajekt «Heleanna» Do sedaj so ugotovili 31 smrtnih žrtev
Grški trajekt v plamenih. V bližino krme je vlačilec usmeril močan curek vode
(Telefoto ANSA)
niliiiiiiliillliillliiiiilllliiiiHliiiiinililllllllilllllillliiillllllliilllliiiMiiiililiMliiliillliilllliillliilliiiiilliiiiiiiniiliillllliiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiilll.....mi...........i.............................i.....................................................................................
26. IN 27. AVGUSTA V BUKAREŠTI
Posvet diplomatov socialističnih držav
Obravnavali so vprašanja, ki bodo na dnevnem redu zasedanja generalne skupščine OZN kr torej vključitev LR Kitajske
MOSKVA, 28. - Agencija TASS poroča, da je bila v Bukarešti 26. in 27. avgusta konferenca visokih diplomatskih predstavnikov, katere so se udeležili diplomati iz Sovjetske zveze, Ukrajine, Belorusije, Nemške demokratične republike, Bolgarije, Kube, Mongolije, Poljske, Romunije in češkoslovaške.
Agencija poroča, da so na konferenci izmenjali stališča glede vprašanj, ki bodo na dnevnem redu 26. zasedanja generalne skupščine OZN in da se je razgovor vršil »v ozračju bratskega sodelovanja ter medsebojnega razumevanja*.
Kot je znano, bo na tem zasedanju v ospredju ključno mednarodno politično vprašanje vključitve Ljudske republike Kitajske za polnopravno članico OZN.
SAJGON, 28. — Podpredsednik Nguyen Cao Ky se ie danes udeležil pogreba vojaškega invalida.
ki se je v torek sežgal, da protestira proti premajhni demokratičnosti v Južnem Vietnamu zlasti v zvezi z bližnjimi volitvami. Drugače pa je položaj v Vietnamu še vedno napet v zvezi z jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami.
Libanon bo kupil orožje v SZ
BEJRUT, 28. - Nekateri bejrutski listi so danes objavili vest, ki jo pripisujejo obrambnemu ministru Sabi, da bo Libanon v okviru petletnega obrambnega načrta, ki ga je pravkar odobril libanonski parlament, kupil orožje v Sovjetski zvezi za vrednost 200 milijonov libanonskih lir. Libanonski obrambni minister je bil pretekli mesec v Moskvi in v nekaterih drugih evropskih prestolnicah, kjer se je pogajal za nakup orožja.
","l'lih„llllll||||||||||||||||l||l|III|IIIIIIIIIIIIII,llllll„„lml„„l|„„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiMuiiiiuiinimmMniuiiiiiiiimitiiiiimniimiiiiiniiiiiiiiiin*
po NEUSPELEM DRŽAVNEM UDARU
fnd prekinil odnose z Libijo
Predsednik Tombalbaju trdi, da sta za kulisami delovali so-sednja država in imperialistična novokolonialistična velesila
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Priprave za ljudski referendum o ustanovitvi Zveze arabskih držav
Egipt poziva sudanskega predsednika naj preneha z lovom na komuniste - V Gedi konferenca za spravo med Jordanijo in Palestinci
4?hT LAMY, 28. — Poskus Ndwga udara proti čadskemu Tombalbaju je pojita Prekinitev diplomatskih % N'' ^ed čadom in Libijo. *i ^ . je nastala tudi napaka,
0 pf6vJ.e. sledil nesporazum: vest N	odnosov z neko arab-
t s„rNavo Je namreč sporočil zunanji minister Baba ^ (k ^esl 80 sprejeli v Jaun-Nakamerun). vrnila pa se je v6st, a.'n tako so dalje razširili Šf3 so prekinjeni odnosi ■e Ue«* °m in Z AR. šele davi se NtittPorazum razčistil in se je Nveli?’ da gre za Libijo. U-%sl tev ukrepa pa je, da je a-Pike.4 država podpirala zarot-
X^r?bnejših podatkov o samem vi Je ni- Stanje se je v drža-Ntiiit	normaliziralo. Pred-
Lornbalbaj je pozval ljud-[%}’j;,,naj se ne razburja. Tudi • ■ Saiv,6 ^ načelo zopet delova-n P° ulicah še krožijo vo-$ v Patrulje. Utemeljena je tu-st> da je voditelj upora na-
redil samomor. Ahmeda Abdala-ha so najprej dolgo zasliševali na policijskem poveljstvu. Ko so ga vprašali, kdo bi postal po udaru predsednik države, je zaprosil za nekaj minut odmora. Zaprli so ga v bližnjo ceiico, ko pa so se agenti vrnili, je ležal mrtev. Abdalalh je bil do pred nekaj leti član parlamenta, zadnje čase pa je delal v nekem uradu.
Po radiu in televiziji je včeraj spregovoril tudi predsednik republike, ki je še enkrat ponovil, da bo posredoval točnješe podatke o udaru, ko bo zaključe na preiskava. Poudaril je le, da vzroki državnega udara ne izvirajo iz položaja, ki vlada v sami državi, temveč iz širokega mednarodnega konteksta. Pri tem je omenil neko sosednjo državo — po izjavah ministra Babe Hasana je postalo jasno, da Je mislil na Libijo — in neko »imperialistično in novokolonialistično velesilo*. Zdi se, da oblasti še vedno zaslišujejo dva »važna tu-
ja jetnika*. Zanimivo je pri vsem tem, da so francoski vojaki med državnim udarom ostali v vojašnicah, ne da bi pomagali predsedniku, čeprav jih je Francija poslala v čad na prošnjo Tombai-baja, da bi mu pomagali pri u-rejevanju odnosov z uporniki na severu in jugu.
Iz dobro obveščenih virov se je medtem izvedelo, da voditelj državnega udara Abdalah ni bil povezan z organizacijo «Froli-nat* (Čadska osvobodilna nacionalna fronta), v kateri so vključena v glavnem vsa uporniška gibanja afriške države. «Fro-linat* vodi Aba Sidik, bivši minister, ki je že pred časom u-šel v Libijo. To bi bila tudi edina logična razlaga, zakaj je predsednik prekinil odnose s to državo. Omenili bi še pogoj, ki ga je Francija postavila Libiji ob dobavi reakcijskih letal: Libija je morala prenehati s podpiranjem čadskih upornikov. Ni pa znano, če je ta pogoj spošto vala.
KAIRO, 28. — Jutri se sestaneta egiptovska vlada in glavni odbor Arabske socialistične zveze. Predsednik El Sadat bo na obeh sejah poročal o položaju na Bližnjem vzhodu, zlasti o sklepih in dogovorih glede uresničitve zveze arabskih republik med Egiptom, Libijo in Sirijo. El Sadat je nedavno skupno z Gedafijem in Asanom podpisal v Damasku ustanovno listino nove arabske zveze. Listina predvideva, da mora prebivalstvo treh držav 1. septembra z ljudskim referendumom potrditi ali zavrniti ustanovitev zveze arabskih republik.
Na zadnjem sestanku v Damasku so trije arabski državni glavarji razpravljali tudi o politični napetosti med Sirijo in Jordanijo ter o odnosih med palestinskim osvobodilnim gibanjem in amansko vlado, ki je z nedavnimi napadi na palestinske gverilce prelomila svoje obveznosti do palestinskega osvobodilnega gibanja. Jordanska vojska je dejansko razbila enote palestinskih gverilcev, .jih na tisoče pobila, ostali pa so se zatekli v Sirijo in Libanon. Zato so tudi Sirija, Irak in Alžirija prekinile diplomatske odnose z Jordanijo, Sirija in Irak pa sta zaprli mejo s svojim a-rabskim sosedom. Libija in Kuvajt pa sta ukinili denarno pomoč Huseinu.
Egiptovski predsednik ie do konferenci v Damasku odpotoval v Gedo, kjer se je sestal s kraljem Saudove Arabije Feisalom, ki je ponudil svoje posredovanje za pomiritev med Jordanijo in palestinskim osvobodilnim gibanjem. Prav danes so kairski časniki sporočili, da bo v Gedi v torek konferenca za poravnavo spora med Jordanijo in Palestinci
Poleg tega bosta egiptovska vlada in Arabska socialistična zveza razpravljali tudi o položaju v Sudanu, kjer nadaljujejo z lovom na komuniste. El Sadat je o tem vprašanju nedavno govoril v Kartumu s sudanskim predsednikom Nimeirijem. Ravnatelj kairskega častnika »Al Ahram* je danes napisal članek, v katerem poziva Nimeirija naj preneha s protikomunistično represijo, da so razčistijo prijateljski odnosi med Arabci in Sovjetsko zvezo. Članek ugotavlja, da je bil po obisku El Sadata storjen korak naprej v tem pogledu.
Jordanski radio je sporočil, da je kralj Husein «ponudil Palestincem roko sprave*, hkrati pa da je dejal, da ne bo «dovolil nikomur. da bi razbil državno enotnost*. Jordanska kralj je naglasil,
da je pripravljen «sodelovati s katerim koli arabskim osvobodilnim gibanjem na ozemlju, ki ga je zasedel Izrael*, se pravi, da ne mara več gverilcev v svojih mejah.
V Kairu je bilo danes sporočeno, da bo Egipt zaprosil za udeležbo na prihodnji seji varnostnega sveta OZN, na kateri bodo razpravljali o hebrejizaci.i' Jeruzalema. V kairskih uradnih krogih pričakujejo, čeprav je na dnevnem redu seje varnostnega sveta' vprašanje Jeruzalema, da bo razprava zajela celotno vprašanje Bližnjega vzhoda, zlasti pa vprašanja ostalih arabskih zasedenih področij.
Manevri v so že bili
Bolgariji
To praktično pomeni, da so odpovedali sporne manevre čet varšavskega pakta
DUNAJ, 28. — Bolgarska a-gencija BTA poroča, da so se
v drugi polovici avgusta vršili v Bolgariji vojaški manevri z oznako «Pireslav 71*. Manevre je vodil bolgarski obrambni minister general Dobri Divkov, sodelovale pa so kopenske čete, oddelki protiletalske obrambe, letalstva in mornarice. Poveljstva, častniki in vojaki so preizkusili strateško in taktično uvežba-nost in sodelovanje raznih rodov vojske v pogojih modernega vojskovanja.
Sporočilo bolgarske jridne a-gencije po vsej verjetnosti po meni, da ne bo prišlo do nobenih novih manevrov in da so se odpovedali manevrom čet varšavskega pakta, na katerih bi morale sodelovati tudi tri sovjetske divizije in o katerih je biio v zadnjem času toliko pisanega. Te manevre so negativno ocenili v Romuniji in zlasti v Jugoslaviji, kot obliko pritiska na sosednje države, kar ni v skladu z načeli o nevmešavanju in je proti prizadevanjem, da se Balkan spremeni v področje miru.
Visoko število pogrešanih, ki ga ne morejo ugotoviti, ker ni seznama potnikov - Požar se je vnel ob 5.30, ko je eksplodirala plinska jeklenka • Obsežna, požrtvovalna pomoč okrog petdeset potniških in italijanskih vojaških ladij
64 oseb je resno ranjenih
RIM, 28. — Do sedaj so potegnili iz morja 31 trupel žrtev strahotne pomorske nesreče, ko se je vnel grški trajekt .Heleanna*, ki vozi na progi Patras - Ancona in ko je bil oddaljen kakih dvajset milj od italijanske obale. Točno število žrtev še vedno ni znano in ni mogoče ugotoviti koliko potnik jv ter posadke je na ladji sploh bilo, zaradi nezaslišane nemarnosti grškega brodarja.
Požar je nepričakovano — ob
5.30 — zajel kuhinjo na krmi, ko je najbrž eksplodirala jeklenka s plinom. Ogenj se je naglo širil in ob 6.20 je kapitan Di-mitrios Anthiapas po radiu predal signal «SOS». Ladja je bila zelo blizu obale, zaradi česar so znak za pomoč čule številne !• talijanske ter druge potniške in tovorne ladje, ki so takoj prihitele s polno paro na pomoč. Prišlo je do izredno obsežne in relativno uspešne operacije pomoči, tako da so znatno zmanjšali število smrtnih žrtev, ki bi drugače šlo v stotine. Reševalne naprave na ladji namreč niso delovale in je prišlo do panike. Na ladji je bilo dvanajst rešilnih čolnov, najmanj štirje so se ražbili, oziroma niso delovali.
Ob 8.30 je bilo ukazano, da je treba zapustiti ladjo in takrat je že plulo proti »Heleanni* o krog petdeset ladij najrazličnejših tipov, vojaških in civilnih, poleg tega so ladjo preletavali helikopterji službe letalske pomoči.
Na mesto nesreče je prva priplula ribiška ladja »Madonna della Media*. Kapitan ribiške ladje je kasneje izjavil, da je ribaril v bližini Monopolija, ko je od daleč opazil dim. Iz vode je potegnil mreže in se usmeril proti požaru. Videl je ladjo, ki je gorela na krmi, ko se je nenadoma požar razširil. Takrat je na desetine potnikov poskakalo v vodo in pričel jih je reševati. Vsi so bili zelo preplašeni in okrog njegove ribiške ladjice je bilo vedno več ljudi. Ko so priplule druge večje ladje na področje je s svojo ladjico prevažal rešene potnike k njim. Napor je bil izreden zlasti zaradi panike med onimi, ki so bili v morju. Kapitan ribiške ladje Giuseppe Gentilg je pripeljal v Monopoli trupli dveh žensk, pet ranjencev in dvajset ponesrečencev, katerih zdravstveno stanje je povsem v redu.
Potniki so torej skakali z ladje, ki jo je zajemal požar povečini komaj prebujeni, v pižamah, le redki z rešilnimi pasovi. Stvari so se izboljšale, ko so na kraj priplule večje ladje in med njimi tudi sovjetska »Svoboda*. ki so rešile večje število potnikov in ko je pri reševanju prišlo do določenega reda.
Odločilno vlogo so odigrali štirje vlačilci, ki so pričeli ladjo gasiti s svojimi izredno močnimi brizgalnami. Takrat so z ladje že odpeljali vse potnike. Ogenj so končno pogasili in sedaj lad-
jo vlečejo vlačilci proti Brindisi ju.
Kot že rečeno, število žrtev ni znano, ker ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo na ladji potnikov in posadke. Po vesteh grškega konzulata v Bariju je bilo na ladji 930 potnikov in 97 mož posadke in torej skupno 1017 cseb. Te podatke je posredovala družba lastnica. Po podatkih italijanske vojne mornarice (ki usklajuje reševalno akcijo) pa so do 20. ure zvečer rešili 1.045 oseb, poleg tega so potegnili iz vode 31 trupel. Neznano je torej število pogrešanih, odnosno onih katerih trupla niso mogli potegniti iz morja. To število pa
Tiskovni urad ministrstva za trgovinsko mornarico je zvečer izdal uradno poročilo, da je bila pomoč ponesrečencem izredno hitra in učinkovita.
Po podatkih, s katerimi razpolagajo do 21.30, so rešili 1.086 oseb. iz morja so potegnili 25 trupel. Ni znano Število pogre-šancev, ker še vedno niso prejeli iz Patrasa seznama oseb, ki so bile vkrcane na ladji. 266 oseb je v bolnišnicah na prven-tivnem zdravljenju, 64 pa je v bolnišnicah, ker je njihovo zdravstveno stanje zelo resno.
Ponesrečenca, katerega so rešili ribiči, nosijo na nosilnici, ko so se izkrcali v Monopoliju (Foto: ANSA)
je nedvomno visoko, saj so vojaški helikopterji, ko so preletavali področje, ugotovili, da je okrog goreče ladje mnogo trupei, ki jih je kasneje tok zanesel daleč naokoli. Sedaj enote vojne mornarice podrobno pregledujejo celotno področje, da bi rešile še morebitne preživele.
Trajekt «Heleanna» je last grške družbe «Ei'thymidais». Prvotno je bila to petrolejska ladja, ki je bila zgrajena pred 17 leti in katero so preuredili v trajekt pred sedmimi leti. Ladja ima zunanjo podobo tipične petrolejske ladje, saj so ohranili pogonski stroj in dimnik na krmi. Po vsem krovu so postavili kabine za potnike, velike tanke pa so preuredili v garaže, ki so lahko sprejele 12 tovornjakov s prikolicami, 10 avtobusov in 170 avtomobilov, večje število avtomobilov so lahko postavili tudi na krov. Ladja je vozila na redni progi Patras — Ancona in bi morala pripluti v Ancono danes ob 14. uri. Po neuradnih vesteh je bilo med potniki okrog 150 Italijanov, 200 Francozov, Grki, Nemci, Švicarji in drugi. »Heleanna* je bila največji trajekt na svetu, saj je imela 11.232 ton in je bila dolga 170 metrov.
Izjave rešenih potnikov so ti med seboj nasprotujoče, vendar pa so vsi soglasni, da so minile tri ure od trenutka, ko so prvi potniki skočili v vodo in ko je prispela pomoč. Večina je bila v pižamah, ali nočnih srajcah, saj so potniki spali v kabinah, ko je prišlo do preplaha. Menijo pa, da je vsem, ali veliki večini, uspelo zapustiti ladjo.
V grških pomorskih krogih se spominjajo prejšnje še strašnej-še katastrofe z ladjo - trajektom, ko se je 8. decembra 1966 potopil «Heraklion» in z njim 241 oseb. Ladja je odplula s Krete proti Atenam in so slabo privezani tovornjaki razbili ladijsko steno, tako da se je potopila z vsemi potniki in posadko.
Ministrstvo za trgovinsko mornarico je sporočilo, da je prišlo do nesreče izven italijanskih teritorialnih voda in da zaradi tega vrše preiskavo grške oblasti, kot to določa mednarodni kodeks o plovbi. Ministrstvo za trgovinsko mornarico bo izvedla samo preiskavo, ki bo imela informativni značaj.
PnmoriialinGvnlfc
TRŽAŠKI DNEVNIK
29. avgust*
SPOROČILO TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE
Za izvedbo ljudskega štetja potrebuje občina 400 ljudi
Za popisovalce se lahko prijavijo vsi od 18. do 50 leta starosti, ki so opravili vsaj nižjo srednjo šolo
Tržaška občina bo za bližnje XI. ljudsko štetje ter V. trgovsKo ln industrijsko štetje, ki ju bodo izvedli v obdobju od 14. oktobra do 10. novembra letos, sprejela v službo 400 popisovalcev.
Med prijavljenimi bo občinska uprava izbrala tiste, ki so že dopolnili 18. leto in niso še presegli 50. leta starosti. Nadalje bodo prišli v poštev tisti, ki so dovršili vsaj nižjo srednjo šolo in imajo ustrezno diplomo. Prednost pred temi pa bo^o vsekakor .melj tisti, ki bodo predložili diplomo višje srednje šole.
Vsi prijavljenci, ki jih bo občinska uprava sprejela pod navedenimi pogoji, bodo morali nato opraviti poseben pripravljalni tečaj, ki bo trajal en teden in pol in bo obvezen za vse izbrane prijav-ljence. Trajal bo namreč od 27. septembra do 6 .oktobra, udeleženci pa ne bodo plačani za obisk tečaja.
Ob zaključku tečaja bodo morali vsi udeleženci opraviti poseben izpit, na podlagi katerega bo nato posebna komisija določila lestvico imenovanja novega začasnega osebja.
Vsi tisti, ki se nameravajo zaposliti za omenjeno obdobje in so pripravljeni obiskovati omenjeni tečaj, morajo lastnoročno izpolniti posebno polo, ki jo lahko dvignejo brezplačno pri vratarju občinske palače (Trg Unito, 4), vsak dan, od 8. do 12. ure. Izpolnjene pole je treba izročiti v protokolnem uradu tržaške občine vključno do 15. ure, dne 15. septembra. Vsi tisti, ki so se že pred tem prijavili za popisovalce, morajo prošnjo ob noviti na omenjeni poli.
Kdaj odškodnina za metanovod?
2. sept. sestanek Kmečke zveze v Padričah
V nekem junijskem članku smo že obžalovali, da državno podjetje SNAM, ki je gradilo metanovod od Mester v Trst, še vedno ni izplačalo lastnikom zemljišč odškodnine, niti ni poskrbelo za postavitev zemljišč v prejšnje stanje. Medtem ko so bili oškodovanci, združeni v konzorcij, le dosegli z družbo za naftovod kolikor toliko sprejemljiv sporazum, ta družba za metanovod sploh ni iskala sporazumevanja, in več kot 70 lasnikom, ki niso hoteli sprejeti odškodnin, ki so pomenile približno tretjine tega, kar jim je bil že izplačal naftovod za manjšo škodo, so leta 1969 (in 1970) »začasno* zasedli zemljišča.
Za 22 lastnikov iz nabrežinske in zgoniške občme je bil izdan dekret o zasedbi 4. junija 1969, za 42 iz tržaške občine pa 4. avgusta 1969 (marca 1970 je bilo izdano nadaljnjih 13 dekretov). Zakon pravi, da bi jim mo-
rali v istem dekretu ali kmalu potem z drugim tudi uradno ponudili odškod nino, kar pa se do sedaj še ni zgodilo. Začasna zasedba pa sme trajati največ dve leti kar pomeni, da od 4. junija, oziroma 4. avgusta letos metanovod »zasedat popolnoma protipravno vsa ta zemljišča.
Tako stanje je seveda nevzdržno, zato je Kmečka zveza po številnih posredovanjih, ki na žalost niso rodila uspeha, sklenila sklicati sestanke prizadetih, da se z njimi dogovori o nadaljnjih ukreoih za dosego njihovih upravičenih zahtev.
Prvi tak sestanek bo v četrtek, 2. septembra ob 20. uri v prosvetnem društvu na Padričah. Namenjen je lastnikom zemljišč z Opčin, iz Trebč, Padrič, Lonjerja in od Spodnje Magdalene. ki so prejeli dekret o začasni zasedbi z datumom 4. avgust 1969.
Ker je sestanek izredno važen za obrambo njihovih koristi računamo na gotovo prisotnost. V prihodnji številki bomo objavili seznam prizadetih last-nikov.	L. V.
V nedeljo 5. septembra, ob 16. uri, bo pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici,
SPOMINSKA
SVEČANOST
ob 41. OB ETNICI USTRELITVE ANTIFAŠISTOV BIDOVCA MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA s polaganjem vencev, komemorativnima govoroma in nastopom bazoviškega pevskega zbora PD LIPA.
Istega dne bo ob 10. uri dopoldne polaganje vencev in cvetja na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
D«lo deželnih organov
Podpredsednik deželnega odbora Moro je včeraj v Trstu sprejel belgijskega veleposlanika v Italiji Van der Straten Wailleta, ki se mudi v našem mestu kot turist. Belgijskega gosta je spremljal generalni konzul v Milanu L. Stayaert.
V trajen in hvaležen spomin pok. msgr. Alojziju Fogarju
......U.,",	...........................
S SESTANKA IZVRŠNEGA ODBORA EZIT
Priprave za gradnjo nove ceste na področju Doline in Bol j unča
Dela bodo zahtevala naložbo 600 milijonov lir . Polovico je že nakazala deželna uprava . Dvakrat čez Glinščico
Škof Alojzij Fogar v Skednju, junija 1930, z novomašnikom Sancinom
Na zadnji seji izvršnega odbora tržaške ustanove za industrijsko cono, ki jo je vodil predsednik dr. Sacerdoti, so med drugim odobrili načrt za nove cestne zveze na področju Boljunec — Dolina — Grandi Motori. Gradnja tovarne je kakor znano pretrgala pokrajinsko cesto, ki je povezovala Boljunec in Dolino z mestom ter je bil zato promet preusmerjen na drugo pokrajinsko cesto v smeri proti Dolini ter na občinsko cesto, ki pelje v Boljunec.
Nova cesta, za katero je bil pravkar sprejet načrt, se bo odcepila od pokrajinske ceste pri križišču za Mačkovlje ter bo odtod sledila Glistici do Boljunca. Od te ceste se bo odcepil krak v Dolino, drugi krak pa k tovarni Grandi Jtefcrri. *
Nova cesta bo širša in tehnično sodobnejša od prejšnje ter bo dvakrat prečkala Glinščico. Prva tran-ša del predvideva izgradnjo 800 metrov ceste v širini 7,50 m. Ob vsakem robu bo 1 meter široka steza. Odcep proti Dolini bo dolg
aitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiHiiiiiiiuimiiiiaiiiiimniiiiiiiimiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiniiinimiiiiiiiiiiiM
XII. MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH
Tudi pomorska zakonodaja v EGS potrebna skorajšnje uskladitve
Včeraj je na univerzi predaval nemški izvedenec dr. F. Hellwig - Pristop drugih dežel bo prinesel vrsto novih vprašanj, zlasti glede ribolova
V okviru drugega ciklusa predavanj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je včeraj spregovoril tajnik združenja nemških ladjarjev dr. F. Heliwig. Govornik se je dotaknil nekaterih vprašanj, ki zadevajo skupna prizadevanja šesterice na pomorskem področju.
Ltr. rieOwig je uvodoma poudaril, da morajo dežele članice EGS obvarovati svoje pomorstvo pred razločevalnimi posegi drugih ladjarjev, in to zlasti kar zadeva uvozno -izvozno trgovino šesterice. Vprašanje bo postalo toliko bolj aktualno, je naglasil govornik, ko bodo k skupnosti, pristopile nekatere druge države, ki so zelo močne v pomorskih dejavnostih.
Zakonodaja v zvezi s pomorstvom je v EGS še vedno pomanjkljiva, je nadaljeval dr. Helivvig, ter se zato postavlja vprašanje, kdaj bodo ustrezna pravila usklajena in kdaj bo rešeno tudi vprašanje svobodnega prehajanja porporskih delavcev iz ene države v drugo. Prav tako je treba urediti vprašanje patentov in diplom, ki jih nekatere članice šesterice še vedno ne priznavajo.
Posamezne članice EGS so nadalje precej zaprte, ko gre za vprašanje, v kakšni meri kdo podpira domiače ladjedelstvo. Sčasoma bo treba uskladiti tudi to področje in pristojna komisija pri evropski skupnosti se že ukvarja s tem problemom, tako da je upati, da bo vprašanje morda rešeno še v tem letu. Odprto je nadalje vprašanje odna sov, ki jih bo skupnost v bodoče imela s tretjimi deželami na področju pomorstva. Končno je treba rešiti problem ribolova, ki se bo pre vidoma kompliciral z vstopom nekaterih drugih dežel v EGS. To velja zlasti za Dansko in Irsko, ki sta že naglasili nekatera svoja gledišča glede ribolova. Tudi sama Francija, ki je že članica EGS, se upira določenim skupnim prizadevanjem v pomorstvu ter bo treba z njo verjetno priti do kompromisa, v smislu da bo Pariz nekaj popustil v pomorstvu, če bodo druge članice šesterice nekoliko popustile na drugih področjih, tako zlasti v kmetijski in finančni politiki.
Drugi dan seminarja v Mesijanskem borovcu
Z večjo udeležbo mladine z obeh strani meje se v Sesljanu nadaljuje seminar o »slovenskem krščanskem in narodnem trenutku*. Zjutraj je Kovačič prebral daljše poročilo o temeljnem vprašanju slovenske družbe in zagovarjal živo prisotnost kristjanov v neokosteneli dialektiki, kjer je samoupravni sistem postavil človeka j na pravo mesto, nova ureditev Jugoslavije pa ovrednotila narod. Zavrnil je idejno zaprtost dogmatizma pri marksistih in tendence po organizirani politični prisotnosti slovenske Cerkve.
Popoldne je Vili Stegu predaval o krizi človeške zavesti, Marija Lapajne pa o človeku in svobodi. Pri tem je Steguja dopolnila, omenila pa je še ter poudarila pomen različnih pojmovanj svobode («za ali «od») ter zgodovinske komplekse pri slovenskem narodu.
Sledila je razprava. V jutranjem delu moramo omeniti poseg kaplana Rina Markiča iz Benečije. Zvečer so še imeli skupno pobožnost. Danes se seminar nadaljuje. V glavnem bodo obravnavali verske teme, medtem ko so jutri na vrsti poročila tržaških članov Mladinske skupine.
Obsežen požar na Kohiiču
Včeraj sredi popoldneva so morali openski gasilci na Kohišče, kjer je požar, še preden so prišli na kraj, popolnoma upepelil hlev in dve stari, razpadajoči hiši, ki sta bili last devinskega grofa Tum und Taxisa. Plameni so se hitro razširili po suhljgdi in zajeli področje kakih 40 do 50.000 kv. metrov. Po štirih urah dela se je gasilcem posrečilo zajeziti plamene in preprečiti, da ne bi požar ogrožal Cerovlje.
Vzroki požara še niso znani, ven dar domnevajo, da je ta izbruhnil v notranjosti zapuščenih hiš in se od tam razširil na suhljad.
500 m, odcep proti Grandi Motori pa 170 m. Gradnja bo stala 600 milijonov lir, prvi del pa 320 milijonov. Sredstva za to prvo tran-šo del je dala na razpolago deželna uprava. Cesto bodo začeli graditi v najkrajšem času.
Na sestanku so odborniki sklenili, naj se tudi Ustanova za industrijsko cono udeleži s svojimi predstavniki skorajšnjega odprtja jesenskega mednarodnega velesej ma na Dunaju. V standu, ki ga tukajšnji gospodarski krogi priprav ljajo v glavnem mestu avstrijske republike, bo s posebno maketo prikazan tudi zadnji razvoj industrijske cone v Žavljah.
iz predmestij in podeželja, ki bodo kakršenkoli dokument lahko dobili pri občinskem delegatu svojega okraja, ne da bi jim bilo treba hoditi na glavni anagrafski urad v središču mesta.
S1. septembrom bo začelo delovati 5 elektronskih terminalov
V sredo, 1. septembra bo začelo delovati prvih pet elektronskih terminalov za hitrejše in avtomatizirano izdajanje anagrafskih potrdil in dokumentov. Terminale so namestili v raznih predmestnih občinskih centrih. V tej prvi fazi decentralizacije ana-grafskega sistema bo prišlo v poštev področje vzhodnega podeželja (elektronski terminal so namestili v občinskem sedežu na Opčinah - Proseška ulica 28), nadalje predmestje Sv. Ivan (Rotonda del Boschetto 3/f), Sv. Jakob (občinski sedež v Ul. del Vento štev. 13), naselje S. Sergio (občinski sedež - Trg XXV. april 3) in področje Rojana, Barkovelj in Grete s sedežem v Ul. SanCErmacora 3.
Vzporedno z začetkom delovanja teh periferičnlh terminalov, bodo v pritličju glavnega anagrafskega urada v Trstu začeli delovati tudi štirje osrednji elektronski terminali.
Vse te, periferične in centralne e-lektronske naprave bodo lahko v najkrajšem času izdajale kakršnokoli potrdilo. Na ta način se bodo v uradih izognili neskončnim vrstam, predvsem pa bo ta ukrep koristil ljudem
V Nabrežini krajevni odbor za protifašistično budnost
Predsinočnjim so se v Nabrežini sestali predstavniki krajevne sekcije zveze partizanov ANPI ter strank KPI, SS, PSI in PSDI ter tudi formalno ustanovili krajevni odbor za protifašistično budnost. Odboru bodo posamezni predstavniki predsedovali izmenično za dobo enega leta. Prvi predsednik je devinsko-nabrežinski župan dr. Drago Legiša, podpredsednik poslanec Albin Škerk, tajnik pa Vitto-rino Caldi.
Odbor povezuje stranke, ki se sklicujejo na vrednote odporniškega in protifašističnega gibanja. KD pa bo z njim sodelovala pri posameznih pobudah.
Odbor je sklenil izdati čimprej lepak v katerem bo utemeljil svojo vlogo in namen.
Poziv nošam za Kraško ohcct
Zadruga »Naš Kras* vabi vse, ki imajo narodne noše, da se udeležijo »Kraške ohceti*. ki bo v nedeljo, 12. septembra na Re-pentabru. Zbirališče noš bo ob 10. uri pred repentabrsko cerkvijo.
Po poroki bo običajna zakuska v Furlanovi restavraciji. Noše, ki bodo ostale na prireditvi tudi popoldne, bodo prejele bon za jedačo in pijačo.
Ker bo ljubljanska televizija snemala letošnjo »Kraško ohcet* v barvah, prosimo še posebej za čim večjo udeležbo.
Po vesti o smrti bivšega zaslužnega tržaškega škofa in prijatelja Slovencev nadškofa Alojzija Fogarja, nam je starejši tržaški slovenski duhovnik poslal naslednji sestavek:
Pred par dnevi nam je došlo iz Rima sporočilo, da je tam bivajoči mons. Alojzij Fogar, nekdanji tržaški škof, po večmesečni bolezni u-rnrl. Ta vest je užalostila starejše Tržačane in Goričane, pa tudi vse nase ljudstvo na prostoru nekdanje tržaške in koprske škofije ter vse, ki so tega blagega moža poznali.
Pokojni mons. Fogar se je rodil v Gorici iz zelo spoštovane družine dne 27. februarja leta 1882. Po končanih srednjih šolah je dovršil teološke študije na univerzi v Innsbrucku na Tirolskem, kjer je tudi dosegel doktorat iz teologije. Že kot mlad duhovnik je bil nameščen kot profesor na goriški, tedaj seveda nemški državni gimnaziji, kjer so ga dijaki zelo radi imeli kot spretnega učtelja, kot vestnega vzgojitelja in prijateljsko vedrega svetovalca. Dne 9. julija 1923 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa in je vodil to škofijo do 30. oktobra 1936
Trinajst let je torej pokojni mons. Fogar vodil našo škofijo; vodil jo je v najhujči dobi njene zgodovine, vodil jo je z umevanjem^ g očetovsko ljubeznijo in pravičnostjo do vseh. Samo starejši rod ima pojem tedanje fašistične strahovlade. To je bil totalitaren in obenem skrajno nacionalističen vladni sistem, ki je meril tudi na popolno uničenje slovenskega ljudstva v mejah italijanske države. Mons. Fogar je kot očetovski prijatelj in zagovornik Slovencev veliko pretrpel. Spočetka je vsaj. navidezno, še nekam šlo in tržaški škof je s posredovanjem, včasih tudi osebno pri tedaj mogočnem Mussoliniju, marsikaterega naših ljudi rešil iz konfinacije. Ko je pa politična moč fašizma prišla
da viška, okrog leta 1935, ni bilo več pomoči, ne za preganjane ne za njihovega zagovornika. Mons. Fogar se je moral škofiji odpovedati, czaradi ljubega miru*. Moral je oditi skrivaj na tihem, ker niso dovolili, da bi se od Tržačanov poslovil po človeško.
Preselil se je v Rim, kjer je, z naslovom nadškofa v Patrasu (na Grškem) nekako nadzoroval baziliko San Giovanni in Laterano. Tudi v Rimu se je rad spominjal svojih Tržačanov, z veseljem sprejemal o-biske odtod in rad posredoval pri oblasteh v vsakršnih zadevah.
Temu velikemu možu, ki je hotel vse osrečiti s svojo očetovsko ljubeznijo in je vsem želel pravični mir, bodo ohranili Tržačani, ene in druge narodnosti, trajen in hvaležen spomin.
UiaMca, kniigatoa
ŽE SPREJEMA
PREDNAROČILA
ZA
ŠOLSKE
KNJIGE
ITALIJANSKE za osnovno šolo
☆
VSE POTREBNE za nižjo in višjo srednjo šolo
☆
UČENCEM IN DIJAKOM SO TUDI NA VOLJO VSAKOVRSTNE ŠOLSKE POTREBŠČINE, SKRATKA
VSE ZA ŠOLOI
TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
«SIovenska skupnost se s spoštljivo hvaležnostjo klanja spominu nadškofa dr. Alojza Fogarja, ki se mu je te dni zemsika pot iztekla v Rimu. V prepričanju, da tolmači čustva vseh tržaških Slovencev, izraža Slovenska skupnost globoko hvaležnost velikemu pokojniku za vse ogromne korake, ki jih je storil v obrambo slovenske narodnostne skupnosti v težkih časih, ko je Slovence moril fašizem in uničeval vse, kar jim je bilo dragega in svetega. Prav tako je pokojni nadškof veliko pomagal po vojni vsakomur, ki ga je zaprosil pomoči ali nasveta. Zato nam bosta njegova ljubezen do človeka ter odklon narodnostne mržnje in nestrpnosti ostala svetla trenutka v zgodovini slovenskega zamejstva*
VERI in RADU BIZJAKU se je rodila ljubka hčerka VESNA
Srečnemu paru čestitajo so rodniki in znanci. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
POTOVALNI URAD AURORA
TRST - Ulica Cicerone 4 Telefon 29243
PRIREDI V SEPTEMBRU, OKTOBRU IN NOVEMBRU NASLEDNJE IZLETE:
5. septembra: NA BLED IN V LJUBLJANO ob Mednarodni vin-skl razstavi.
18. — 19. septembra: RAB
30. septembra do 4. oktobra: POTOVANJE Z LETALOM IN AV TOBUSOM V BARCELONO IN MADRID.
2.	— 3. oktobra: PLITVIČKA JEZERA.
16. - 22. oktobra: COSTA BRAVA (ŠPANIJA) enotedensko biva-nje. POTOVANJE Z LETALOM.
3.	- 7. novembra: MOSKVA IN LENINGRAD (Z LETALOM).
8- — 14. novembra: KANARSKI OTOKI (Z LETALOM)
Vse podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora.
..............................................................................................................................................1....um,,,,
Ob priliki dneva narodne noše 5. septembra 1971 priredi Slovenska prosvetna zveza izlet v Kamnik. Na razpolago je še nekaj mest v avtobusu.
Vurdeija umri
Agencija ANSA je sporočila, da je včeraj umrl v Trstu Dragoljub Vurdeija, predsednik tržaške srbsko-pra-voslavne skupnosti.
Vurdeija Je takoj po zmagi nad nacizmom in fašizmom pobegnil iz Jugoslavije. Pred kakimi desetimi leti mu je uspelo odtrgati bogato tržaško srbsko-pravoslavno cerkev od beograjskega patriarhata in jo priključiti zahodnoevropski pravoslavni skupnosti.
Mali oglasi
Danes, nedelja, 29. avgusta JANEZ
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50. Dolžina dneva 13.28. Luna vzide ob 15.13 in zatone ob 23.20.
Jutri, ponedeljek, 30. avgusta ROZALIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29, najnižja 19,6, ob 19. uri 26,4 stopinje, zračni tlak 1018,2 stanoviten, veter severozahodnik 8 km na uro, vlaga 56 odst., nebo 2 desetini poob-lačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,5 stopinje.
HOJSTVA. SMHTi IN POROKE
Dne 28. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Chiara De Santis por. Bellomo, 85-Ietna Fram-cesca Tomsich vd. Hacl, 85-letna Maria Pavissich por. Rados, 5 ur stara Maria Bandi, 73-letna Geno-veffa Chiarelli vd. Martini, 75-letni Mario Polesel, 98-letni Emesto Ma-yer, 70-letni Alfredo Cusin, 44-letni Claudio Bertoli.
OKLICI: uradnik Ennio Bemes in uradnica Maria Gabriella Casalvie-ri, delavec Ugo Abrami in gospodinja Anna Grisonich, delavec Fran-cesco Caris in bolničarka Rita Cor-
Včeraj-danes
SKBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
I rst. Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
si, gostilničar Marino Luxa in gospodinja Tatjana Ozbot, delavec E-gidio Visentin in trg. pomočnica Maria Cepak, kapitan dolge plovbe Ce-sare Presbiteri-De Lassis in uradnica Loredana Bressan, delavec Lui-gi Parisi in gospodinja Pierina Di Bari, električar Bruno Vegliach in trg. pomočnica Dinka Klarič, železničar Ruggero Mason in gospodinja Bruna Alessio, pristaniški delavec Dario Machnich in frizerka Bruna Bot, uradnik Raffaele Maz-zella in gospodinja Claudia Ban, trg. pomočnik Oscar Mocenigo in gospodinja Bruna Guštini, pomorščak Francesco Camieri in gospodinja Adriana Furlan, upokojenec Angiolo Sacchetti in socialna asistentka Laura Gamberini, železni čar Vladimiro Grebello in trg. pomočnica Giovanna Delak, trgovec Mario Slamich in šivilja Carolina Sojer, uradnik Ermenegildo Poletto in gospodinja Caterina Rescigno, trg. potnik Daniele Pobega in trg. pomočnica Marisa Minca, univ. študent Alessandro Fabi in učiteljica Luciana Crevatin, finančnik Vincen-zo Guglielmo in gospodinja Assun-ta Forte, karabinjer Antonino Pin-zone in gospodinja Rosa Caruso, finančnik Pietro Corrias in gospodinja Ines Bertocchi, šofer Ferruccio Stelvi in gospodinja Patrizia Fo-scatti, industr. izvedenec Oddo Maf-fei in uradnica Anna Maria Bem-bi, šofer Dario Škerli in delavka Stella Anselmi, uradnik Massfmo Pierfederici in gospodinja Marina Morgantini, elektrovarilec Emilio Bi-
loslavo in delavka Edda Sau, urad nik Giovanni Sartari in uradnica Silvana Rossi, hidravlik Paolo Pog-gi in natakarica Fulvia Ive, trgovec Alessandro Scargiali in uradnica Margherita Zucchi, industrijski ravnatelj Sergio Luša in gospodinja Fides Cappello, strojni častnik Giancarlo Tassini in estetistka Or-nella Bisiaru, šofer Sergio Riosa in trg. pomočnica Anna Maria Miloc-chi, uradnik Claudio dr. Stefani in profesorica Giovanna Curti, strojni častnik Nevio Scozzi in trg pomočnica Anita Zamperlo, finančnik Mar-cello Muzzi in bolničarka Laura Vida, trg. zastopnik Giorgio Tura-le in knjigovodja Rosanna Cura-telli, upokojenec Umberto Antollo-vich in upokojenka Caterina Gher-sini, univ. študent Pierantonio Vi-sintin in univ. študentka Flavia Da-pretto, elektromehanik Franco Carli in natakarica Violetta Bordon, zastopnik Carlo Pedrazzoli in uradnica Laura Varni, delavec Ezio Rota in uradnica Maria Grazia Udovicich, uradnik Antonio Rocchelli in tajnica Liliana Ladich, fotograf Renato Riz-
»irme 1071
Zlatnina tn ure v presenetljivo veliki Izbiri ln po ugodni ceni Zlato KIS - 22 —
Posebni popusti ZLATARNA IN URAKNA LA UREN TI
Trst Trleste, Largo Santorlo «
lllllllllll|||||||||||||||||||t||||||||||||||||b||
zo in frizerka Rita de Vidovich, ribič Francesco Muiesah in gospodinja Stefania Coslovich, mesar Ro-dolfo Sluga in bolničarka Dea Gia-comini, delavec Alfredo Zennaro in blagajničarka Chiara Mahne, upokojenec Gustavo Sella in upokojenka Marua Haipel, uradnik Rodolfo Moro m gospodinja Albina Orel, trgovec Giovanni Vicic in trg. pomočnica Rosa Belleli, mesar Giovanni Scialino in gospodinja Finka Anicic.
POMEMBNO TRGOVSKO PODJETJE išče trgovsko pomočnico. Pogoji dobri.
Telefonirati na št. 748042 od 13. do 14. ure.
iCITHOENi — mehanična delavni ca Samanttani m Miceo m prodaja nadomestnih delov lil Hlttmeyei 4/a
IMATE RESEN NAMEN, da si pu išCele ZIVI.JENJSKKUA IJHIIUA/Ste osamljeni pogrešale lupim oesed in družine? Se želire izogniti avanturam neresnic m izkoriščanju neugledne mu spoznavanju na cestah in po m. kalihV Pišite nam ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na Kuverti ni oznake našega podjetja. I ajuust vam le zajamčena POSREDOVALNICA /.A zakonske Z v E/, E Ljubljana Pie
teršnikovu g« a
NA OPČINAH ob Narodni ulici v bližini odcepa za It e pr uta boi so v gradnji dvo tri in večsobna sta novanja v vrstnih Hišah Intimna cije na gradbišču od 13 do 16. Grad beno podjetje Petra tej »01121
GOSPODARSK0 DRUŠTVO KONTO- ^ed^"'^ Am VEL razpisuje mesto gostilničarja, ki -	-1'
bi moral nastopiti 30. oktobra 1971,
Pismene ponudbe pošljite na odbor društva Kontove! St. 152.
MIRAMARSKI PARK.
»Luči in zvoki*.
Danes ob 21.00 »Der Kaisert1*11111 von Miramare* v nemščini:	g.
ob 22.15 »Massimiliano e ca ta* v italijanščini.	^
Ponedeljek: ob 21.00 »Maši111 of Mexico» v angleščini; (la) ob 22.15 »Massimiliano e Car v italijanščini.
c, jO
Prevozna sredstva: avtobus proga »M* od Barkovelj do mara.
Nazionale 16.00 «Tarzan nell* r' gla ribelle*. Eastmancolor. Fenice 16.00	«1	segreti deli® .
piči nude*. Technicolor. PreP°v no mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Io, Cristina, sttiden
degli scandali*. Prepovedano
djni pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Anime nere»- ^ nicolor. Denis Hopper. Prepof mladini pod 14. letom.	$
Excelsior 16.00 «La citta degli 8 nauti*. Technicolor.	- .u-
Ritz 15.30 «Sentieri selvaggi*- ‘ color. John Wayne.	,«j.
Alabarda 14.30 »Tecnica di una na*. Alain Delon. Technicolor ^ Filodrammatico 15.00 »Gatta Pe!\r, sa». Tamara Barroni. Tech”' ^ Prepovedano mladini pod 1**- jM Aurora ob 16.00 «L’uccello “ piume di cristallo*. Techn ^ Toni Musante, Linda Kenda. ^ rico M. Salerno. Prepovedano dini pod 14. letom.
Impero 16.00 »I turbamenti ^
ulil
principiante*. Technicolor. dano mladini pod 18. letom- ^ Cristallo. Dvorana s klimatski®1 ^ pravami. 16.00 »Agente 007 ^ di uccidere*. Sean Connery-nicolor.
Capitol 16.00 «2000, la fine de mo*. Technicolor.	. Mt.
Moderno 15.00 »In fondo alla P|S Carol Baker. Technicolor. Vlttorio Vcneto 15.30 »Lo spfL-t della follia*, Stella Stewens. ^ nicolor. Prepovedano mlad,n 14. letom.	w]0r.
Ideale 15.00 »La belva*. Te<"h Western. Claus Kinsky. . pa Astra 16.00 »Ma chi ti ha dato tente*. Technicolor.	^
Abbazia 15.00 «Nel giorno del . [(j re». L. Buzzanca. G. Bran1’e Furstenberg. Technicolor.
KINO IRIS »
predvaja danes ob 16. uri maskop barvni film:
IL ČLAN DEI 2 BORSA^ Igrata Franco Franchi in C1 Ingrassia	.
IŠČEMO raznašalko-ca ** morski dnevnik za center n>e Interesenti naj se javijo na up vi lista. Ulica Montecchi
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina Karto epiK na daruje sin 10.000 lir za sP padlim na Proseku.
Za Športno društvo «PR^ jjd® iz Trebč daruje Livio Mala*311
••	^	*n &
Guštin Možina daruje za moreč* iz Trebč 5.000 lir-	Rap<t
Ob 2. obletnici smrti Jožele ^ tec daruje družina Rapote®- k < št. 18 2.000 lir za šolo sPonie Cerknem.	. jne(»
- ................„_______ .
brata Mirkota Rijavca darujeJ® • ^ z družinami 40.000 lir za D*J , 0]^ V isti namen darujejo nečak1 jp Ivo, Egon Rihard, Joni,
Neva 20.000 lir,	. nKOve«-
.. „
Sv. Ana. Dacjo daruje družina vič 20.000 lir.	jprf*
Namesto cvetja na grob P°Bsapr'P Mirka Pizona darujeta Albin ^ in Neva Pahor 5.000 lir za P' društvo »I. Grbec* v Skednj"-
V	počastitev spomina P®8' n V>
Pizona darujeta družini Sa'itin ^ bec 10 000 lir za spomenik Pa
V počastitev spomina

VAJENCA ali PRODAJALCA z zna
njem slovenščine - hrvaščine išče trgovina tehničnih in sanitarnih predmetov SMUT Via XXX Ottobre 4. Predstavite se od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri-golon. Trg Virgilio Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unitš 4, Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj.)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 Rossetti-Emili, Ul. Combi 19. Al Sa-maritano. Trg Ospedale 8. Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
40 89 69 41
32
52
fl
69
30
31 18 49
4
80 68 81 13
XXX
ENALOTTO 12 1 XIX
1 X 1
Kvote: 12 točk — 7.881.000 lir, 11 točk — 181.800 lir, 10 točk — 15.300 lir.
Sinoči je po dolgi bolezni preminila v starosti 51 let bivša partizanska borka
SILVA SULČIC por. Bogateč iz Križa.
Svojcem izreka Primorski dnevnik iskreno sožalje.
SOŽALJE
Zveza partizanov iz Križa izreka ob smrti bivše partizanke Silve Bogateč njenemu možu, bivšemu partizanu Mariu, otrokom bi svojcem globoko sožalje.
Sožalju se pridružuje tudi športno društvo »Vesna*.
Slavice Smrkolj Mariola in Stanko Pertot Diiaško matico.
V	spomin pokojnega Karla ’ j (lO® darujeta Alojz in Dragica
lir za spomenik padlim na.	M1'
V	nočastifev spomina pok<”n . jjpč ra Srebotnjaka daruieta rlr"ž,n
nik in Šajn 10.000 lir za rfoP društvo.	gh*"'
Ob 3. obletnici smrti Etkot* ^ 5(i(Kl ča darujeta družini Sosič in lir za snomenik padlim nn
ZAHVALA	5pff
Prisrčna hvala vsem. ki s° tfl' mili k zadnjemu počitku na*®8
gega
Ivana Klabjartf
Enaka zahvala darovalcem ' te* domačim pevcem, č. g. župr\jn C0' vsem, ki so na kateri koli na častili njegov spomin.
ŽALUJOČA ŽENA in H
z DRUŽINAMA
Dolina. 29. avgusta 1971
Po pogrebu, sporočamo žalostno vest, da nas je 18. t. m- ** vedno zapustil naš predragi
MIRKO RIJAVEC
Žalujoči Žena TONČI, sin BORIS in snaha VERA, seSij IVANKA STIBIEL, PAOLA G EC in ANICA URŠIČ z družina«11' svakinje MIRA KATZLER s sprogom in VALLI vd. PESTJO sinom ROBERTOM ter drugo sorodstvo.
Benetke - Trst - Milan - Buenos Aires
Pogrebno podjetje Preschem, Gradiška, tel. 91-55
RAZGOVOR S STANETOM RENKOM OB NJEGOVI 60-LETNICI
23 LET PRI KRMILU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Stanislav
Renko, 23 let odgovorni in sedaj glavni
!Voj— našega Primorskeea dnevnika, je včeraj praznoval JjjL ,6°-letnico. Ni nam dovolil, da bi mu kot, kolegi in so-fc'Cl v skoraj vssh povojnih letih, ob tem življenjskem ju-sitio posvetli11 tradicionalni priložnostni članek in s težavo ®a pregovorili za naslednji razgovor.
Sst^^ANJE: Začniva torej pri ioli-j mlinu in kmetiji v Reški i D “jer si zagledal luč sveta, so ,',m’ mladostnimi spoznanji, ki |jenkuVala na tvoje kasnejše živ-^avi] ° °®očitve. Nekoč si mi se prav spominjam, o
WmUtmu književniku Ivu Gra-’ kako te je seznanil s takrat-^ •nladimi naprednimi slovenji razumniki, na primer s ijk0t^)rri Kosovelom, Ladom Ko-
drugimi.
fcfe*
Noj ti moram po-
da me s svojimi vprašanji v hudo zadrego, ker sem
li P0nislil na pregovor — in j ’ da rad omenjam razne pre-ilL® *n	— ki pravi:
he0„ hvala se pod mizo val’a».
1 ivn'0 namreč očitek: Glej ga, dnevniku sam sebi u-rjje la reklamo. Zato bom govoril >k ^ drugih kot o sebi, in pro-Uatudi v tem smislu po-,as vprašanja.
Cg Yi •
°soii V takoj začnem s Srečkom eLorn, moram povedati, da nekega njegovega v srednješolskem pri-
fctij e,m društvu «Zora» v Ljubki 'B baraki, tam, kjer je da-■ 0 poslancev), v katerem
bila med
in Kosovel kot visokošolca, *atr
Sr
in eTemu
^starešinami* tudi
—"m je predsedoval trža-4di Venec huin, ki je nam mla-i n četrtošolcem zelo b\\rJaL' še bolj pa nam je im-v (e *os°vel, ki je bil že takrat j Ll"at’ komaj dvajsetleten — »j nadarjen pesnik. Spomi-'Sh/6 tudi predavanja pod na-ranj "‘Kriza*, ki je bilo v dvo-<klra ^ntjakobskega gledališkega kraca ^miniam se tudi demon-•prjjjj. n ljubljanski Drami proti W j. ltvi Golarjeve »Zapeljivke*,
fil„ . V takrntni T.hihlinni nnn7ro-
%
^et^^njam mnogih razgovorov
, v takratni Ljubljani povzro-nud škandal. Predvsem pa
Kosovela, obeh Kreftov, V Gspana, Vinka Košaka, (W • Bohoričeve in drugih z sem poslušal z sPoštovanjem, srečen, da
kstsjL stati v bližini že slavnega
j)^gj ’ 771 A<n/IN/.Kn	n rt-
S
in voditelja najbolj na-~ marksističnih — viso-. v Ljubljani. Zato posta-!itn, nhe volje vedno, ko opa-Jii rnn-U kakšen poskus — bolj bife mnl prikrit — s katerim se \ napraviti iz Srečka nekaj !$) ®0, Kekaj takega (tako se
1(*% ^°9cya tudi v zvezi z n3e-
konstruktivizmom, da ne nek*! neverjetnega dejstva, da Nčjjgarre Pesmi iz Srečkove za-!	Prej v francoščini kot
(%niQnščini in da že od leta 1946 ^arTe° na drugo knjigo njegovega ■ 0 5®a„rieia- Vsem, ki se ukvar-Kosovelovim konstruktivizmu bi rad svetoval, da si sr\ v Bologni letošnjo raz-*Art in revolution*, ki so zaslugi angleškega «Arts Council* ter da i>tJ verjetno bolj malo
zna-
:sS
n tw *Art
p«
\ verjetno
?*Ja ?v°, o konstruktivizmu slavci ^"‘ojakovskega iz leta 1923, Sni*?* drugim zapisal: «Za kpjo nove kulture je po-r5?eviški teren. Potrebna je ®ktobra».
I) ^6?
J? atm ■ v «Integralih» beremo je nr 97. da je v «Beležnici», J 3r uustala v mesecih, ki jih fon,- Preživel pred smrtjo , ain, med drugim zapisal:
NAš POLITIČNI CILJ JE SOCIALIZEM*
j' hšla*0 ^evilko Mladine», ki
. SreT. Pred njegovo smrtjo, pa :snjf, .ko poslal pesem, ki se za-končuje:
ki srce je gnano od godbe,
35 čaka na rdeči obali...*
Zelo verjetno je Srečku marsikaj prinesel tudi Grahor iz Sovjetske zveze, kjer je bil ilegalno kar ava-krat, ali pa iz Krakova, kjer je nekaj časa študiral na jagelonski univerzi. (Pred leti mi je pok. tov. Regent pripovedoval, da je bil Grahor med njegovimi najbolj pridnimi sodelavci, imel sem pač srečo, da sem že kot otrok prišel pod njegovo «mentorstvo» — skupaj z mnogimi drugimi svojimi sovrstniki.)
Z <<Ladelcom» Kozakom pa me je Grahor spoznal najbrž šele po Srečkovi smrti. Bil je prvi, ki me je skupaj z drugimi peto- in šesto-šolci skušal seznaniti z Manovim Manifestom z ABJ komunizma itd. No, že v sedmo sem šel v Zagreb, in sicer v ulstrski internat», kjer je bila vzdrževalnimi dvakrat cenejša kot pri ljubljanskih dijaških gospodinjah, saj oče ni zmogel več toliko stroškov za šolanje kar petih otrok. Nadaljeval sem s prebiranjem marksistične literature (tržaški Gustinčičev «Komunistični koledar za leto 1920» sem našel doma na podstrešju, «Borbo» pa sem — z mnogimi belimi cenzuriranimi lisami — sam kupoval) tako da me je upravitelj nekega dne izključil iz internata, češ da bom iokužil» ostale Istrane.
«Ladelca* obiščem skoro vsako leto, odkar sva se zopet srečala nekje pri Črnomlju pred 27 leti. Lani mi je obljubil, da bo odstopil za naš dnevnik tisti del svojih spominov, ki se tičejo Primorske. Za novo leto mi je sporočil: «Fragment iz «Heretika», doba fašizma in <s.Orjune», zgodba, kako se preselijo iz Primorske komunisti in nacionalisti ter nadaljujejo svoj boj v Jugoslaviji... Glavna teža pa je na analizi italijanskega fašizma... Pregledal sem v univerzitetni biblioteki vse, kar sta pisala Grahor - Kosovel in cela plejada Primorcev v tem času...* Toda pred meseci mi je sporočil, da je hudo zbolel in da obljube še ne more izpolniti.
če pa se vrnem k letu 1918 moram povedati, da je odločilno vplival na moje kasnejše življenjske odločitve nauk, ki nam ga je dal učitelj Ivo Vadnjal o matični domovini v šolskem letu 1918-19. Taka odločitev je bila tudi ilegalen prehod v Jugoslavijo, kamor sem odšel iz Firenc, kjer sem skupaj z nekaterimi tedanjimi slovenskimi visokošolci (dr. Juriševič, pok. Kuštrin, prof. L. Bizjak, pok. Tonček Legov in drugi) pošteno stradal kot nikoli pozneje. Najprej sem šel v Zagreb, nato pa v Beograd, kjer sem diplomiral študirajoč ob zaslužku s terenskega dela pri merjenju gozdov (kot italijanski državljan) «umni nadničar* in kjer sem vedno našel družbo marsikaterega somišljenika.
VPRAŠANJE:	Iz	univerzitetnih
predavalnic si torej stopil v delovni odnos dobro oborožen. Imaš iz tistih časov kak poseben spomin?
ODGOVOR: Spominjam se odgovora starega šumadijskega kmeta Miloša, ki mi je nosil teodolit, da mi je na vprašanje, koliko let se je bojeval v prvi svetovni vojni odgovoril: <tžačel sem leta 1912 proti Turkom, leta 1914 smo nadaljevali proti Avstriji in konec prve svetovne vojne nas je zatekel v Sloveniji. In ko sem bil že z eno nogo doma. so mi rekli: «Miloš, sedaj pa moramo osvoboditi še Koroško.» in sem šel na Koroško».
Zelo rad se spominjam pogovorov s pokojnim kolegom inž. Dorčicem iz Novega med skupnim delom v velebitskih gozdovih. Ustaši so ga ustrelili že v decembru 1941 v Mak-simiru. kjer leži in z levo roko
objema nekega delavca, z drugo pa nekega kmeta.
VPRAŠANJE: Kot partizan si se potem povrnil na Primorsko. Kako si občutil ta povratek, kakšna čustva so te spremljala ob zavesti, da je vendarle napočil čas osvoboditve?
ODGOVOR: Kolikor se spominjam, nismo v naših krajih nikoli dvomili, da bo nekoč nastopil čas osvoboditve in ko se je začela vojna sem bil trdno prepričan, da se bo prej ali slej za nas zmagovito končala. Zato se mi je zdelo bolj kot prirod-no vabilo, ki je prišlo iz svobodnega Črnomlja v svobodni Gorski Kotar, naj grem k Pokrajinskemu OF za Slovensko Primorje. Čustev, ki sem jih doživljal, ko sem s kurirji zveze P prestopil staro ita-lijansko-jugoslovansko mejo na Javorniku, pa ne morem opisati.... Dejansko sem šele takrat začel spoznavati Primorsko, sicer pa sam dobro veš. kako je s to stvarjo.
VPRAŠANJE: Po osvoboditvi si se v Trstu vključil v politični boj za našo nadaljnjo usodo. Med drugim si pomagal pri veliki razstavi o boju jugoslovanskih narodov leta 1947 v Parizu in še posebej pri prikazu narodnostnih razmer, fašistične dobe in NOB v Julijski krajini. Že v februarju 1947 si prišel k Primorskemu dnevniku in čez eno leto postal njegov odgovorni urednik. Kako je prišlo do tega?
ODGOVOR: K Primorskemu dnevniku sem prišel «čakajoč na guvernerja STO». Ko je bila namreč podpisana mirovna pogodba in PN-00, kjer sem delal od njegove u-stanovitve 1944, razpuščen, so mi rekli, naj grem čakat guvernerja k nekemu podjetju z lesno trgovino, za kar pa nisem imel smisla. Zaprosil sem za vključitev v uredništvo dnevnika iz gole radovednosti, kako se urejuje in tiska.
VPRAŠANJE: V 23 letih urednikovanja (in tudi prej) si doživel marsikaj od mučnih in bolečih pretresov do fašitičnih in drugačnih napadov. Kdaj ti je bilo najhuje in kdaj najprijetneje ter kako gledaš danes na vse to?
ODGOVOR: če mi misel zajame razdobje od trenutka, ko sem zvedel, da so maturi ne bom mogel nadaljevati študija zaradi pomanj-kovanja sredstev, pa od bombardiranja Beograda in kapitulacije ter razpada Jugoslavije, in še do komin-forma. potem se moram spomniti na tisti heksameter, ki sem se ga naučil na pamet pred 46 leti in ki se glasi:
»Infandum regina jubis rinovare dolorem».
Da, najhuje je bilo, ko smo bili sami leta 1941 in 1948, ko mi je bila v edino in največjo tolažba tista Nazorjeva pesem, ki se je začela: «Sami smo! Saj smo sami tudi vedno bili...», do prihoda Bru-ščeva in Bulganina v Beograd po Stalinovi smrt. Pa saj se tega spominjaš tudi ti. ko so nas napadali fašistične in iredentistično-fašistične ter kominformistične strani.
Tudi prve noči, ko sem pomagal rušiti (nekoč v marcu 1942) progo Reka-Zagreb z bataljonom «M. Gubec*, ne bom nikoli pozabil, pa tudi razočaranja ne. izo sem čez dva dni slišal po londonskem radiu (tistega: «ta—ta—taa»), da so progo pokvarili četniki, ki pa so dejansko takrat že hodili skupaj z Italijani proti nam na «rastrellamente»
Med najprijetnejše trenutke pri-šlejem izjavo, ki jo je prebral Hru-ščev ob svojem prihodu na beograjsko letališče.... ter poznejše av-tokritike Vidalija in drugih.
Zelo rad se spominjam nadvse prijetnih občutkov, ko smo po zaključku dela ob 4. zjutraj na Trgu Goldoni v nekdan^m baru “Polaku presrečni prebirati iz dneva v dan sveže številke Primorskega dnevnika.
Tudi nesoglasja v lastnem iabo-ru utegnejo biti včasii zelo boleča. No. na vse gledam danes že. dejal bi, iz večje oddaljenosti in
96. ROJSTNI DAN
JUSTE JOŽINOVE
Vojkove mame ni več
so se v Podnanosu pred za ve^no poslovili od keroj legendarnega narodnega kj j 3a danka Premrla — Vojka, i s Krojim junaštvom napisal Bron svetle strani primorske ^^osvobodilne vojne. Silva SLteth ) 1e umrla v petinsedemde-\cu. starosti dokaj nepriča-i5	ie bila prav do kon-
l%u„]enia krepka in zdrava ■ ojfco ‘ NJen življenjski tovariš le v “ oče Franc pravi, da se 90ten-1}0 čutila nekoliko zdrave ojsfce arče.
r*kujpS do preteklosti nam na-do se ob vsakem pred-!e t M starejše generacije, ki ga Hiz£° o-H drugače prizadel bič tihon' Pomudimo ob njegovem ttiri °u v .večni mir. Do Silve Pre-®a imamo še toliko večjo ?q j st; saj ni le rodila velike-ie s naka Primorske, marveč ga življenjem, s svojimi tiOrn/ vzgajala. In ne le to: p a ie tudi veliko potrpeti.
smo se v pogovoru s \jnr,ern Premrlom na domačiji v h nr,!losu- Spomnil se je na le-svetovne vojne, ki jih je lel kot vojak Avstro-Ogrske
v Gradcu in nekaterih %L,,1 h mestih. Ko se ie vrnil Bqu p tedanji Šentvid, so Vi-dolino že zasedli Italiji ' ^e sestri je imel poroče-
. v kozicah
in ko je prihajal
mm
k njim na obiske se je spoznal tudi z družino bodoče žene. Upokojen sodni uradnik z Gorenjske ter žena iz Senožeč sta se zatekla v Lozice pred vojno vihro s hčerko - učiteljico. Že v letu 1919 sta se vzela. Silva je bila potem nastavljena » Erzelju, vendarle je pustila službo ter se posvetila družini, že 29. 2. 1920 se je rodil starejši sin Janko, zatem pa še štirje otroci. Z njimi je pač bilo veliko dela. Pri Pre-mrlovih se zdaj spominjajo, da je pokojnica rada brala, tega pa se je hitro navzel tudi starejši sin. Slovenskih knjig pa pri hiši ni manjkalo.
Franc Premrl se zdaj spominja, da so v začetku Italijani bili še
strpni. Ko pa je otrok doraščal in začel kazati mržnjo do uniforme ter fašistične mladinske organizacije, so začeli hkrati s splošnim pritiskom na slovensko prebivalstvo delati vse večje težave tudi družini Premrlomh, morali so na razna zasliševanja. Lahko si je predstavljati, kaj je morala v tistih časih prestajati mati petih otrok. Dezerterstvo Janka iz italijanske vojske je imelo posledico požig domačije ter izgon družine v konfina-cijo. Medtem ko je moral oče v srednjo Italijo, so mater s hčer-rami poslali na območje Tirolske. Franc Premrl se zdaj spominja. kako je ob razpadu fašizma potoval k ženi in drugim članom družine, ne da bi vedel, da je sin že padel.
In potem so se 1944. leta vrnili vsi domov. Vendarle zanje^ posledice vojne še niso končane. Pred koncem vojne so potrkali na vrata hiše četniki. Odpeljali so mlajšo hčerko Boženo ter jo umorili.
Tirnice življenja so se Silvi Premrl po vojni umirile. Treba je bilo na novo postaviti hišo. Otroci. ki so ostali živi, so razen mlajšega sina odšli v svet. In tako je mati živela s svojimi spomini na težavna leta fašizma, v katerih se je kalil Vojkov rod. Bila je vzor mnogim primorskim materam.
kar precej stoično, te Jrav še danes v želodcu občutim skoraj fizično bolečino, ko se spomnim še-stoaprilskih nemških bomo. ki so padale ves dan na Beograd ali pa gneva, ko sem prebral, da so z «denunciantom» ozmerjali našega pokojnega urednika Radota čeprav so vedeli, da je takrat zaradi neozdravljive bolezni ležal že na smrtni postelji in da se ni mogel več braniti. (Včasih so take stvari hujše kot kakšna težka operacija nevri-noma. ki sem jo pred leti prestal) Nepozabni so tudi trenutki kot: proglasitev prve slovenske vlade v Ajdovščini, (kjer sem bil dodeljen inž. Štruklju za opremo kinodvorane). delo pri PNOO v vladni palači na Velikem trgu vse do 12. junija 1945; pa tista velika manifestacija, ki je bila, če se ne motim tretji dan po odhodu partizanov iz Trsta. Pa kaj W ti pravil, saj sva vse osta:o preživela skupaj.
VfRAJANJE: Mirovni nogodbi leta 1947 je leta 1951 sledil londonski sporazum o ureditvi »tržaškega vprašanja*. Kaj meniš o njegovem izvajanju in kako ocenjuješ vsa nadaljnja prizadevanja vključno s skupno spomenico Colombu, da bi dosegli zakonska zagotovila za višjo stopnjo pravic za vse Slovence v Italiji?
ODGOVOR: Ko sem po podpisu londonskega sporazuma pisal komentarje o njem in po obljubah odgovornih državnikov, ki so ga spremljale, si nisem niti od daleč mislil, da bomo morali po 17 letih ugotavljati, v kako majhni meri se izvaja in vse tisto, kar se dogaja z beneškimi Slovenci. Seveda pa pozitivno ocenjujem vsa naslednja prizadevanja vključno s spomenico Colombu. Pripominjam pa. da sem kar precej pesimistično razpoložen spričo tolikih neizpolnjenih obljub in tolikih skupnih izjav v uradnih sporočilih o sestankih najodgovornejših državnikov obeh jadranskih sosedov. Vse obljube in izjave sem letos v dnevniku vnovič naštel v upanju, da bo kaj pomagalo. Pa kaže, da doslej še ni!
VPRAŠANJE: In vendar se je položaj Slovencev v Italiji v zadnjih letih izboljšal, gotovo vsaj delno tudi po zaslugi Primorskega dnevnika, ki si .ie od prvega dne izhajanja vztrajno prizadeval, da bi bil nepristranski tolmač potreb in zahtev vse naše narodne skupnosti v Italiji. Sodiš, da je v okviru svoiih možnosti doslej zadovoljivo opravljal svojo nalogo?
ODGOVOR: Sodim da je — kljub mojim, premnogim napakam — toda samo v okviru svojih možnosti, katere pa niso mogle biti večje kot so bile, čeprav bi lahko bile, če ... In teh «če» bi oba skupaj naštela kar precej ... Na pr.: Mnogo boljši bi bil, če bi bili v prvih povojnih letih na sodelovanje pristali vsi tisti, ki sem jih povabil. Sicer pa se vedno zavedam, da tljudsko srce nikad zadovoljno nije ...»
VPRAŠANJE: Meniš, da je nastopil čas, da se Primorski dnevnik v pogojih sedanjega političnega vzdušja, meddržavnih odnosov in u-veljavljanja enotnega narodnega pro štora razširi tudi na področje Primorske v matični domovini? Meniš, da je njegova razširjenost in odmevnost med manjšino in rojaki z matično domovino zadovoljiva in če ni, kaj bi bilo treba storiti, da bi bila?
ODGOVOR: Na prvo vprašanje odgovarjam, da je razširitev, ki jo omenjaš, naravnost nujna in zato upam, da se bodo že opravljeni začetni koraki nadaljevali in uspešno zaključili. Na drugo vprašanje odgovorim: Razširjenost dnevnika danes ni povsem zadovoljiva! Zato bomo morali s te strani meje obnoviti akcijo za pridobivanje novih naročnikov z obiskovanjem posameznih družin zlasti v tržaškem pred mestju in po vseh slovenskih vaseh videmske pokrajine. Z razširjanjem dnevnika na področju matične domovine pa bo v precejšnji meri rešeno tudi vprašanje razširjenosti v ostali Sloveniji.
VPRAŠANJE: V zadnjem času je prišlo tudi v našem dnevniku do naravnih in po nedavnih bolečih izgubah v našem kolektivu do znatnih kadrovskih pomladitev. Kakšen bi bil spričo tvojih izkušenj temeljni nasvet mladim, ki se oprijemlje-jo časnikarskega poklica v naših pogojih?
ODGOVOR: Glavno je: «žilica» in izobrazba. Predvsem naj si zapomnijo tisto, kar sta Marx in Engels napisala o svobodi tiska: «Svobod-
ni tisk je odkrita izpoved ljudstva njemu samemu, priznanje odkritega srca pa je, kakor je znano, odrešilno. Je hudovno ogledalo, v katerem ljudstvo vidi samo sebe, spoznanje samega sebe pa je prvi pogoj modrosti.»
Ostati morajo dosledni v terjanju pravic, ki nam pritičejo. Čeprav sem v tem pogledu velikega Cankarja že večkrat citiral v našem dnevniku, naj tudi tokrat povem, da si morajo zapomniti kar je zapisal: »Samo tisti ima pravico do življenja, ki se zaveda te pravice in ki jo terja, če mu po kratijo*.
Tretji nasvet pa se tiče izkoriščanja odprtosti teh naših mej. Premalo se zavedamo njihove ogromne važnosti ne samo za ms, temveč za vso Evropo in ves svet, saj so rezultat žrtev NOB in upora stalinizmu. Vsi skupaj se premalo zavedamo. Na področju tiskane besede bodo te možnosti in te ugodne pogoje izkoristili drugi namesto da bi jih izkoristili mi skupaj s časnikarji iz matične domovine.
Najbolj pa želim mladim, da ne bi morali prestati dveh novih svetovnih vojn ali pa opravljati svojo časnikarsko službo v pogojih manifestacij po Trstu ob spremljavi eksplozij ročnih bomb, kot je moral na pr. naš pokojni Franček Kavs. (Nekoč je s take manifestacije prišel v uredništvo s klobukom, ki mu ga je preluknjala eksplodirana fa-šističm bomba).
VPRAŠANJE: Gotovo sva si povedala le majhen delček tega, kar bi si lahko. Posegla nisva v tvoja založniška prizadevanja, v uresničene in tudi v neuresničene načrte. Predaleč bi naju zanesli. Zato strniva ta najin razgovor: Ko si se leta 1944 vrnil, si pričakoval drugačne čase. Potem je bilo, kar je bilo. Kaj pričakuješ od neposredne prihodnosti, kaj pričakuješ od naših ljudi in česa jim želiš?
ODGOVOR: Prvič, da bi se v prihodnjih desetih letih uresničilo vse tisto, kar je do zdaj zapisano in da bi bilo v bodočem ustavnem zakonu, ki bi bil sestavljen na podlagi znanih osnutkov KP1. PSI in i predvsem SKGZ, ki ga je napovedal njen predsednik, zapisano še kaj več ter da bi se vse izvajalo v okviru zares iskrenih prijateljskih odnosov, tako da demokristjanski novinar v glasilu svoje lastne stranke za deželo Furlanijo • Julijsko krajino ne bo moral več ogorčeno zapisati kot je zapisal v preteklem aprilu: »Orožnik v Nadiških dolinah lahko iz vsake osebe, ki «diši» da je Slovenec, napravi posebnega nadzorovanca - «sorvegliato spe-ciale*.
Drugič: od naših ljudi pričakujem, da bodo omenjene predloge odločno podprli ter da bodo spričo navedene ugotovitve o razmerah v Beneški Sloveniji vsaj dvakrat bolj ogorčeni kot omenjeni demokristjanski novinar. In tej ogorčenosti tudi primerno ravnali.
Tretjič: Želim jim, da bi pri tem imeli podporo v prvi vrsti vse poštene javnosti v državi v kateri živijo, še večjo podporo pa v matični domovini, zakaj ne bi se smelo več dogoditi, da bi bil odmev na tak dogodek, kakršen se je zgodil v letošnjem juliju v Hlodiču, tako neverjetno medel, kot je bil v naši deželi, v vsej državi in v Sloveniji ter Jugoslaviji sploh, vse to tem prej in tem bolj, ko je šlo za mladega slovenskega katoliškega kaplana in njegov zbor in ne na pr. za kakšnega nacionalista ali komunista ali socialista ter v pogojih vedno večjega prijateljstva z našim matičnim narodom. Kaj bi se zgodilo šele v pogojih napetih odnosov in če orožnikom, ki so protislovenski napad dopustili, ne bi ukazovala demokristjanski notranji in socialdemokratski obrambni minister?
In ko smo že pri prijateljstvu, dovoli da postavim še eno vprašanje: Mar niso zanj prvi pogoj izvajanje vsega tistega, kar je zapisano v lanskem decembrskem pismu Colombu?
Sicer pa bi rad da bi bili vsi od mladih do starih skupaj z menoj globoko prepričan i v boljšo, veliko prihodnost delovnega slovenskega naroda od Brega in Flejpana nad Terom pa do Lendave in Petišovcev ob Muri ter od Djekš nad Krko do Pregare tam južno od Dragonje ne glede na rapalske, senžermenske, pariške in londonske meje ali demarkacijske črte, saj je ta narod od kmečkih uporov pa do NOB v svoji zgodovini dovolj zgovorno do
Kdo ne pozna v Križu Justo Jo-žinovo, kot ji pravijo domačini? Vsak dan jo vaščani srečujejo po vaških ulicah. Pred časom se je večkrat peljala v mesto na obisk k hčeram. Tudi na razna romanja je Justa hodila še pred letom dni. Čeprav jo v vasi in v okolici dobro poznajo, je malo tistih, ki vedo, da je v petek praznoval v krogu svojcev svoj 96. rojstni dan. Nihče bi ji tega ne prisodil, saj jih kaže veliko manj. Morda bi mogel kdo misliti, da je to zaradi tega, ker je njeno življenje bilo udobno in bogato. Pa ni niti malo res. Vse njeno življenje je bilo težavno in mučno, saj je morala vse življenje delati in garati za številno družino, tako pri «Bezi-novih*, kjer se je slavljenka rodila, kot pri «Jožinovih», kamor se je poročila.
Justa Košuta vd. Tence se je rodila v Križu 27. avgusta 1875 v zavedni kmečki družini. Po končani slovenski ljudski šoli je delala na domu in na njivi. Poročila se je z domačinom Antonom Tence-jem — Jožinovim, kateremu je povila štirinajst otrok, od katerih je živih še šest. Samo ob sebi se razume, da pri tolikih otrokih ni bilo lahko; dela in skrbi ni manjkalo, tako da se ni mogla premakniti od doma, če ni šla v mesto kamor je nosila mleko. In to je Justa odpravila vse na hitro, kajti doma jo je čakalo večno delo.
Čestitkam otrok, vnukov, pravnukov ter vseh domačinov se pridružujemo tudi mi in ji želimo, da bi dočakala v zdravju in v miru sto in še več let.
Umrla je Slavica Katalan por. Smerkolj
V	Kopru je umrla in so jo v sredo pokopali v Ljubljani, kamor so jo popeljali v družinsko grobnico Slavica Katalan por. Smerkolj. Ko sem čital njeno ime v osmrtnici, ki je bila objavljena v Primorskem dnevniku. me je spomin popeljal v dobo pred prvo svetovno vojno, ko je njen oče vodil gostilno Konsumnega društva v Rojanu. Tako oče, ki se je odlikoval s svojim izredno lepim tenorskim glasom, kot tudi Slavica, sta bila člana pevskega zbora «Zarja», ki ga je vodil učitelj in skladatelj Adamič.
V	gostilno so zahajali skoraj vsak dan mestni svetovalec Gerdol. urednik Edinosti Makso Cotič, učitelj Josip Pertot in drugi in Slavica, ki jim je stregla, je imela priložnost prisluhniti lepim debatam o vseh vprašanjih, ki so zadevala nas, zatirane Slovence.
Kakor mnogi naših ljudi, se je tudi Katalanova družina zatekla v Jugoslavijo, kjer je bila hiša Bineta Smerkolja, njegovega zeta. pravo pribežališče vseh naših izseljencev.
Takoj po koncu druge svetovne vojne sta se Slavica in mož Bine Smerkolj vrnila v Trst in pevska žilica jima ni dala miru, oba sta kljub precejšnji starosti, obiskovala vaje bar-kovljanskega pevskega zbora, čeprav sta stanovala v Trstu.
Govoriti s Slavico o življenju, Id se je odvijalo v gostilniških prostorih, ki so razpolagali tudi z dvorano i« odrom, je bila prava naslada, kajti Slavica je bila lepa knjiga zgodovine prosvetnega delovanja, ki se je odvijalo v Rojanu skozi dolgo, dolgo dobo.
Pokojnica bo ostala vsem. ki so jo poznali, v najlepšem spominu in prav gotovo ne bodo Barkovljani v tem pogledu zadnji,saj so kot pevci preživeli v njeni družbi nepozabne, prijetne ure.
Naj počiva v miru ob svojem Binetu.
R. P.
kazal, da je take prihodnosti vreden.
* M M
K njegovim željam še naše, prijateljske in tovariške:	da bi nam
dragi Stane, ob katerem smo se v teh ne vedno lahkih in prijetnih povojnih letih v našem poklicu zgledovali v delavnosti, vztrajnosti, poštenosti, premoč-tnosti, odločnosti in nepopustljivosti v življenjskih vprašanjih naše narodne skupnosti v Italiji, ostal še dolga leta tak, kakršen je bil vedno, da bi se njegove želje drugim uresničile tudi zanj, ker bi pomenile najiepšo nagrado za njegova prizadevanja: da bi mu zdravje po hudih preizkušnjah bilo kar se da čvrsto, da bi mu prihodnja leta tekla v osebnem zadovoljstvu in da bi tudi mi še dolgo bili deležni njegovih spodbud in pobud pri našem delu.
Dragi Stane, v imenu celotnega uredniškega in upravnega kolektiva: iz vsega srca še na mnoga leta!
(Vprašanja: Jože Koren)
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiirnniiiiiiiiiiKiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Zlata poroka pri Pertotovih v Sežani
bitnimi »dejstvi*, to je s priznanji in odličji, ki jih je bil doslej upravičeno deležen:
Leta 1955 je bil odlikovan z redom dela UL stopnje. Leta 1962 pa z medaljo za zasluge za narod.
Leta 1967 je prejel od Zveze mladine Slovenije priznanje za požrtvovalno delo z mladino. Občina Sežana mu je 1. 1969 podelila nagrado 28. avgust in priznanje za posebno prizadevanje za napredek občine. Vrhu tega je prejel nešteto pohval in priznanj za delo na področju telesne vzgoje od Partizana Jugoslavije. Partizana Slovenije ter Zveze za telesno kulturo Slovenije.
Kaj pa njegova življenjska načela? Strnil jih je v tri maksime. Prvo je povzel po Pascalu: »Ko dvomiš, vzdrži se, ne ukrepaj.* Druga poudarja njegovo pokončnost, nesebičnost in vero v človeka: «Delai brez ozira na plačilo. To pride samo po sebi. Pa tudi če ne pride*. Tretjo pa mu je posodil Juvenal: «Zdrav duh v zdravem telesu*.
Ko sem ga na koncu vprašala, kaj naj napišem o ženi, se je za hip zamisli, nato pa zavzeto dejal: O ženi? Napišite, da me že 50 let zvesto spremlja na življenjski poti. Pri tako razgibanem in nemirnem življenju, je morala večkrat sama nositi težje družinsko breme kot jaz. za kar sem ji neizmerno in iskreno hvaležen.
Ob tem enkratnem jubileju se s čestitkami pridružujemo domačim in številnemu sorodstvu tudi Sežanci, pa tudi tržaški prijatelji.
Želimo jima še mnogo srečnih in prijetnih dni v toplem in harmoničnem sožitju.
Jo mi
V soboto, 21. avgusta sta v krogu svojih najdražjih praznovala 50-letni-co skupnega življenja Gena in Janko Pertot.
Predmetni učitelj Janko Pertot je zagledal luč sveta 14. XII. 1896 v Bar-kovljah. Učiteljišče je končal v Gorici 1. 1915. Po maturi je bil vpoklican in je preživel prvo svetovno vojno kot avstrijski vojak na raznih bojiščih. Po končani vojni je služil še leto dni v jugoslovanski vojski in sicer v Ljubljani in Ptuju. Ko je odložil vojaško suknjo 1. 1919 je v Ptuju nastopil kot učitelj, najprej na osnovni šoli, kasneje pa na meščanski, kjer je poučeval matematiko do 1. 1941 in se kot «Sokol» še izza go-riških dijaških let intenzivno bavil s telovadbo. Tam je tudi spoznal Geno Mervič, begunko iz Šempetra pri Gorici in si 1. 1921 ustvaril z njo družino. 1. aprila 1941 je bil spet mobiliziran, a le za nekaj dni. 15. aprila je prišel v vojno ujetništvo, ki ga je preživel v Osnabrttcku in Garessiu.
tena in otroci so se medtem zatekli v Ljubljano in se tam začasno nastanili, ker so jih Nemci pregnali iz Ptuja. Po italijanski kapitulaciji se je z družino vrnil v rodne Barkovlje ter začel delovati v krajevnem narodnoosvobodilnem odboru kot pro-svetar. Sinova in hčerka pa so odšli v partizane. Po osvoboditvi je pomagal organizirati osnovno šolo v Bar-kovljah, nato pa poučeval na slovenski gimnaziji v Trstu in na nižji srednji šoli v Sežani. Do leta 1949 je živel v Trstu. Deloval je zelo aktivno tudi na polju telesne vzgoje pri Zvezi društev za telesno vzgojo. 1x18 1949 je dokončno pristal v Sežani, kjer je organiziral nižjo gimnazijo in vajensko šolo ter se pridno udejstvoval in vzgajal mlade telovadce pri društvu Partizan.
To so le skopi podatki, ki ne povedo veliko o zavednosti in dinamičnosti njegovega skrajno prodanega in požrtvovalnega življenja. Naj jih dopolnim oz. podkrepim z nekaj neizpod-
ACEGAT - tečaj za inštalaterje
Da bi seznanila vse tiste, ki delujejo na tem specifičnem področju o najnovejših tehničnih novostih pri instalaciji ter vzdrževanju notranjih plinskih napeljav (s posebnim poudarkom na metanu), organizira ACEGAT izpopolnjevalni tečaj, namenjen vsem inštalaterjem našega področja.
Tečaj, na katerem bodo predavali specializirani tehniki podjetja Societa Italiana Gas, bo razčlenjen na 10 lekcij, ki se bodo razvrstile v dneh od ponedeljka, 30. avgusta, do petka, 10. septembra, (razen v soboto 4. in v nedeljo 5. septembra) in bo v prostorih menze v III. nadstropju osrednjega sedeža v Ul. Genova (vstop iz Ul. Bellini 1-c). Lekcije se bodo začele vsak večer točno ob 19. uri in vsak večer bo na vrsti ena izmed naslednjih 10 tem:
L Gorivo in izgorevanje
2.	Notranje napeljave
3.	Kuhalniki
4.	Bojlerji
5.	Varnostne naprave
6.	Enodružinsko ogrevanje
7.	Centralno ogrevanje
8.	Zračenje in kontrola izgorevanja
9.	Industrijska uporaba plina in propagandne akcije
10.	Primerjava stroškov
Da bi bile teme bolj razumljive, bodo na vsaki lekciji predvajani barvni diapozitivi ter naslednji 16-milimetrski ozvočeni filmi:
1.	«Vsa Evropa na CH 4*	6.	»Doba cevovodov* (franc,	izdaja)
2.	«Akcija metan*	7.	«Welding America* (ngl.	izdaja)
3.	«Prihaja prirodni plin*	8.	»Halo, tu ni plina*
4.	»Utekočinjen metan*	9.	»Atom v službi plina*
5.	«Duh in odišavljen plin*	10.	»Petrolejci*
Na koncu vsake lekcije bodo strokovnjaki spodaj navedenih dnižb, ki proizvajajo naprave na plin, prikazali navzočim svoje najnovejše modele:
1. Družba FARGAS - Milan
2.	Industrija ZANUSSI - Pordenon
3.	Industrija FEROLLI - S. Bonifacio (VR)
4.	Industrija SIABS • Milan
5.	Družba TECNOTERMO - Turin
6.	Družba IDEAL - STANDARD - Milan
7.	Družba Korting in BONGIOVAN NI-Turin-Cuneo 8 Fonderie SARONNO S. .p. A. - Milan
9.	AR-CO BRUCIATORI S. p. A. - Turin
10.	Podjetje ERREBI • Padova
Vsi inštalaterji, ki bodo navzoči na devetih od desetih lekcij, kolikor jih je na programu, bodo dobili potrdilo o posečanju tečaja. Poleg tega bodo vsi tečajniki dobili tudi inštalaterski priročnik.
Ker gre za resnično koristno in pomembno pobudo, je upati, da bo naletela pri inštalaterjih na čim širši odziv.
GORIŠKI DNEVNIK
''trt' ■ • V<
w
NEDEUA, 29. AVGUSTA
TRST A
8 15. 13.15, 14.15. 20.15. 23.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Glasba za harfo; 10.10 Oli-vierijev orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Naskok na gorske velikane; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radjska drama: 17.05 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; lj.00 Podobe in glasba; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba iz naših študijev;
19.30	Filmska glasba; 20.00 šport;
20.30	Ljudske pesmi v komorni predelavi; 20.45 Ljubezenska lirika; 21.00 Semeni plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.25 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmeti jska oddaja:	9.00
Glasba za orkester; 10.30 Tržaški motivi.
KOPER
8.00, 11.30. 12.30, 15.30, 20 15,
23.00	Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Pevec dneva; 14.30 Pogovor s poslušalci; 14.40 Glasbeni cocktail; 15.30 Nedeljsko srečanje; 15.40 Poljke in valčki; 15.50 Dre ja in Vane;
16.00	Glasba po željah; 17.10 Pojo fantje izpod Grmade; 17.40 Stabilizacijski programi na Primorskem; 18.00 Plošče; 19.00 Hrvaške pesmi; 19.30 Parada orkestrov;
20.00	Poje Claudio Villa; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00. 13.00. 15.00, 20.00. 23.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja: 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče za poletje; 12.30 Hit parade; 13.15 Glasbena oddaja; 14.10 Italijanski zibaldone; 15.10 Spored z Enricom Montesanom; 15.45 Popoldan z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 Variete z Ginom Bramierijem; 21.20 Koncert kvarteta Guamieri; 22.05 Radijska igra.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 19.30. 20.30
22.30	Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Otto piste; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 15.00 La corrida; 15.40 Pesmi;
17.30	Glasba in šport; 20.10 Su-personic; 21.30 Veliki ameriški predsedniki; 22.00 Plošče; 22.40 Pesmi prejšnjih dob; 23.05 Glasbena oddaja.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Koncert organista Dalla Libera;
11.50	Ljudska glasba; 12.20 Mozartova glasba; 13.00 Vagner.jeva o-pera; 15.30 Radijska igra; 17.30 Bachove kantate; 19.15 Vsakove-černi koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Uadi dinozavrov.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.00, 24.00 Poročila; 9.05 Radijska igra za otroke; 9.35 Orkestralne skladbe za mladino; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 še pomnite, tovariši... — Peter Stante-Skala: Prva celjska četa; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.40 Pot minut za EP; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Nedeljska reportaža;
14.50	Z domačimi aasambli; 15.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah; 15.30 W. Sauson: Stranišče z razgledom; 15.50 Klavir v ritmu; 16.05 Igramo za razvedrilo;
16.50	Deset minut za EP; 17.00 Gerhard Janner: Lepa druščina; 17.56 Glasbena medigra: 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer»; 23.20 Plesna glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz za
vse.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00 Maša; 12.15 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 18.15 TV za otroke; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Arsen Lupin; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.15 Prenos športnega dogodka; 19.30 Glasbena oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s Francom Cerrijem; 22.00 Sovjetska TV igra.
KOPRSKA BARVNA TV
16.30 Prenos športnega dogodka; 20.00 Maske v času; 20.10 Tele-film; 21.00 Prenos športnega dogodka.
PONEDELJEK, 30. AVGUSTA
TRST A
7.15. 8.15, 11.30, 13.15, 14.15,
17.15.	20.15. 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Simfonična dela deželnih skladateljev; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Revija solistov; 19.40 Zbor »Santa Maria Maggio-re»; 20.00 šport; 21.00 I. Cankar; Na klancu; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.00 Tretja stran;
15.10	Igrajo «1 tre jet» 16.00 Simfonični koncert;
KOPER
6.30,	7.00. 11.00, 12.30, 14.00,
19.15,	20.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Današnji gostje;
15.00	Strani iz albuma; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL;
16.30	Naši zbori pojo; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Od popevke do popevke; 17.40 Iz zakladnice primorskih skladateljev; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Igra trombetist Al Hirt; 18.45 Otroški kotiček; 19.00 Glasbeni klasiki; 19.30 Plošče;
20.30	Prenos RL; 23.20 Orkestri; 23.35 Dunajski solisti.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Poje tenorist Alfred Kravs;
12.10	Plošče; 13.15 Hit Parade;
15.10	A. Dumas: Črni tulipan; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Če bi...;
19.30	Neapeljske pesmi; 20.20 Glasbena oddaja.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestrov; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošče za poletje; 12.30 Alto gradimento; 14.05 Glasbena oddaja; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Zbori: 16.05 Popoldanski spored; 18.50 Potovanje v evropske prestolnice; 20.10 Spored s Corradom: 22.00 Revija mladih izvajalcev; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Arhiv plošč; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci;
15.30	Scarlattijev oratorij; 17.35 Jazz; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.00 Italijanska glasba 19. stoletja; 21.30 Radijska igra.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.30, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice za najmlajše; 10.30 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev; 11.15 Pri vas doma; 13.10 B. Bartok; Čudežni mandarin; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Iz partitur skladateljev M. Sepeta in M. Vodopivca; 15.30 Pet minut za EP; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Amaterski zbori pojo; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Jackie Gleason; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.15 »Signali* — propagandna oddaja; 19.35 Orgle v ritmu; 19.45 Kulturni poletni vodnik; 20.00 Lahko noč. otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Beneški fantje; 20.25 Pet minut za EP; 21.00 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere Traviata; 22.05 Melodije in ritmi domačih in tujih avtorjev; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nok turno; 00.15 Slovenski pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 Šport ni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ameriški film; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Mi in drugi; 22.15 Svetovno prvenstvo v ko lesarstvu.
KOPRSKA BARVNA TV
19.50 Dokumentarec; 21.00 Dnevnik; 21.10 Glasbeni variete; 22.00 Jugoslovanska dokumentarec.
JUG. TELEVIZIJA »D 29. AVGUSTA D» 4. SEPTEMBRA
NEDELJA, 29. avgusta 10.30 Pisano domače; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Otroška matineja: Pika Nogavička, risanke; 12.30 Mestece Peyton; 14.45 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah — prenos; 16.25 Tekmovanje v plavanju za pokal Evrope; 18.15 Evropsko prvenstvo v plavanju za ženske; 19.20 Pogumen kot Lassie; 21.00 TV dnevnik;
21.35	Čudežni svet TV; 22.35 Glas na obisku: Irene Sheer; 22.50 Poročila; 23.05 Športni pregled; 23.35 Odpoved sporeda.
PONEDELJEK, 30. avgusta 18.35 Drejček in trije marsovč-ki; 18.55 Čin-čin; 19.05 Obzornik; 19.20 Reportaža slovaške TV; 19.50 Madrigalisti; 20.05 Mladi za mlade; 21.00 TV dnevnik: 21.30 Telica: 22.30 Pesmi o ljubezni, vojakih in smrti; 22.45 Jazz podium — oddaja slovaške TV; 23.15 Poročila.
TOREK, 31. avgusta
17.28 Napoved sporeda: 17.30 Nogomet Jugoslavija: Madžarska — nastop mladih reprezentanc; 19.25 Obzornik; 19.40 Prijatelj Ben — serijski film; 20.05 Stare krčme;
20.35	Znamenitosti male dežele; 20.48 Varnost na cesti; 21.00 TV etoevnik; 21.35 Podaj hudiču roko
19.25
džarska
dnevnik;
—	angleški film; 23.25 Malo za šalo, malo zares; 23.55 Poročila.
SREDA, 1. septembra 9.15 TV v šoli; 19.10 Obzornik; Budimpešta: nogomet Ma-Jugoslavija; 21.15 TV
________ 21.50 I. Štivičič: Kam
gredo divje svinje; 22.50 Jazz na ekranu; 23.20 Poročila.
ČETRTEK, 2. septembra 10.35 TV v šoli; 15.45 TV v šoli
—	ponovitev; 19.20 Obzornik; 19.35 Družina — poljudnoznanstveni film; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik; 21.35 XXI. stoletje; 22.25 Maupassantove novele; 22.50 Vir-tuosi da camera; 23.20 Poročila.
PETEK, 3. septembra 9.30 TV v šoli; 16.53 Napoved sporeda; 16.55 Balkanske atletske igre: 20.05 Mestece Feyton — serijski film; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Stekleni čeveljčki — ameriški film; 23.10 Južni veter; 23.40 Poročila.
SOBOTA, 4. septembra 10.35 TV v šoli; 16.53 Napoved sporeda; 16.55 Balkanske atletske igre; 20.00 Bratovščina Sinjega galeba; 20.25 Mozaik; 20.30 TV kažipot; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Igre brez meja; 23.00 Nikoli grde bese de; 23.40 čudežni svet TV; 00.05 Poročila.
PO STRAHOTNEM NEURJU V PETEK ZJUTRAJ
BRICI IN FURLANI SO V DVEH DNEH ZELO NAGLO ZA SILO POPRAVILI PO NEURJU PRIZADETO ŠKODO
Na področju goriške občine poškodovanih več kot 60 stavb - Dežela mora priskočiti na pomoč z izrednimi nakazili - Veliko škode na kmečkih kulturah
Deželni odbor bo skoro gotovo že I v torek razpravljal na svoji redni tedenski seji o pomoči, ki jo je treba nuditi oškodovanim zaradi zračnega vrtinca, ki je v petek zjutraj divjal na Goriškem in tudi v okolici Palmanove. Škode .je precej, morda še več kot smo včeraj pisali na podlagi prvih sporočil, ki smo jih imeli na razpolago. V glavnem je šlo za materialno škodo na stavbah, nihče pa še ni ocenil škode, ki je nastala na kmetijskih posestvih.
Zastopniki kmetijskega inšpektorata so namreč bili že v petek zjutraj na bežnem ogledu v Brdih in v drugih poškodovanih krajih, obiskali so tudi sedeže občin, včeraj je bil v Vidmu na deželnem odbonvštvu za kmetijstvo sestanek županov in nekaterih kmetijskih izvedencev, čudno pa se nam zdi, da so bili včeraj zjutraj uradi goričkega kmetijskega inšpektorata zaprti. Res je, da je za te urade deželnega značaja sobota dela prost dan, vendar bi bili lahko u-radi odprti prav zaradi izrednosti položaja.
Vsekakor bodo verjetno že jutri pričeli strokovnjaki tega urada o-cenjevati nastalo škodo. Slovenska Kmečka zveza bo poskrbela za sestavo prošenj za odškodnino in prepričani smo, da se bodo naši kmetje poslužili tudi ob tej priliki u-raida svoje stanovske organizacije.
Kraje, kjer je divjal vihar, so si v petek in včeraj ogledali številni zastopniki krajevnih oblasti. Na prizadetem področju so bili deželni odborniki Masutto, Tripani in Devetag, včeraj popoldne si je prizorišče tragedije ogledal poslanec Fortuna, ki so ga med drugim spremljali nekateri prvaki socialistične stranke, med njimi tudi pokrajinski podpredsednik Waltritsch. Komunistični deželni svetovalci Bergomas in Zorzenon ter soctal-proletarski svetovalec Rizzii so zahtevali izredno pomoč deželne vlade, neglede na obstoječe deželne zakone. Pokrajinski predsednik dr. Chientaroli je deželne oblasti obvestil, da je pokrajinska uprava pripravljena, kot v preteklosti, izvesti vsa dela, ki bi bila s tem v zvezi.
Na ppdrpčju goriške občine so mestni stražniki ugotovili, da je zračni vmitec v petek zjutraj poškodoval 63 stanovanjskih in gospodarskih zgradb. Od teh jih je1 12 v Gradiškuti, 42 na Oslavju in v Pevmi, 7 v Gorici, 2 v Podgori. Vendar seznam ni popoln in brez dvoma je še kdo prizadet. Mestni stražniki so namreč tudi včeraj u-gotavljali na podeželju prizadeto škodo.
Evo seznam prizadetih na področju goriške občine:
Gradiškuta: Medvešček Marija in Tagiianut Maria (Gradiškuta štev.
3 in 4); Mišigoj Roman in Benossi Giuseppe (štev. 20, 21; stavba ie last župnišča v Ločniku); Saurin Viktor (štev. 9); Spagnolo Nerina (štev. 18 in 19); Komic Evgen (štev.
15)	; Bradaschia Amedea vd. Bassi (štev. 14); Petruša Ida in Armando (štev. 20); Prinčič Karlo (štev. 11); Coceanig Pio (štev. 13); Pelesson Giovanni (štev. 5); Nikolavčič Li-do (štev. 6; hiša je bila popolnoma nova); Simčič Marija (štev. 7).
Oslavje In Pevma: Komavli Frančiška in Kristina (Dosso Bosniaco 10); Obljubek Stanislav in Kodermac Franc (Dosso Bosniaco 18); Sošol Edvard (Dosso Bosniaco 14-a); Figelj Frančiška (Dosso Bosniaco
16)	; Prinčič Klara (Dosso Bosniaco 16); Prinčič Klara (Dosso Bosniaco 11); Prinčič Matilda (Dosso Bosniaco 13); Michelli Ivan (Dosso Bosniaco 12); Figelj Anton (Dosso Bosniaco 19); Primožič Anton (Oslavje 3); Figelj Anton (Oslavje 6); Figelj Ladislav (Oslavje 2); Sfiligoj Leopold (Oslavje 5); Klanjšček por. Valantič Marija (Oslavje 4-a); Klanjšček Anton (Oslavje 4); Bensa Jožef (Dosso Bosniaco 21); Bensa Jožef (Dosso Bosniaco 22); Bensa Jožef (Oslavje 1); Kodermac Feiruccio (Dosso Bosniaco 23); Jakim Rafael (Dosso Bosniaco 1); Markovič Mirko (Dosso Bosniaco 4); Figelj Milojka in Simčič Robert (Pevma 51-A); Mikluš Franc (Ossario 15); Koršič Anton (Vinci 1); Roset Emili« (Ossario 16); Dornik Alojz (Ossairio 18); Gabrijelčič Alojz (Pevma 51); Krajnik Angelo (Os-sario 14); Klanjšček Miri«) (Ossario 13-a); Primožič Hilarij (Ossario 13); Gomišček Albert (Ossario 7); kostnica na O-slavju; Kodermac Terezija (Ossario 6); Furlan Martin (Ossario 5); Figelj Slava (Ossario 2); Pintar
.....^
Slaitaper 21); Terzi Antonio (Ul. Cotonificio 13).
Gorica, Solkansko polje: Jug Daniele (Ul. Sc ogli 47); Matešič (Ul. Scogli 50); Dediči Gorjan (Ul. Sco-gli 51); Podberšič Anton (Ul. Scogli 53).
Izredno delo so v teh dveh dneh opravilli gasilci in tehniki električnega podjetja ENEL. Gasilske enote so delale v petek ves dan, na prizadetem področju so bile tudi včeraj ves dan. Odstranili so drevje s cest (približno 10 km v vseh prizadetih krajih), podrli so nevarno stoječe zidove in tudi popravili, vsaj zasilno, druge zidove.
Resnost!
Jožef (Ossario 3); Šuligoj Rafael
(Pevma 49); Perin por. Visintin Anita (Pevma 50); Vida Guido (Pevma 55); Medeot Sergio (Pevma 53); Qualig Marino (Pevma 58); Brumat Maurizio (Pevma 57). Podgora:	Bregant Mario (Ul.
Naši ljudje so ob elementarni nesreči, ki jih je v petek zjutraj hudo prizadela, dokazali svojo resnost. Niso se, vdali v modo, tik po neurju so pričeli popravljati poškodovane stavbe. Že pičli dve uri po zračnem vrtincu so vozili naši ljudje iz mesta v Brda strešnike s katerimi so hiteli pokrivati odkrite strehe svojih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Podobno sliko smo opazili tudi % v furlanskem delu naše pokrajine, v Koprivi in v Kr-minu, kjer so se ljudje takoj lotili dela, da bi popravili svoje hiše. Prav tako so bili nemudoma na svojem službenem mestu gasilci, delavci ENE L. vsi drugi, ki morajo biti prisotni ko pride do take elementarne nesreče.
Ko smo gledali ob vseh prizadetih hišah v naših Brdih in v furlanski ravnmi ljudi na strehah, lestve postavljene ob hiše, odrasle in otroke, ki so brez prestanka hiteli, da bi življenje čimprej teklo po vsakdanjih tirih, smo se nehote spomnili na elementarne nesreče, do katerih pride večkrat v naši državi. Ko so bili pred leti prizadeti Karnijci in lani Piemontezi, so se ljudje takoj lotili dela za obnovo svojih domačij, tovarn, delavnic. Ljudje niso čakali na pomoč od zgoraj, le malo so verjeli obljubam po odškodnini, oprli so se na svoje lastne sile.
Drugače pa je bilo, ko je prišlo do podobnih nesreč nekje na jugu države. Na Siciliji še sedaj tarnajo o škodi, ki jo je prizadel potres pred štirimi leti. še danes niso hiše obnovljene, še danes ljudje protestirajo. Samo protestirajo in čakajo. Čakajo na obljube, ki prihajajo čez mero iz Rima, iz Palerma, iz raznih virov oblasti. Ne zavihajo pa rokavov.
Naši ljudje in sosedi Furlani so ie v petek zvečer vsaj za silo popravili škodo na svojih poslopjih. Prepričani smo, da bodo že v tem. tednu pričeli popravljati tudi škodo, ki je bila prizadeta kmetijskim posestvom. To neglede na pomoč ki bo, prepričani smo da bo tako, prišla tudi iz raznih javnih sredstev.
še enkrat so ljudje naše dežele dokazali svojo pridnost in svojo resnost.
m. w.
Iz tržiške bolnišnice
Z avtom flai 124 je 33-letni Ene-glio Cumin iz Vižovelj 10 podrl mopedistko 15-letno Paolo Coghet-to iz Štarancana. ki ni upoštevala znaka stop na križišču. Etekle so pridržali v tržiški bolnišnici za
Pogled na poškodovano opekarno pri Krmlnu (Foto Altran)
ZA SPOMENIK PADLIM
Na Vrhu se nadaljuje praznik bivših borcev
Nastop združenih pevskih zborov, govora v slovenščini in italijanščini
Bivši partizani z Vrha. ki so ob sodelovanju pokrajinske zveze AN-PI organizirali tridnevno slavje na prostem, katerega čisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim domačim žrtvam nacifašiz-raa. so imeli prvi dan, sinoči, srečo z vremenom. Tako so se odzvali številni ljubitelji briškole. ki so se pomerili v tekmovaniu za vabljive gastronomske nagrade; prva od njih je bilo živo tele. kateremu so sledili pršuti, a».ame in druge podobne dobrote. Imena zmagovalcev bomo objavili prihodnjič. Zvečer pa se je zabavala mladina ob zvokih odličnega godalnega ansambla.
Danes se bo slavje nadaljevalo z naslednjim sporedom: ob 19. uri bo nastop združenih pevskih zborov z Goriškega, ki bodo nastopili z izbranim programom narodnih in umetnih pesmi. Po koncertu ob 19.30 bosta govorila poslanec A. Škerk in pokrajinski svetovalec S. Poletto. Sledi ples do pozne ure; za lačne in žejne bodo poskrbeli pri stojnicah s pečenimi piščanci, klobasami in z drugim prigrizkom in s pijačami vseh vrst.
Jutri, v ponedeljek zvečer, se prireditev zaključi s plesno zabavo.
si j« K
20 dni na zdravljenju ker si j- ^ mila levo ključnico in i®® druge poškodbe.	..
Prav tako za 20 dni bo®13' bolnišnici 41-letna Rita
Peressini iz Ronk, ki je 1
iDOPl
dom trčila v bicikel. padla ^ pretresla možgane, se ra®*
ustnici in na ušesih. ;.w V papirnici Timavo se j* srečil na delu 35-letni Eg*d® j, lanič iz Tržiča Ul. San Ugotovili so mu rano **a le\ $ ki ter ga pridržali za o*®111 na zdravljenju.
Gorilno olj« in anti
K našemu poročilu o tiskov® ^ ferenci občinskega odbor®11 ^jj, zdravstvo dr. Tomassicba o ^ čitvi Gorice v področje «A» piše proti okuženju zraka, v j) je izjavil omenjeni odbornik' ^
zasebniki dolžni uporabljati
vanje gorilno olje pri novih 1 vah in v doglednem času sp ^ v tem smislu tudi že obstoJ^Jj prave, je dodala svoje P01to tvrdka »Petrolifera Goriziana* j
Ulnnl/Ji	Pa \	\7 Tl	* j
rico Bisaldi & Co.). V nje® O-
rlO nUinonl itnlrAnolrl	t
da citirani zakonski predaš>
in rvmrl rlAiTAl lAAlrY*ll Rv ijv
NEKAJ ŠOLSKIH VESTI
STARŠI, VPIŠITE DIJAKE V DIJAŠKI DOM V GORICI!
Vpisovanje v slovenske osnovne šole - Začetek popravnih izpitov na nižji šoli
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 14. septembra od 10. do 12. ure v prostorih glasbene šole v Gorici, Ul. Malta 2/1. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
Trgovina
čevljev
JUREN
UOKIC A
Čargo XX VII Maržo K — Palača INPS Via IX Agosto i
Velika izbira revije* in torbic po konkurenčnih cenah 1
Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici opozarja tiste starke, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1971-72 v ta zavod bodisi kot redne ali zunanje gojence, naj vložijo prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda v Ul. Montesanto v Gorici, tel. 34-95. Vodstvo zavoda sprejema prošnje neprekinjeno vsak delavnik dokler bo kaj razpoložljivih mest. Za vsa podrobnejša pojasnila se prizadeta lahko obrnejo na: upravo Slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto št. 84 ob delavnikih od 10. do 12. ure.
Predno se odločite, ali se bo vaš otrok, ki bo obiskoval srednje šole v Gorici, dnevno vozil v mesto, ali ga boste izročili v varstvo kakemu vzgojnemu zavodu, vas vabimo, da si ogledate ta slovenski zavod v Gorici in da se posvetujete z njegovimi vzgojitelji ter seznanite z vsemi pogoji, ki vam jih zavod nudi v korist vašega otroka in vas samih. Prepričani smo, da se boste po tehtnem premisleku odločili in zaupali vašega otroka vzgojiteljem in osebju tega zavoda, ker bo v njegovem okrilju imel najboljše možnosti za svoj nadaljnji razvoj pod najboljšimi
pogoji.
VPISOVANJE V OSNOVNE ŠOLE. Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol v Gorici sporoča, da se bo letos vršilo vpisovanje nekoliko prej kot druga leta. V slovenske osnovne šole v Gorici in na podeželju bodo vpisovali o-troke od 9. do 15. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje o-troke v najbližjo slovensko šolo. Starše z Laškega, ki bodo vpisali svo.ie otroke v slovensko šolo v Doberdobu obveščamo, da je zagotovljen zanje brezplačen avtobusni prevoz.
POPRAVNI IZPITI na slovenski
nižji srednji šoli v Ul. Randaccio v Gorici čez I. in II. ra i Ted te šole se bodo začeli v ponedeljek 5. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
I. M.
Sporazum za tovarno nogavic je treba izvajati dosledno
Sklicujoč se na sporazum, ki so ga ob prisotnosti deželnega odbor-
iiiiHiiiHimiiiiiitiiimiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiviiiiiHiiiimiiiuiiiiiHiiiiHiiiiHHiiiiiiiimiiiiiiiiiimHuiiiiiHiiiiii
PO VSEH OBČINAH NA ČORIŠKEM
USPEŠNO SE NADALJUJE PODPISOVANJE ZA REFERENDUM
V vseh treh slovenskih občinah so zbrali že precej podpisov za odpravo fašističnih zakonov
Po vseh goaških občinah je v polnem teku podpisovanje referenduma z zahtevo za odpravo fašističnih zakonov, ki so v nasprotju z duhom republiške ustave, demokracije in osebne svobode ter so še vedno vključeni v italijanskem kazenskem zakoniku, čeprav so v kričečem nasprotju s povojno republiško ustavo, ki so jo pred 26 leti izglasovali predstavniki ljudstva v rimskem parlamentu Kot znano gre za akcijo naprednih strank, ustanov ter sindikalnih or ganizacii ter se tiče 49 členov ki so bili in so še vedno naperjeni proti demokraciji in osebnim svoboščinam, saj so bili izdani v direktno oporo fašizma in njegove strahovlade.
Zato bodo vsi tisti, ki jim je do tega. da se končno odpravijo ti zakoni iz republiške zakonodaje, podpisali referendum in s tem omogočili to izvedbo. Dosedanje podpisovanje poteka do slovenskih vaseh dobro in marsikdo se ie že odzval pozivu. Za tiste, ki tega še niso storili objavljamo urnik za podpisovanje, ki bo trajalo še ves nastopni teden do vključno 5 septembra.
V	GORICI: na tribunalu v sobi št. 23-27 v 1. nadstropju vsak delavnik od 8. do 13. ure. Na pretu-ri: v pritličju sodne palače soba št. 14 ob sredah in četrtkih od 17. do 19. ure. Na županstvu — 1. nadstropje — pri glavnem občinskem tajniku ob sobotah in ponedeljkih od 10.30 do 12. ure.
V	DOBERDOBU: na županstvu v soboto in v ponedeljek od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure — do konca avgusta.
V	SOVODNJAH: pred občinskim tajnikom vsak dan od 10. do 12. ure vključno danes in 5. septembra.
V	ŠTEVERJANU:	pred občin-
skim tajnikom na županstvu ob ponedeljkih in sredah od 10. do 11. ure ter ob petkih od 8.30 do 9.30.
V	RONKAH: na županstvu ob petkih od 18. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 11. ure. V krožku »De Rosa* (na Trgu Oberdan 21) ob petkih od 20. do 21.30 in ob sobotah od 10. da 12. ure.
Kot rečeno pobirajo podpise tud* v Tržiču, Krminu, Gradiški in po drugih občinah na Goriškem. Pobiranje bo trajalo še ta in drugi teden ker morajo organizatorji septembra predložiti zahtevo z vsemi podpisi v parlamentu. Opozarjamo, da se morajo podpisniki javiti na občini, v katero spadajo zaradi poenostavljenja vsega postopka. Vsekakor pa ie priporočljivo podpisati čimprei in ne čakati na zadnji dan.
Zaradi folklorne parade danes zaprte ulice
Kot znamo bo danes, v nedeljo od 16.30 dalje v Gorici svečana povorka narodnih noš in godbenih ansamblov, ki sodelujejo pri mednarodni folklorni reviji. S tem v zvezi so mestni stražniki odredili zaporo ulic. po katerih se bo povorka premikala. Zato bodo ob 15.30 dalje pa do zaključka svečanosti zaprli za promet naslednje ulice in trge:
Edmondo De Amicis, Carducci, Travnik (z izjemo osrednjega parkirnega prostora), Oberdan, Verdi, Garibaldi in trg pred županstvom.
Preusmeritev prometa bodo nadzorni organi izvajali kar na mestu samem, tudi neglede na zgoraj navedene določbe.
nika Dulcija podpisali 23. julija sindikalni predstavniki in gospodarji tovarne nogavic Mucchiut ter Luigi Manzin kot predstavnik novih gospodarjev podjetja, se je na osnovi dobljenih obvestil izvedelo, da delodajalci ne upoštevajo v celoti določila tega sporazuma, zlasti kar se tiče predvzema delovne sile in obljubljene gradnje nove tovarne.
Zato sta deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon naslovila na predsednika deželnega sveta interpelacijo s prošnjo za pojasnila in morebitno posredovanje v zadevi; pri tem sta poudarila da sta prav ti dve glavni točki, za kateri so se borili prizadeto delavstvo in javnost občine Gradišče.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini se je od 23. do 28. avgusta rodilo 26 otrok, umrlo je 8 oseb, poročili so se 3 pari in 11 so jih oklicali.
ROJSTVA: Fulvio Naccini, Fede-rica Vatta, Davide Oblach, Marco Ziani, Raffaele Clemente, Elena Brez, Giovanni Kralj, Giuliana Sgrazzutti, Luca Fabbroni, Alessan-dro Olivo, Pierantonio Belletti, Valentina Lorenzutti, Anna Grobe, Lara Sonson, Maurizio Marini, Cinzia Martin, Alessandra Turchetti, Cri-stina Marini, Alessandro Goddas, Gianluca Visintin, Fabrizio De Odo-rico, Roberta Tonut, Milena Vittori, Erika Volpato, Martina Rizzatti, To-mara Cossar.
SMRTI: župnik 77 letni Eugenio Ermacora; gospodinja 86-letna Ro-salia Del Ponte por. Geromet; upokojenec 89-letni Marco Dorsi; kmetovalec 64-letni Leopoldo Brezavšček; upokojenec 67-letnj Candido Speccher; 68-letna upokojenka Gia-comina Vinzi vd. Visintin; 83 letna upokojenka Giacomina Vinzi vd. Visintin; 83-letna upokojenka Anna Andolšek por. Palotta; 73-letna upokojenka Romana Vecchiet por. Bal-laben.
POROKE: mesar Giorgio Bregant in gospodinja Caterina Figeli; u-radnik Luciano Cabas in gospodinja Flavia Santin; študent Roberto Fa-bris in uradnica Nadia Savelli.
OKLICI: kirurg Giovanni Inzirillo in profesorica Vira Maria Tum-biolo; trgovski zastopnik Carlo Ti-cozzi in uradnica Anna Maria Pupin; trgovski zastopnik Maurizio Bu-iani in uradnica Wally Zorzan; mehanik Aldo Jug in uradnica Clara Depilcozuane; uradnik Vojko Baša in učiteljica Arvnarosa Periz; letalski nadzornik Renato Coletti in študentka Loredana Morsutti; bančni uradnik Renato Pagotto in bolničarka Angela Macuz; mehanik Renzo Cocco in gospodinja Laura Magna-rin; študent Silvano Volk in profesorica Marialuisa Visintin; podčastnik Gianfranco Mian in gospodinja Maria Carbone: študent Benedetto Di Mallo in študentka Angela Ga-briella Graziuso.
videvajo med dovoljenimi 8° olji tudi kerosin, gasolio ® !£sD ne petrolejske derivate, dovoljena tekoča goriva 1 do 5 stopenj Engler pri 5U jjii* njah C. Spričo tega .ie uporaba samo poltekočega r j(lf in eastega olja, ki se že s®” ^
malo uporabljajo za ogrev
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
AVT0TEKMA DVEH S0V0DEKI
v organizaciji prosvetno-športnega druRT* »Sovodnje* bo
V NEDELJO, 12.9.1971
CORSO 15.30-22.00: »Morte«® ^ i
gi», Edg. Wallace, M- ^ood1* Skay. Barvni fim; mladi® " letom prepovedan.	l/
VERDI 15.30-22.00: »Le beiv«^ do Buzzanca in A. Incontr®*' ni ital. film. Mladini pod
prepovedan.	« r
MODERN1SSIMO ob 14.00: ‘‘ no, il brutto, il cattivo*. ' wood in L. Van Cleef. CENTRALE 15.15-21.30: «n nero*. T. Hill in S. Mont*: sko-španski kinemaskopsk* barvah.	« F
V1TT0RIA ob 15.15: »Viole®* ,# la sabbia*. C. Andrč. * ač Mladini pod 18. letom vstoP vedan.
,rii6
AZZURRO 15.00: »The Sch»'^/ J. tjliss in	M.	Liesse.	lil°e ■ .
v barvah.	«»,'
EXCELS10R	14.00;	»Solo	«n	y Š
C. Bouiilon m P. Pitagor® vah.	-• l*
PhlivtlPE 15.00: «M'6 čadu® ^ i'
gazza nel piatto*. P. Sel1®1 llavvn V barvah.	. j#*
S. MICHELE 14.30: »RevaK vo di Cartagine*. Jack “ Kinemaskop v barvah.
'»r« (ioricu	p
SOČA (N. Gorica): »Maškera^V venski barvni film — ob ®'
«Watef|0V
in 20.15.
SVOBODA (Šempeter):	l1
meriški barvni film —	.
18.30 in 20.30.	J <
RENČE: »Skrivnostna Just®8 ’ f riški barvni film — ob !'• jjjliij KANAL: «Mladi Casanova®'# ski barvni film — ob 1'■ m K ŠEMPAS: »Ljubim te, jaz P® . ,jf> francoski barvni film " i 20.30.	(jjjT
PRVAČINA: »Da, gospod® . jj, j barvni film — ob 17. i**	..
DESKLE:	»Ljubezenska
Jmivi.r:	«i;jUDezensKO	i
janski barvni film — ob
dežurniTekaR^
V GORICI
dan tn ponoč* i ff
Danes ves dan tn P°1“'"Aji rici odprta lekarna MARŽ1 Italija 89, tel. 2443.	»
V TR21CU
Danes ves dan in ponoči	^
Danes ves dan in ponon • y. j ču odprta lekarna »S. Nico® jjr vetti. Ul. 1. maggio 94, t®*"
DEŽURNA CVETLIčA^V Danes je v Gorici odprt® ^|jji
na RE1CHMANN, tel. 5371.
Korzo
Včeraj je v 72. letu starosti nenadoma umrla v goriški bol*1*'
VIKTORIJA CIGOJ por. NIC0L0SI
.P«1*
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 30. avgusta, ob 17.40 iz v goriški bolnišnici. Ob 18. uri bo pogreb v števerjanu. Gorica, števerjan, 29. avgusta 1971 Užaloščeni sporočajo žalostno vest mož, sinovi, snaha, 5®* ter drugo sorodstvo.
(pogrebno podjetje Preschem, Gradiška, tel. 91-55)
i
KULTURA
Biografije študijske knjižnice v kopru
SLOVENCI IN MORJE »ZGODOVINI IN DANES
Avtorji: Srečko Vilhar, Radmila Adamov in prof. Vilma Krapež
Č«, slovenskimi narodnimi ali Riškimi imj
JI knjižnica
kirni knjižnicami ima Študij-kwien'nji^nica v - ^°Pru poseben
Vjiu n ln vlogo. Ravnatelj Srečko ®r JU je v publikaciji z na-nl0r|m . "Ctenki in razprave o gf-i. 'n pomorstvu — Biblio-siv,Ja k), ki je izšla leto6 zgodaj t0lPmatl‘ v založbi knjižnice, ta-knii, °?na^il: "Dejavnost Študijsi<e ifc» e v Kopru poteka že od liw ^anovitve (1915) v dveh !ttani ^H-hžraea skrbi po eni p. ' za splošno izobraževanje, Kadi *P® nt,di bralcem tudi Pfon|V° -,*z domoznanstva ter o inJen™ morja (oceanografijo)
Pomorstva*.
(jJ68*-3. tej svoji drugi smeri, lok« °. J* narekuje njena koprska lokacija na osvobojeni Hjj^ki obali, se je posvetila te« mu zbiranju vsega obsto-kravrv graci'va. ki kakor koli o-HofsjVa. vprašanja morja in po-IjanTi Va' l?tc,časno pa tudi sestavili V* Prv'h popolnejših bibliogra-l jJ 10 tematiko, ki jih doslej aitUs'Jerrwj nekaterih skromnih po-$ te°v Posameznikov, nismo imeli. Kij. . svojim delom orje koprska takorekoč ledino. Toda Sever/1 njenih prizadevanj je iv0j a še mnogo večji ker na .J* Področju z njimi dejansko a Jka obnavljati nekoč cvetočo »vstaje bodisi pod pritiskom
^liia°^rS'Ce monarhije bodisi 0q ™1skega iredentizma prekinjeni ^ov.ensko pomorsko tradicijo, Sl0Vg šele z osvoboditvijo dela sta) h6 . judranske obale (kopr-Svn; pobila ponovno temelje za da JQ kontinuiteto. Kajti če je res, l u,s? ta kontinuiteta obnavlja “ter
»ki.
uJno
razvijajočim se sloven-
res gospodarstvom, je prav tako v ' “a se mora obnavljati tudi kaJavesti slovenskega človeka, n0st e,T,u se je pomorska misel-op^j^aradi zgodovinskih razlogov
|)o!,‘vi',v uvodu omenjeni katalog te bterature, je knjižnica ske„a '■ 1967 ob 10. letnici kopr-DiOfP P^tanišča z naslovom «0 ga v ‘n pomorstvu*. Prvi del, ki iiv0ie sestavil (in napisal tudi j>lJb .Srečko Vilhar, zajema pre-njj bterature, ki jo hrani knjiž-lla;jarna, pri čemer je sestav-Porno JPošteval na splošno le Koo-b^uejša dela, v zvezi s hejs 0tn in Trstom pa tudi skrom-OzjJ Publikacije. Vseh del hrani, kajjjbj® je do leta 1967 hranila wuua 1087. Urejena 'oziroma Nito s0 n'a temelju medna-Vbji6 decimalne klasifikacije na bruJ;'eČ)ih skupin.
® del kataloga, ki ga je se-
o morju'
kronološko, posamezne enote pa po mednarodni decimalni klasifikaciji je še kratek povzetek v italijanščini o značaju in pomenu bibliografije.
Očitno je, da so avtorji obeh publikacij koprske Študijske knjižnice vložili mnogo truda in opravili izredno pomembno in dragoceno delo, ki bo s pridom služilo vsem, ki se posvečajo naši zgodovini in sedanjosti ob Jadranu. Mimo avtorjev pa gre seveda priznanje tudi knjižnici kot ustanovi, ki opravlja svoje poslanstvo ne samo z vso že večkrat izpričano strokovno resnostjo, ne samo s knjižničarsko skrbjo za svoj inventar temveč tudi — in to je še posebej pomembno — s popularizacijo svojega premoženja z razstavnimi in založniško-izdajateljskimi pobudami, katerim se bo v skorajšnji prihodnosti pridružil tudi katalog vsega njenega periodičnega tiska, ki obsega preko 3000 enot v vseh jezikih in vseh časov. To bo v bistvu b:bliografija z vsemi strokovnimi podatki v obliki knjige — priročnika.
JOŽE KOREN
NOV CIKLUS UMETNIKA PIVE
«Song My» - obsodba groze
Trideset železnih konstrukcij - trideset tre-
nutkov boleče resnice o človeku-zverini
Violinist Hanryk Sceryng in ansambel Zagrebških solistov na festivalu v Dubrovniku v atriju Knežjega dvorca 19. 8. 1971
Neizpodbitno drži. da postaja človek, vzeto v splošnem, iiz stoletja v stoletje boljši. Hkrati pa je tudi res. da človeštvo v tem počasnem vzponu včasih klecne, pa čeprav koj nato spet vstane in se še krepkeje požene v nič kaj lahek vzpon v še boljšo bodočnost. In kakor imajo pri tem posamezniki, seveda ob določenih objektivnih pogojih, večjo besedo pri padcih, imaio spet drugi več besede pri napornem, toda vztrajnem vzpenjanju človeštva. In to, jasno, vsakdo na svoj način, pa tudi v merilu družbenega položaja, ki ga zavzema. Eden tistih, ki se .je posvetil plemeniti nalogi, kako izboljšati človeka kot posameznika in posredno s tem vso skupnost ie prof. Miohele Piva.
Njegovo ime je naš dnevnik že omenjal. Bilo je to pred leti ob neki njegovi razstavi v Vidmu ter še ob neki drugi priložnosti tudi v zvezi z njegovim umetniškim izživljanjem. Kljub temu ga bomo v stavku dveh ponovno predstavili: Michele Piva se je rodil 1931. leta na Reki, šolal se je najprej doma. nato v Rimu. Benetkah in v Milanu. Po
ŠEST KONCERTOV NA »DUBROVNIŠKEM FESTIVALU*
Bleščeči Henryk Szeryng
Zagrebški solisti odlični tudi brez Antonia Janigre - Virtuozni Praški madrigalisti
ža Radmila Adamov, pa nosi specifični naslov: »Biblio-0 člankov tržaške Edinosti (l^Jbbjemih morja in pomorstva
fra? nabaljevanje te prve biblio-»Jrje je v prvih letošnjih me-gj *?. (z letnico 1970) izšla biblio-tazn 3 z nasl°vorn "Članki in ^ Prave o morju in pomorstvu*, je sestavila prof. Vilma ' Pri svojem delu je avto-Pregledala skoraj vse do-jk^jše časnike in časopise, ki tta, Shajali v Trstu, Gorici ali w 8Je na Primorskem v letih ta ,966 do 1930. Našla jih je v konjih knjižnicah:	Študijska
f JUnica v Kopru, župnijska ^telica v Tomaju, Biblioteca Ci-
^fižn’ ^rstu' Narodna in študijska Stp?-.v Novi Gorici, Biblioteca
nic"--nica v Trstu, Goriška knjiž
Ha Isontina v Gorici, Narod L;u,’n univerzitetna knjižnica v v”0ljani in Slovanska knjižnica .Ljubljani, opirala pa se je tudi L navedbe bibliografije Miše Ša-knK nove, ki je izšla v zbirki jPrsko knjižnice 1. 1961 ter še i» nekaj drugega gradiva. Članke v svoji bibliografiji razvrstila
Ko smo v nedeljo, 15. t.m. stopili na uuoro. uisna tla, je starodavno mesu), Katerega lepota tl znova in znova privauija veuro počutje, ooiivala srebrno oiešceca sveUooa. Zatišje po ulicah je zgovorno potrjevalo popoulansKi pocitea, ko so se domačim umaknili v hlad kammtin niš, številni turisti pa poiskali oddiha na obaiah in bližnjem otoKu Uikrumu. Zato pa je mesto tembolj oživelo zvečer, ko je na giavno ulico Strauun privrela pisana množica jezi kov. nošenj in barv.
iviesto je živelo v vzdušju festivala, ki je že od 10. prejšnjega meseca privaoljal domače m Ulje posiusaice ter gledalce, domače in inozemske glasbene ter gledališke strokovnjake, književniKe in druge umetnike — na koncerte, gledališke predstave ter na prireditve ljudskih plesov. Nekateri trgi, kakor Držičeva poljana, Gun-duhceva poljana, trdnjavi Rave-lin in Lovrijenac, Knežji dvor, Palača Sponza, frančiškanska in dominikanska cerkev in nekateri drugi mestni ammemti so sluzili za prizorišča in koncertne prostore. Slavnostni videz so slikovitemu mestu dajale bele in rdeče festivalne zastave z napisom Libertas, davnim geslom tega mesta.
V tem sestavku se bom dotaknil šestih koncertov, ki sem jim prisostvoval v dneh od 15. do 22. tega meseca. Vendar ne morem mimo koncerta, ki ga sicer nisem poslušal — bil je namreč že 12. t.m. —, pač pa je še nekaj dni za tem bil vtis pri koncertni publiki tako svež in živ, da ga moram za uvod omeniti: to je bil izredno uspeli koncert znamenitega Slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane, ki ga lahko smatramo za edinega nepogrešljivega vsakoletnega gosta iz Slovenije in pravega ljubljenca poslušalcev na Dubrovniških poletnih igrah.
Prvi koncert, ki sem se ga udeležil, je bil v nedeljo, 15. t.m. v atriju Kneževega dvora: recital Claudija Arraua iz Chila. Na sporedu je imel dela Beethovna, Liszta, Debussvja in Chopina. Čeprav je njegovo ime povezano s pianistom mednarodnega slovesa, vendar nas ni ogrel, kakor bi pričakovali. Pogrešali smo živega poleta, večje iskrivosti. Neko stremljenje po čim večji ekspresivnosti je slabilo strnjenost logičnega muzikalnega toka zlasti v počasnih stavkih. To je povzročalo padanje napetosti. Najbolj prepričljivo celoto je predstavljala ostvaritev Lisztove Sonate v h-molu in Chopinove Fantazije v f-molu, op. 49.
Naslednjega dne smo poslušali mehiškega violinista poljskega porekla Henryka Szerynga, ki ga dobro poznamo že z gramofonskih plošč. Njegov nastop je ponovno potrdil, da gre za umetnika, ki sodi v sam vrh svetovnih mojstrov. Dosegel ga je s tehnično popolnostjo, z iztanjšano muzikalno kulturo, iz katere poganjajo sočne korenine njegove oblikovalne moči. Čista in jasna igra se občuteno niansirana giblje v pristni nazornosti in učinkuje enako intenzivno v vseh slogovnih posebnostih. Umetnikova osebnost izžareva ognjevito notranjo razgibanost, živo in neposredno se preliva njena moč v svojsko grajenje. Ne bi mogli dati prednosti tej ali oni sonati, tej ali drugi skladbi. Vse so delovale s prepričljivo umetniško izraznostjo, tako nepozabna Mozartova Sonata v C-duru, k 296, Brahmsova Sonata v d-molu, op. 108, Debussyjeva Sonata, Preludio skladatelja Caril-la ter Ravelova rapsodija za violino in klavir »Tzigan*. Navadno pojmujejo zadnjo kot virtuozno delo efektne briljantnosti. Toda
Szeryng je našel v njej pravo bogastvo pristnega človeškega čustvovanja in plemenite razpo-loženjskosti. Lahko trdimo, da so njegove ostvaritve enkratne. Pri klavirju je sodeloval pianist raz-borite osebnosti, tankočutne umetniške narave, Jose Tordesillas.
Sledil je koncert ansambla Zagrebških solistov. Izvajal je delo Josepha Haydna »Sedem odreše-nikovih besed*, op. 51 v dominikanski cerkvi, kjer je v ambien-talnem in akustičnem pogledu prišlo še posebej do svoje veljave. V zadnjem času smo tu pa tam naleteli na kritične pripombe o tem ansambli),’češ da je ošibel v svoji izvajalski kvaliteti, odkar ga je zapustil ustanovitelj in dolgoletni njegov dirigent Antonio Janigro. Za tokratni nastop ne bi mogli tega ponoviti. Precizna in skladna igra, muzikalna poglobljenost, prežeta z notranjo toplino, so izoblikovale delo, ki je zapustilo vtis neke odmaknjene, tihe monumentalnosti.
Naslednjega dne so nastopili Praški madrigalisti, ki jih sestavljajo štirje ženski in štirje moški glasovi ter mala skupina izvajalcev na stare instrumente. V prvem delu so prikazali mali prerez glasbenega ustvarjanja proti koncu 16. in v začetku naslednjega stoletja z deli Philippa de Monta, Charla Luytona, Jacoba Regnarta in Lea Hasslerja, ki so delovali na praškem dvoru ter
na Češkem tedaj bivajočega našega Jacoba Gallusa. Drugi del je izpolnil dela Monteverdija in izbor pesmi iz zbirke Češka lutnja skladatelja Adama Michna. Te pesmi, ki so pisane v duhu ljudske melodike ter že na začetku prvega dela programirane češke duhovne ljudske pesmi ter ljudske plese, je ansambel izvedel najlepše, dočim so zlasti Gallusova dela in Monteverdijeva izzvenela precej šibko, ker mala pevska skupina, sicer dobrih pevcev, ni mogla odtehtati polnejše zvočnosti, kakršno bi terjale te skladbe. Pri malih vokalnih skupinah, pri mešanih še posebej, nastopajo pre-češče težave pri vprašanju homogenosti v močnejših dinamičnih stopnjah. Toda bili smo deležni tudi ubranega petja in to v takem dinamičnem razponu, ki dopušča zvočno zlitost in skladnost in ko se je izvajanje razvijalo v intimnem ter prepričujočem muziciranju. Prav tako je bil zanimiv program sam, saj starejše češke glasbene literature poznamo bolj malo. Vodil je dirigent Miroslav Venhoda.
Še močnejše doživetje nam je vzbudil drugi koncert Zagrebških solistov, ki sicer nastopaio sami. odkar so brez Janigra — naj mimogrede omenimo, da se je ta pojavil v Dubrovniku koncem meseca julija na festivalu in dirigiral Beograjskemu komornemu orkestru — to pot pa so nastopili s
Szeryngom na čelu — kot dirigentom in istočasno kot solistom: v Bachovem Koncertu v a-molu, Mozartovem Koncertu v D-duru, K 271a in v Vivaldijevem Koncertu za dve violini ob sodelovanju zagrebškega violinista, obenem člana ansambla, Tanka Niniča. Bil je večer blestečega, navdušujočega oblikovanja, ki mu te svojstveno obeležje vtisnil Szeryng s svojim temperamentom, svojo globinsko prodornostjo in kipečo umetniško zagnanostjo. Koliko žara v virtuozno izvedenih hitrih stavkih, koliko mehkobe in topline
v	doživeti igri počasnih srednjih stavkov! Ansambel je bil dobro pripravljen, precizen v igri, nazoren v oblikovanju. Sicer izdržlji-
vi	Szeryng je le stežka zadovoljeval nenehnim zahtevam poslušalcev s kar preštevilnimi dodatki ob koncu koncerta. Izredno navdušenje je veljalo tudi ansamblu in njegovemu članu Tanku Ni-niniču Szeryng je kot dirigent izvrstno vodil in interpretiral tudi Mozartov Divertimento v D-duru, K 136 za godala.
Simfonični orkester Francoske radiotelevizije iz Pariza je v prvem delu svojega koncerta v soboto, dne 21. t.m. izvedel Simfonijo št. 3, imenovano Litur-gijska, Arthura Honeggerja — precizno v igri in skladno v izrazu IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
končanih študijih pa živi in dela v Vidmu, kjer poučuje ie šestnajsto leto.
Pa ne mislimo govoriti o Pivi v tem smislu, pač pa bd se radi qri njem ustavili kot pri slikarju, kateremu umetnost ne služi za to, da bi izražal le svoje trenutne vtise, pač pa pri umetniku, ki skuša v svojih delih prikazati svoia globoka občutja do krivice, ki se godi sočloveku, svoj odpor proti zlu nasploh, svojo obsodbo slehernega zla. pa naj se to dogaja v njegovi neposredni bližini ali na tisoče kilometrov daleč, kajti za njega ie naša Zemlja in človeštvo na njej ena samo skupnost.
Tržaški likovnik Klavdij Palčič opozarja s svojimi deli človeka na grozečo nevarnost, na nevarnost, ki tako rekoč lebdi nad vsem človeštvom, nad človeštvom, ki se preveč nepremišljeno igra z orožjem. Palčič torej s svojimi deli opozarja posameznika in skupnost pred neko nedoločeno pa čeprav hkrati dovoli jasno, včasih bi rekli celo otipljivo nevarnostjo. Za Mi-cheleja Pivo pa bi mogli reči, da je v tem svojem opozarjanju bolj sistematičen. S svojimi v pretežni večini kovinskimi deli biča sleherni pritisk, sleherno nasilje in zlo. ki se te začelo s Hitlerjevimi taborišči in se nadaljuje še danes. Njegov ciklus del s skupnim naslovom «Lager» (koncentracijska taborišča) ie od februarja lani obšel pol Italije. Ta svoj ciklus del je Michele Piva najprej razstavil v domači, videmski galeriji »Aiace*. nato v galeriji «Stella Mattutina* v Gorici, nato so njegova dela šla v Milan, v Šesto San Giovanni, v Belluno. Rovigo, Padovo, Cre-mono in v Rim.
Ko je opravil to dolgo pot z razstavo «Lager». se je Michele Piva lotil svojega poslanstva z razstavo, ki nosi naslov »Song My». Kdor le od daleč sledi dogajanjem v Vietnamu, ve. kaj gornje ime pomeni, saj je v zvezi s tem imenom prišla na svetovno zatožno klop vsa toliko o-pevana ameriška demokracija. Michele Piva v svojem novem ciklusu obsoja to ameriško početje in preko njega sleherno tako početje v Vietnamu in v Indoki-ni, koder je tega zla še veliko.
Svoje ogorčenje nad tem je Michele Piva prikazal na kakih tridesetih slikah, prav tako železnih ploščah, kot te prikazal svoj gnev nad nacističnimi tabo rišči. Vse te slike .ie postavil na preprosta ogrodja železnih cevi, s kakršnimi gradbena podjetja postavljajo ogrodja pri gradnji hiš. S tem ogrodjem te obdal prostor, ki meri 18 metrov v dolžino in 7 metrov v širino in na to ogrodje je razobesil svoje podobe, Ker »slika* na železnih ploščah Piva ne uporablja palete in čopiča, pač pa temu primerno orodje — varilni aparat. Nemogoče je prikazati posamezne podobe, zaradi tega bomo navedli, da so glavni motivi sleherne podobe na višini, s katere vojak v jurišu strelja z brzostrelko ali s katerim drugim lahkim orožjem. Na sredi ograjenega prostora pa so na tleh še štiri velike skrotovičene in ožgane kovinske
plošče, ki ponazarjajo mrtve. t.j. padle ljudi in ožgano prirodo.
Človek, ki obišče razstavo, je tako rekoč prisiljen aktivno sodelovati z razstavo in se mora, hote ali nehote, za nekaj trenutkov preseliti v ono nesrečno zemljepisno področje, kjer se to zlo, vojna, nadaljuje že toliko let.
Razstava, o kateri je govor, je v Ogleju na Trgu Patriarcato. in to pod pokroviteljstvom občinske uprave tega starega furlanskega mesteca. Ob otvoritvi razstave, preteklo soboto, je umetniku poslal pozdrav in solidarnostno brzojavko sam predsednik poslanske zbornice Pertini.
Razstava, o kateri je govor, bo trajala do 8. septembra. O-tvoritev je imela to posebnost, da je množica po otvoritvi odšla v prostorno Sala Romana, kjer so umetnik, umetnostni kritik Ma-niacco ter arhitekt Missio vodili tri ure dolgo razpravo z občinstvom, ki ie govorilo o zlu. proti kateremu se Michele Piva bori. Javno diskusijo je vodil ogle.jski podžupan Nevio Punt'n, v razpravo pa so posegali predvsem mlaiši ljudje.
Michele Piva
Pokol
Po razstavi v Ogleju bo skušal Michele Piva prenesti svojo obsodbo, ki nosi naslov »Song My», v druga italijanska mesta. Morda mu bo uspelo priti celo v Trst. kjer hi zelo rad razstavljal že svoja dela iz ciklusa »La-ger», saj smo v Trstu imeli pravi lager v tržaški Rižarni. Nato pa se bo videmski umetnik lotil, kot nam ie zaupal, novega ciklusa — Brazilije, kjer je tudi toliko zla. o katerem bi rad spregovoril.
Čeprav smo v zečetku rekli, da se človeštvo skozi generacije boljša, moramo ob zaključku reči, da je na svetu še toliko zla, da bi bilo dela na pretek ne za enega pač pa za veliko umetnikov, kakršen ie Piva in kakršni so tudi drugi umetniki, ki na
svoj način izražajo svojo obsodbo nad zlom.
FRANE UDOVIČ
JOŽE VIDIC:
BEG
Z MORIŠČA
Koliko dragocenega gradiva o našem osvobodilnem boju je še skritega in neobdelanega, koliko neznanih usod še ni docela pojasnjenih, kako vse premalo vemo o neznanih in znanih junakih naše borbe za svobodo, o vsem tem priča knjiga Jožeta Vidica BEG Z MORIŠČA.
Jože Vidic je doma iz Sela pri Žirovnici na Gorenjskem. V partizane je odšel leta 1943, najprej v Prešernovo brigado, čeprav star komaj 17 let. Do konca vojne se je boril kot borec v raznih enotah na Gorenjskem in tudi po osvoboditvi je ostal v JLA, kjer je bil pred leti upokojen. Napisal je vrsto reportaž, predvsem pa je skrbno začel zbirati gradivo o osvobodilnem boju na Gorenjskem. Zbiral je najrazličnejše podatke, predvsem pa je obiskoval ljudi in si zapisoval njihova pričevanja. Tako je z zbiranjem gradiva, ki dopolnjuje več ali manj že znane podatke, uspel razkriti nekatera dogajanja, pojasniti nekatere usode in osvetliti nekatere dogodke, ki doslej še niso bili pojasnjeni. Tako je s svojo reportažo Beg z morišča uspel odkriti kdo je bil pobegli talec pri Žirovnici šele po 25 letih. Z vztrajnostjo je zaslišal okoli 50 prič in na podlagi pričevanj pojasnil usodne dogodke v Dragi. Skratka, s svojim marljivim zbiranjem gradiva je uspel bistveno dopolniti marsikatere neznane okoliščine osvobodilnega boja na Gorenjskem. Te svoje reportaže, s svojimi naino-vejšimi izsledki, je zdaj izdal v knjigi, ki je dobila naslov po prvi reportaži, obiavljeni v tem delu BEG Z MORIŠČA. Vso snov je razdelil na več poglavij v katera je razvrstil 41 reportaž, spominskih sestavkov, razprav, opisov lastnih doživetij, izsledkov svojih raziskovanj ter tako ustvaril knjigo, ki je svojevrstna posebnost v slovenski literaturi s tematiko osvobodilnega boja.
Posebnost in zanimivost te knjige je v načinu avtorjeve pripovedi. Jožo Vidic komponira svoje sestavke tako, kot je gradivo zbiral in kot so posamezni sestavki nastajali pod njegovim peresom. Tak način reproduciranja podatkov kot jih je sam zbiral, ustvarja neko notranjo napetost, ki raste proti koncu, ko je zadeva dokončno razčiščena in pojasnjena. Sicer pa je Vidiceva pripoved vseskozi gladka, jasna, razumljiva vsakomur, obenem pa tudi dokumentirana in prepričljiva. Vidic je za svojo stvaritev zasluženo dobil Kajuhovo nagrado za leto 1970. založba Borec pa je to delo utemeljeno uvrstila v svoj letošnji program, saj pomeni ta knjiga tehten prispevek zgodovini našega osvobodilnega boia. Obenem pa tudi oživljanje tradicij našega boja za svobodo.	Sl. Ru.
„11, II nun        imi m            
KAPUCIN JANEZ SVETOKRIŠKI IN NJEGOVE PRIDIGE
Ob koncu 16. stoletja in sicer leta 1598 je avstrijski vojvoda Ferdinand zapovedal, da se mora v vseh njegovih deželah prenehati širjenje protestantske ali Lutrove vere, ter da morajo vsi učitelji in pridigarji takoj zapustiti njegove dežele, knjige pa uničiti in požgati. Tako se je nasilno zaključila kratka, a zelo plodovita doba, v kateri je obetajoče vzbrstela naša prva književnost, šli kot bi rekli danes, zaključila se je »pomlad* slovenske književnosti.
Za temi usodnimi dogodki je nastalo v našem slovstvu precejšnje mrtvilo in v naslednjih desetletjih je bilo napisanega ie malo in še to skoro brez vsakršne književne vrednosti. Bila je doba, ko ni izšla nobena slovenska knjiga približno celih 50 let. In le kakih sto let po uničenju našega protestantskega slovstva se je pojavil mož, ki je napisal in izdal delo, s katerim je spet postavil našo pisano besedo na mesto, ki ji je že pripadalo. Ta mož je bil znamenit prldigar-kapucin Janez Lionelli-Svetokriški.
Rodil se je v Sv. Križu na Vipavskem okrog leta 1645. Njegov oče je bil italijanske narodnosti, mati pa Slovenka iz Rihemberga. Mladost je preživel večinoma v svojem domačem kraju. Po prvih študijah je stopil v kapucinski red ter kmalu zaslovel kot odličen pridigar. K njemu so prihajali duhovniki, da jim je napisal ali posojal svoje pridige, ki jih je imel vedno pripravljene za vsako priložnost in vsako cerkveno slavnost. Vabili so ga v razne kraje, tudi izven njegove ožie domovine. Nekaj časa je služboval v Novem mestu, nato v Ljubljani, Trstu in Gorici, kjer je umrl 17. oktobra 1714.
Ko je spoznal, da zanimanje za njegove pridige raste, ie začel res no misliti, da bi jih napisal in izdal v knjigah, ter tako dal možnost dostopa do njih vsej duhovščini povsod, kjer je bila razširjena slovenska govorica. Na prigovarja nje svojih nredstoinikov in s pomočjo raznih mecenov, je začel ob-
javljati to svoje delo v knjigah, ki so izšle: prva leta 1691, druga leta 1695 v Benetkah, ostale tri pa leta 1696, 1700 in 1707 v Ljubljani.
V	teh petih knjigah je zbranih 233 pridig in sicer za vsako nedeljo v letu in za vse praznike. Dalje vsebujejo posvetila raznim mecenom, slovenski predgovor, ter kratko latinsko razlago o pisavi in izgovarjavi slovenščine.
To zanimivo In svojevrstno književno delo je opisal in pojasnil ter pripravil mnogo izvlečkov iz pridig prof. Mirko Rupel v knjigi: »Promp-tuarium (priročnik) Janeza Sveto-kriškega*. ki je izšla pri Akademski založbi v Ljubljani leta 1937. V tej svoji odlični knjigi nam je Rupel posredoval to edinstveno branje, in čeprav je slovnično in jezikovno približal vsebino današnjim pravilom, je ostalo še mnogo prvotnega v besedilu, tako, da se bralec tudi še danes naslaja nad tem preprostim, bujnim pripovedovanjem pred štiristo leti živečega vipavskega pridigarja.
V	svojih pridigah Svetokriški uporablja vse mogoče »prglihe* in zglede, od svetopisemskih pa do preprostih osebnosti iz vsakdanjega življenja: žigosa plemenitaše in bogatine: obrtnike in preproste kmete; moške in ženske, zlasti te, ki so mu prava »podoba zlodja*. ter sploh vse. kar je bilo vpreženo v voz življenja in ki po njegovem mnenju ni sledilo božnjim in cerkvenim pravilom in zakonom.
To karanje in žigosanje svojih vernikov je znal Svetokriški tako prepričljivo prikazati, da se je verjetno marsikateri prestrašil nad grozotami, ki mu jih je naš pridigar živo in duhovito postavil pred oči. In še danes, po približno tristo letih, se čudimo tej bujni domišljiji človeka, ki je znal toliko zanimivega povedati v lepem vipavskem narečju, ter vse to napisati in izdati v knjigah, katere so ostale v našem slovstvu zanimiv in trajen spomenik.
Ker je verjetno malo bralcev, ki
S A C R V M
PROMPTVARIVM
SINGVLIS PER TOTVM ANNVM dominicis, etfestis solemniorievs
CHR.ISTI DOMINI,
ET B. V. MARIJE, TRJEDICABILE;
ESacrf Scriptur?, Sandlorumque Patrum Scriptis crutum.-nccnon Vctcrum , Rcccntiorumquc Authorum Hiftorijs,non minus laboriofč, quim copiosfc roboratum.
Ab Aclmodum V:P:F:Ioanne Baptifh a Santa Črnce Ordinii F:F' Minorum Capucinorum Concionatore, Slavp compolitum. I(liomate, Multorum votis cxpetitum, indnas partes divifum in luccm editur .
P A R S P R I M A.

VENETIIS,
D C XCI.
£x Officina Zachariae Conzatti.
SVPERIORVM P E R M 1 S S V.
Naslovna notranja stran 1. knjige zbranih pridig Janeza Svetokrižke-ga, ki je bila natisnjena leta 1691 v Benetkah
bi imeli pri rokah to branje, bodisi v Ruplovi priredbi, da ne govorimo o izvirniku, bodo morda našli v tem spisu vsaj bežen vpogled v to delo, ki je kakor živa slika verskih in splošnih običajev, ki so vladali v naših krajih pred tristo leti.
VLADO PREMRU
V naslednjem objavljamo nekaj značilnih pridig Janeza Svetokri škega:
Homobonus in iniderski stan
Kdu si ti? Jest sem en Žnidar. Tvoj stan je en dober stan inu en potreben antverh (obrt), zakaj brez žniderjov ludje ne morejo biti. Oni zakrijejo naše nage glide, oni sek-nu skupaj zašivajo, de mraz pozimi nas ne umori: oni večkrat en grd život z lepim zlatem štukam pokrijejo, de smej pred ludi pri-
ti... Žniderji veliku morejo trpeti zakaj če več lejt dela. menje zna, dokler skoraj vsaku lejtu nov furm v deželo pride in tej preveliki ženski oferti nikoli popolnoma ne morjo ustreči...
Jest vejm, de le-ta antverh nekateri zašpotujejo, zakaj ne vedo, de angeli iz nebes so prišli v štacuno tiga žniderja Homobonusa inu v tem, kir on je molil angeli so hiteli šivat inu taku rekoč iz angel-cov Žnidarji ratali. Za tiga volo trbej, de le-ta je en dober, Bogu dopadajoč antverh. Na tem nej cviblat (dvomiti), če li Žnidar dela inu živi, kakor ima biti ...
Kadar ponoči je sel cerkvi obiskat, angelci so njem vrata odpe-rali, inu v tem kir en dan sveto mašo je slišal, angelci so njegovo dušo vzeli in v nebesa nesli. Oh, le-ta je bil en dober Žnidar! Inu Bug hotel, de bi vsi žniderji ta-koršni bili, de bi angeli jim pomagali šivat, inu k zadnim njih duše v nebesa nesli. Rad verujem, de bi nekateri Žnidarji radi imeli de bi angeli za njih šivali, kadar oni gredo kvartat in pijančovat, de za vsakim štiham en glažek vina bi popili, de bi almaro vselej polno kruha našli. Koku živite? Morebiti kakor Žnidar s. Homobonus? Vam se škoda zdi en piselc kruha enimu petlerju dati: en Štih zab-stojn bi ne storili eni ubogi siro-tici. Zatoraj zabstojn se troštate, de bi vam angeli stregli. Inu kulikaj se jih najde, de imajo škarje pre-dovge kakor mi Žnidar, od kateriga sem bral, de, kirkull je mogel je več urezal, kakor je bila potreba, ter iz koscov je avbice inu kapice za otroke delal inu predajal; inu če njegovi delavci so žlahtniši šivali, rajši je imel, de hitreje se je raztrgate. Kadar je imel umre ti, nejso bili angeli po njegovo du-ko prišli, ampak hudič, ogvantan s taistimi ukradenimi kosci. Ne delajte, ne živite kakor ta grešni go-lufin Žnidar, ampak kakor Homobonus...
Strašna historija
Je bila ena gospodična v tem žlahtnim mestu K. katera je bila silnu lejpa in bogata, ali mate bogaboječa. Ker je vejdila, de veliku ludi v cerku pride, kjekaj je ona šla, nikar uže de bi Boga molila, ampak de bi ludje njo gledali. Zatorej vselej se je v en stol postavila. de vsi so jo mogli vidit inu zlasti moške poršone, vseskuzi po cerkvi ozerala, zdaj v eniga, zdaj v tiga drugiga. se je smejala inu svoje nage bele prsi kazala...
En večer je bila na ples povab-lena inu v tem, kir narble je plesala, ena velika bolečina jo popade inu sturi, da na ves glas začne šrajat inu vpiti in po tleh se va-lati... K zadnim pokličejo duhovne. Spovednik začne pohlevno opoml-nat, de se ima spovedati inu gre-vingo imeti, de Boga je rezžalila... sicer de Bug je ne bo hotel imeti. Ali boganerodna žena z velikim serdom odgovori: »Aku Bug mene n' hoče, kakoršna sem, nej me pusti, zakaj ne želim po sili k njem priti.* Natu hrbet mašniku obrne in ječat začne inu obene besede več mašnik naj mogel od nje spraviti. Oča te nesrečne Inu grešne je menil, da se spoveduje, zatorej pošle, de bi s. Rešnu Tete prnesli. Prnese v tem času mašnik s. R. Telu za katerim veliku ludi je šlu. Kadar pred hišo pridejo, na naglom en velik vejter vstane inu hišna vrata zapre. V tem začne enu taku strašnu ropotajne v taisti kambri inu en tak šraj inu krik de vsi se so bili tako močnu prestrašili inu zbežali.
Cez en čas to ropotajne inu šraj neha. Ti domači gredo v kamro gledat. Pole. vidijo špampet vua polomnen. skrinje vse razvržene, gvant in ejer raztrošen, glaži inu druga posoda vsa razbita inu taista nesrečne mrtvu truplu kar nagu z enem kotu je Iežalu; inu nje obličje je bito taku razpraskanu inu odprto inu nje persi taku raztrga-
(Nadaljevanje na 6. strani)
PfimoršlcT^Sneviilk:
28 osrednjih prireditev v središču salzburškega poletnega festivala 71
Jugoslovan Milan Horvat - dirigent avstrijskega simfoničnega orkestra ORF ^Poulični teater» po zgledih iz 18. stoletja - Velik uspeh Češke filharmonije
Z vrsto uvodnih prireditev, s tradicionalnim plesom z baklami okrog impozantnega vodnjaka sredi najlepšega trga Salzburga in z oficialno otvoritvijo s koncertnim programom, na kateri je zvezni predsednik dr. Jonas pozdravil vse obiskovalce in sodelavce, se je začel letošnji poletni festival, ki gre polagoma h koncu.
V 37 dneh, od 25. julija do 30. avgusta, je na programu 98 glavnih prireditev poleg kepice manjših, ki istočasno spremljajo dogajanja v festivalnem središču, v treh velikih gledaliških prostorih, v dveh koncertnih dvoranah in dveh cerkvah. Manjši, vsakodnevni koncerti so tudi v dvorani gradu Minabell, sredi krasnega parka istega imena, v hiši, kjer je prebival s svojo družino Mozart in v glasbeni a-kademiji Mozarteum, kjer se za časa festivala vrstijo tečaji za vse glasbene instrumente, za dirigiranje, komorno muziciranje, solopet.je in operno igro, in katerih študentje se predstavljajo občinstvu dnevno na dveh koncertnih prireditvah.
Posebnost pa je 'poulični teater’, katerega premiera je bila v lanskem jubilejnem letu in ki se je izkazal kot velik uspeh, saj ga je obiskalo 14.000 poslušalcev pri 19 prireditvah. Ta ideja za Salzburg ni nova, saj so se tja do začetka 18. stoletja vozili komedijanti na okrašenih vozovih, spremljani od gruče otrok po mestu, se ustavljali zdaj pri enem zdaj pri drugem vodnjaku in igrali. Režiser Oscar Fritz Schuh se je z velikim veseljem lotil ponovne vzpostavitve takšnega 'pouličnega teatra’. Kakor lani je prevzel tudi letos režijo v svoje roke in uprizarja na izbranih trgih, v parkih in na primernih dvoriščih kratko, pol ure trajajočo igro Karla Valentina »Predmestni teater* («Thea-ter in Vorstadt*).
Sevillo sodelujočih umetnikov, dirigentiv, režiserjev, scenografov, orkestrašev in zboristov krepko presega tisoč, k temu pa moramo prišteti še ves tehnični aparat. Že samo orkestralne koncerte, 14 po številu, izvajajo letos kar štirje orkestri s približno 400 orkestraši. Vsi štirje orkestri so po karakterju in stilu igranja bistveno drugačni, z različno tradicijo in z različnimi pogoji glasbenega življenja.
K tradicionalnemu sodelovanju orkestra Dunajskih filharmonikov so pritegnili letos še en avstrijski simfonični orkester ORF (orkester Radio televizije). Dunajski filharmoniki so nekakšno klasično orkestrsko telo, ki bo naslednje leto praznovalo svojo stotridesetletnico, medtem ko so ORF simfonični orkester osnovali šele pred nedavnim (v koncertni sezoni 1969-70), da bi izvajali predvsem sodobna glasbena dela. Za vodjo tega orkestra so nastavili Jugoslovana Miilana Horvata iz Zagreba, ki se je v Avstriji že kar lepo uveljavil.
Izraelski simfonični orkester, ki ga je ustanovil pred 35 leti znani violinski mojster Bronislav Hubermann, ima bolj kozmopolitski značaj, kajti njegovi muziki so prišli iz raznih vzhodnih in zapadnih evropskih dežel. Ta orkester ni imel nikoli svojega stalnega vodje, ki bi s svojim okusom in stilom dal temu orkestru svojstven pečat. Letos nastopa prvič pri salzburškem festivalu in po vsej verjetnosti bo ta prvi nastop nekakšna vpeljava za nadaljnje večkratne angažmaje v prihodnjih letih.
vešena igra v tempih in nitmu, njegova pomanjkljiva muzikalna igra nista spadali na noben način v okvir tega festivala. Po pravici je napisal kritik časopisa Kunier*, da takšnega pianista od leta 1945 še niso slišali. Ostali dve skladbi sta bili deli W. A. Mozarta in to je bil letos edini večer, posvečen samemu Mozartu.
Več sreče in prodoren uspeh je imel Abbado s svojim drugim večerom, na katerem je sodelovala
že omenjena pianistka Marta Ar-gerich in Češka filharmonija. Poleg Beethovna so izvedli še Ja-nščkovo «Sinfonietto» in Skrjabino-vo Četrto simfonijo, imenovano «Le Poeme de l’Extase».
Dirigent Karl Bohm si je izbral za svoj večer s Češkimi filharmoniki poleg Beethovnovega Petega koncerta z Emilom Gilelsom še Čajkovskega Simfonijo št. 4 in za drugi večer z Dunajskimi filharmoniki samega Schuberta. Prav
Izredno prisrčen sprejem je doživela Češka filharmonija, ki praznuje letos petinsedemdesetletnico ustanovitve in ni bila že štiri leta v Salzburgu. Njena zasedba se je na vseh pultih močno pomladila. Češka filharmonija ima svojo tradicijo in sloves, saj so bili med njenimi stalnimi vodji:	Antonin Dvorak, Oskar
Nedbal, Vaclav Talich, Rafael Kubelik in Karel Ančerl, ki je vsak zase prispeval svoje, češke filharmonike si je izbrai za svoj večer Herbert von Kara jan in z njimi izvedel znano Dvorakovo Deveto simfonijo «Iz novega sveta*. Imel^ je namen izvesti na istem večeru še Haydnov koncert za violončelo in orkester v C-duru s slavnim ruskim violončelistom Mstislavom Rostropovi-čem, ki pa letos žal ni dobil dovoljenja za nastop v Salzburgu.
Zato so izvedli namesto tega koncert za 4 klavirje J. S. Bacha s pianisti: Jean Bernard Pommier,
VValter Klien, Justus Frantz in sam Karajan. Na drugem večeru, ki ga je dirigiral Karajan, pa so igrali Dunajski filharmoniki Bbucknerjevo Simfonijo št. 8.
češka filharmonija je igrala še na štirih večerih. Na prvem se je predstavila s svojim sedanjim stalnim vocljo Vaclavom Neumannom z dvema deloma čeških skladateljev, z Janščkovo «M’šo gla-gdskajo* in Dvorakovo Osmo simfonijo. Pri ostalih treh koncertih je vsakokrat sodeloval po en odličen pianist: Marta Argenich pri Beethovnovem Prvem koncertu,
Emil Gilels pri Beethovnovem Petem koncertu, Claudio Arrau pri Brahmsovem Klavirskem koncertu št. 1 in vsakokrat drug dirigent:
Claudio Abbado, Karl Bohm in Alain Lombard.
Še en pianist je biil solist na enem izmed orkestralnih koncertov. Igrali so Dunajski filharmoniki pod taktirko Claudia Abbada.
Bil je to mladi italijanski pianist .	*vv\	ram
Dino Ciani, Rečan po rodu. Ne
vem, čigava krivda je bila izbira Ilugo von Hofmannsthal: »Slehernik*. Zaključna scena: Slehernik tega pianista. Njegova neuravno-	in Smrt
..............................n................ mm.,...........................................................
Kapucin Janez Svetokriški
(Nadaljevanje s 5. strani)
ne, da groza je bilu gledat. Kadar ta nesrečni oča le ta strašni spektakel vidi, prepovej hišnim, de obe-nim ne smejo povedat, inu ponoči natihoma pusti tu grešnu truplu na britof pokopati. Ali drugu jutru ta zažgana zemlja tu prekletu vun vrže. Oča, kadar tu sliši, se rez-srdi inu pravi: «Dokler zemla te n hoče imeti, pridite vsi hudiči inu vzemite jo!» Pole. poln luft strašnih orlu se vidi, kateri tu frdama-nu truplu zgrabijo inu v pekel s sabo nesejo.
Ples
Hudič v plešah seje sladkust teh mesenih luštov, de te nedolžne duše zapele. Pride žena iz plesa s klafrskimi (nespodobnimi) besedami zmamlena, pride hči z zaluble-nimi misli polna. Ah pater, moja žena je brumna (pobožna), moja hči nedolžna, se ne bojim, da bi pohujšane dam prišle. Povejte meni: ste vi inu one taku sveti, kakor je bil s. Hijeronimus, ki je v svoji starosti spoznal, de hude misli so ga obhajale, dokler on je vi-dil v svoji mladosti v Rimi plesat gospe in gospodične. Koku tedaj vi se smete podstopit reči, de per plesi nej nobene nevarnosti, kir še v cerkvi nejste brez hudih misli...
Hočete eno prgliho imeti, de bote
yašo nevarunst ^amerkali par plešah v hude misli, želje inu grešnu djanje pasti? Ste kjerkdaj vidili eno staro babico, katira v hoštarijo gre ter si pusti eno majoliko siad-kiga prosekarja prnest? Narpoprej gleda to belo majoliko ter ji do-pade ter misli: bo tudi dobru vinu noter. Pokusi eno kaplo, vidi de je sladku, si natoči en glaš. Kumej popije en glaš, de spet tiga druzi-ga želodec želi. Ne more nehat, dokler celo majoliko počasi popije. Kadar se je dobru napila hoče proč pojti, glava se začne vrtejti, možga ne so zmej.šane, se začne opotekat okuli pade, glavi si rezbije inp šeli takrat zamerka v kakoršno škodo taisti glažki sladkiga vina so njo prpravili.
Glihi viži (prav tako) ma mlada peršona, ma dekelca, gre na ples. Vidi taiste bele in rdeče majolike, lepota ji dopade. začne pokušat ene kapelce sladkusti te lubezni, začne natakar glažke sladkih besedi, per srci ji dobru dej, potem se lube-zen vname ne more nehat, dokler svoje devištvu ne rezbije. Inu šeli takrat spozna, koku so škodljivi taisti sladki glažki katere je v piesi pokušala.
Bleščeči Henryk Szeryng
(Nadaljevanje s 5. strani)
njene programsko vsebinske osnove. V drugem delu smo slišali Plesno svečanost pri Capuletu,
Ljubavni prizor in Kraljico Mab iz dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Med temi je zlasti Ljubavni prizor, razvijajoč se v vsem svojem romantičnem zanosu, učinkoval impresivno. Kar zadeva sam orkester, smo lahko takoj zaznali, da gre za izredno kvalitetno izvajalsko telo, ki združuje gotovo najboljše godbenike, prav tako je oblikovalna raven izpričala visoko glasbeno kulturo. Zato pa nas je začudilo, da je v spored vključil Chabrie-rjevo Poljsko svečanost, ki bi vsekakor bila bolj primerna za promenadni koncert kakor pa za uvrstitev v spored s Honeggerjem in Berliozom. Orkester je z zanosom vodil Robert Benzi.
Na letošnjem festivalu v Dubrovniku so nastopili še tile ansambli: Zagrebška filharmonija, zbor RTV Zagreb, Zagrebški kvartet, Dubrovniški mestni orkester, Beograjski komorni orkester, Beograjski pihalni kvintet, Simf. orkester RTV Zagreb, Komorni orkester RTV Zagreb, Festival strings Lucerne, ansambel za moderno glasbo «Die Reihe* z Dunaja, Parrenin quartet iz Pariza, Nikolais Dance Theatre iz ZDA, Amadeus String Quartet iz Londona, dirigenti Lovro Matačič, Milan Horvat. Anton Nanut, solisti Tomislav Neralič, Svjatoslav Richter iz SSSR, Andjelko Klobučar (orgle), pianist Andre Watts iz ZDA, Radmila Bakočevič, Vladimir Krpan (klavir), Mitja Gregorač, Dejan Bravničar, Andrč Navarra in drugi.
TOME SVETIMA
170.
UKANA
0RUGA KNJIGA
«Kdo je še za ta predlog?« je omalovažujoče dejal general in ošinil vse zbrane s svojimi hladnimi očmi.
«Dvignite roke!«
Dvignilo se je nekaj rok.
«Saj ste ponoreli! Brez občutka za taktiko ste! Pahnil vas bom s položajev! Toliko se razumete na gverilsko vojno kot pes na glasbo!« je kričal general z rezkim, histeričnim glasom.
«Razmislite, možje! Ta oficir bi ravnal natanko tako, kot si želijo oni. Ker smo jih porazili z novo taktiko v gozdnem boju, nas želijo zaplesti v nočni spopad, v katerem imajo premoč glede na poznane kraje in razmere. Čakajo nas streljaj daleč od postojank, žele si udarca v našo silo. Mrtvih si žele! To ni udar na prometne zveze!
Zdaj ukazujem. Vse naj miruje, vse naj čaka pri orožju v postojankah do belega dne. Niti patrulj na obrobje! Telefonirajte in pošljite sle k vsem enotam, da se ja katera ne spozabi!
Tako, gospodje! Naučil vas bom vojskovati se! Zjutraj boste videli, če sem imel prav ali ne. Vam pa, gospod polkovnik, dajem primeren nasvet: namesto da ženskarlte, namesto da se vozite sumljivimi dekleti po jezeru in z njimi popivate, se raje posvetite mojim okrožnicam in navodilom. Tičite se taktike, če želite odnesti celo glavo iz te dežele! Ne bom dopustil, da bi zaradi vaše neumnosti umi-
rali moji ljudje!
Ali ste razumeli?!«
«Da, gospod general,« so zamrmrali vsi hkrati in se razšli.
General je poklical majorja Wolfa in odšla sta v salon,
«Vabim vas na partijo šaha. Potrebujem nečesa, kar me bo pomirilo. Ob tem ropotanju se tako in tako ne da zaspati,« je dejal povsem mirno in se skušal celo nasmehniti Wolfu, ki je sprejel njegovo vabilo s spoštljivim občudovanjem.
Sedla sta v kot in postavila figure. Wolf je začel ostro in borbeno igro, čeprav je vedel, da majorji ne smejo ma-tirati generalov, posebno ne v položaju, ko gre za pomiritev generalskih živcev.
General je dobro vedel, da je dosegel svoj namen. Oficirji, ki so hodili po hodniku sem in tja, so videli, da general šahira, ko se zunaj lomijo stene neba in poka na vseh koncih, še njihovi sinovi in vnuki bodo govorili, kako se nemški general obnaša v spopadu...
Wolf je vedel, da si bo spričo svojega izjemnega položaja pri generalu nakopal novo zavist in sovraštvo. Izgubljal je vedno takrat, ko Je kazalo, da bo dobil...
Nekaj nelahkih zmag je bilo generalu dovolj, da se mu je vrnila dobra volja. Naročil je kavo, pila ta in sprejemal je poročila o dogodkih zunaj ter dajal kratke nasvete.
«Veste, Helmut, pri igranju šaha odkrivamo svoj značaj. Vi ste premalo trdni in vztrajni pa prehitro zadovoljni. Zakaj sem vas zlomil, ko ste si bili že v svestl zmage? Ker sem vas zamotil, da niste pričakovali mojega glavnega, končnega udara. Vi ste taktik drobnjakarskega kova. nevaren zankar za tiste, ki vas ne poznajo. Manjka vam pa dolgoročen koncept s trdno podlago.«
»Učim se od vas, gospod general. Moram priznati, da ste nenavaden taktik in strateg. Partija, ki ste jo odigrali z nami ob začetku napada, je bila dobra šola: z nekaj potezami ste nas vse matirali. Jutrišnje posvetovanje je že doseglo namen.«
General je odprl za dve mesti s kmetom pred kraljem
gotovo uspešna izbira obeh programov in orkestrskih teles za izbrane skladbe.
Orkester ORF je imel na sporedu svojih dveh večerov saine moderne kompozicije, Milan Hor vat ie dobil dosti in lepih pohval za izvedbo treh del W. Lutoslavv-skega. A. Berga in L. Beria, dirigent Carl Melles pa je uspel predvsem z «Rekvijemom za sopran, mezzosopran, dva mešana zbora in orkester Madžara Gybr-gyja Ligertija, manj pa s »Canti di liberazione* za mešani zbor in veliki orkester Luigija Dallapic-cola. ki je zapustil medel vtis tako, da je nekaj poslušalcev po tej skladbi odšlo iz dvorane.
Solističnih koncertov je dosti premalo in izbira interpretov je v glavnem prepuščena slučaju. Skoraj vedno prevladujejo - pianisti. Letos žal ni mogel priti niti ruski violončelist Rostropovič, zato je poleg sicer odličnih piani stov Emila Gilelsa, Claudia Ar-raua in Aleksisa Weissenberga nastopil samo še violinist Christian Ferras. Vsi so igrali programe, ki so običajni na koncertih in s katerimi skuša vsak prikazati svojo interpretacijo različnih stilov.
Prav tako opazimo pri solističnih koncertih, nazvanih «Večeri pesmi*, skoraj vedno ista imena: Peter Schreier, tenor, Hermann Prey, bariton, Dietrich Fissher-Dieskau. bariton. Walter Berry, bas. Tem se pridružijo še vsako leto drugi, letos tenorist Nicolai Gedda, ki je s svojim spremljevalcem Erikom Werbo izvrstno podal pesmi Franza Schuberta in Richarda Straussa; večer ruske sopranistke Galine Višnjevskaje, ki bi nastopila ob spremljavi svojega moža Matislava Rostropovi-ča, pa je žal odpadel iz istega razloga kakor Rostropovičev recital. Pri večerih pesmi sodelujejo navadno pomembni pevci, ki so angažirani za opere, ki pa se uveljavljajo tudi kot interpreti malih intimnih, občutljivih oblik-pesmi.
Resni komorni večeri so nekako povezani s «Serenadami». čeprav imajo koncerti, izvajani na ljubkem dvorišču Rezidenčpe palače, naslov «Serenade*, torej nekaka zvrst lahkotnejše muzike, vendar so to koncerti v pravem smislu besede. S komornimi koncerti jih vežejo ansambli solistov, ki sodelujejo navadno pri enih in pri drugih. Tako je letos uvedel komorne koncerte in serenade e-den najboljših in zelo znanih godalnih ansamblov «1 solisti Veneti* iz Benetk pod vodstvom Claudia Scimona. Razen dveh Mozartovih skladb so izvajali na obeh večerih stare italijanske mojstre Vivaldija, Tartinija in Geminianija. U-speh je bil obakrat izreden, tako da so morali zaigrati še nekaj dodatkov.
Prav tako so na obeh večerih igrali še češki pihalni oktet, imenovan »Collegium Musicum Pra-genses* in Združenje pihalcev dunajskih rilharmonikov, ki so izvajali v glavnem tlela klasičnih komponistov Haydna, Mozarta, Beethovna.
Pri ostalih sedmih serenadah je igral orkester «Mozarteum», vedno pod drugim dirigentom samo skladbe Haydna in Mozarta. Pri komornih koncertih pa sta sodelovala še «Wiener Oktett* in londonski «Amadeus* godalni kvartet, specialist za izvajanje Mozarta, ki si je izbral za svoj večer samo skladbe Mozarta in zopet potrdil svoj sloves.
Posebno vlogo igrajo tako imenovane «matineje», dopoldanski koncerti ob nedeljah in praznikih.
To se pravi koncerti, namenjeni seznanjati publiko z izključno Mozartovimi manj poznanimi deli. Na
vsakem programu sta po dve nje govi simfoniji, po dve koncertni ariji in po en koncert za inštrument in orkester. Kakor serenade je tudi matineje osnoval prof. Bernhard Paumgartner, ki je do letošnjega leta, ko mu je smrt preprečila, sam dirigiral vse te nastope s svojim orkestrom «Ca-merata accademica*. Ti koncepti so postali priljubljeni in upoštevani koncerti prave, glasbeno izobražene publike in sodelujoči solisti si štejejo v čast, da so povabljeni k sodelovanju pri njih. Letos je na sporedu pet matinej.
Na programu vsakoletnih festivalov so tudi cerkveni koncerti, ki sicer niso nobena liturgija, so koncerti, izvajani v cerkvi, katerim daje cerkev svojstveni okvir. Tako so izvedli letos Mozartovo Mašo v c-molu, Mašo v C-duru, njegove motete «Venti, fulgura, procellae* in «Cerkveno sonato* KV 336. Pevski kvintet »Deller Consort* je zapel madrigale angleških komponistov od T. Cor-nyshea do Purcella. Mozartovo c-mol mašo so dali v cerkvi sv. Petra, druga dva koncerta pa sta bila v t.i. »Kollegienkirche*.
V »Kollegienkirche* predvajajo letos že drugo leto igro «Rappre-sentazione di Anima e di Corpo*, ki je nekak zvezni člen med opero in oratorijem. Skomponiral jo je leta 1600 Emilio de Cavalieri.
ZORKA BRADAČ
(Nadaljevanje sledi)
ABCDEFGH I J K L M N
■		—	—			—	—		—	
										
										
										
										
_										
										
										
										
										
										
L—	—	——				. .. .....	-	.. . .		
□J
na
VODORAVNO: 1 železu podobna kovina, ki jo uporabljajo pri pridobivanju jekla — nagovorna beseda za odraslo žensko. 2. visok cerkveni dostojanstvenik — sozvočje, ubranost glasov, 3. plačilo na račun, predujem — premogovnik v Bosni blizu Zeni-nice — kraljevič v indijskem epu «Mahabharata», 4. bleščeča slovesnost, razkošje — važno živilo — ženska oseba v Steinbeckovem romanu «Vzhodno od raja*, 5. električna merska enota — uradni cenilec. 6. kemični znak za radij — sodobni srbski pesnik (Vaško) — sibirski veletok, 7. iglavec — šport trdih pesti — kemični znak za gadolinij, 8. prodajalna nakita -- dolga črna obleka katoliških duhovnikov. 9. zveza športnih društev — molčanje — moč. 10. organ vida — raku podobno obolenje — glavno mesto ob Tiberi, 11. bitka, boj — mrzlica. 12. čustvena razvnetost, strast — vetrni jopič s kapuco.
NAVPIČNO: A. sadni škodljivec — hodobija, B. vonjava, dišava — pijača ob sklepu pogodbe ali koncu dela. C. orodje za kopanje — znameniti indijski filozof in književnik (Rabindra-nath), D. predlog — tkanina v
kockastih vzorcih — kem»ctu j. za berkelij, E.	plemensko	*	t.
do —	padavina	— voščena
ba v	čebeljem	panju, /•
jina v	Vietnamu	— prvi sl0.V/yj|e
operni in operetni skladatelj i .. tor, 1858-1924), G. glad ' fo, pularna Bellinijeva opera, čansko delo, rabota — ev,r^e!. gorstvo. I. nakovalo — 1,1 v(-J. gozdiček, log — peneče * no — vprašalnica, K. krati® f «odbojkarski klub* — dr*# severozahodnem osrednjem ju ZDA — bog sonca Pn,,sl --Egipčanih, L. vrsta skladbe
,nes%
izpovedni pesnik, M. ^ iah Italiji blizu Firenc — redke, ko tal.iiva kovina sinje bele ve, N. znan avstrijski P®1 je (Alfred, 1870—1937) — vrsta s dališke predstave.
REŠITEV PREJŠNJE KRI*aN j,
Ararj;
____Ml. ________ 2o" VA.
Ema, 22. Peleus,
VODORAVNO: 1. kombajn, korala. 14. oleander. 16. t-Ara ji,
17. tinta, 18. velnik, 20. y-'1-Ema, 22. Peleus, 23. Bim; L(uigi) P(irandello), 25. ute 27. cena, 28. Gdansk, 29. kjn . 31. solata, 33. Tirana, 35. tn,g 36. Talija, 37. uk 39. parnik. 41. eta. 43. dr.. r8, Marica, 45. dolar. 47. Asm ^ 48. adresant, 51. tamtaiP, Atlanta.
@
in
že,
OVEN (od 21. 3 do 20.
4.	) Ves teden se boste ubadali s težavami zdelo se vam bo da ste doživeli neuspeh ko se bo odprla nova
pot, ki vas bo v kratkem pripeljala do neslutenih rezultatov. Tudi v ljubezni boste doživeli ali prijetno novost ali Se bo potrdila stara nekoliko opešana zvestoba. Zdravje bo kar krepko.
BIK (od 21. 4 do 20.
5.	) Zelo veliko bo dela in večjih ter manjših opravkov, konkretnih uspehov pa bo malo. Ne izgubljajte
poguma, ker gre le za prehodno krizo, ki ne bo zajela le vas, pač pa tudi širše okolje. Prehodno krizo boste doživljali tudi v ljubezni, toda star pregovor pravi, da po dežju pride sonce. Tudi glede zdravja nobenih skrbi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V prvih dneh se vam bo zatikalo, veliko boje ne bo niti proti koncu tedna. In vendar boste mogli reči, da je bil teden več ali manj pozitiven. Vsaj s finančne plati, moralno pa boste nekoliko pobiti. Tolažbe poiščite med svojci, morda je boste še največ deležni pri ljubljeni osebi. Glavobol in nervoza.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ta teden vam bo ostal dolgo v spomi-minu. Povsod, kjer boste nastopali, pa naj bo na preprostem delovišču ali v javnosti, boste želi same uspehe in odobravanja. Materialnih rezultatov pa ne bo. Vsaj veliko ne. Veliko več zadoščenja boste imeli na čustvenem področju. Spoznali boste neko priietno osebo. Pazite se pred prepihom.
Veljaven od 29. avgusta do 4. septembra 1971
&

LEV (od 23. 7. do 22.8.) Ta teden ni teden ra-i zumnikov in ljudi, ki I se ne ukvarjajo z ročnim delom. V splošnem se bodo čutili u-trujene ali vsaj delovno manj sposobne. Morda bi ne bilo napak za dan dva izpreči. Mlajšim se nakazuje novo poznanstvo, starejšim pa poglobitev ali celo obnovitev stare ljubezni. Zdravje odlično.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Miren teden i brez velikih dogodkov. I Zato pa tudi brez večjih zadoščenj. Kdor zavzema kak vidnejši položaj, se mu bo zdelo kot bi ga že odslavljali, hkrati pa se bo počutil kot na dopustu. Zgrešen vtis. V ljubezni pa bo ta doba bolj živa. vsebinsko bolj polna, morda celo odločilna. Živčnost bo marsikaj pokvarila.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ves teden , boste imeli opravka z | organizacijskimi težavami in le stežka boste pripeljali pod streho nalogo, ki se vam je še pred dnevi zdela lahka. Ne zapuščajte stare že izhojene poti za novo, pa čeprav se vam zdi. da bi po novi prišli bolj daleč. Otresite se nepotrebne ljubosumnosti in odpovejte se mrzlim pijačam.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Nič te-I meljno novega, nič I odločilnega in vendar boste ves čas hudo nervozni zaradi tega včasih tudi cagavi. Morda bi ne bilo napak, če bi se v najtežjih trenutkih zatekli k resnično dobrim prijateljem, ali med tiste svojce, s katerimi ste v najboljših ne le prijateljskih pač pa tudi duševnih odnosih.
.3 3°:
sed«
STRELEC (od 23-do 20. 12.) Star P«*“ vor pravi, da kdor bro seje, dobro ‘u žanje, če ste zares bro sejali, boste s« dobro želi. Zato naj vas ne skrblja trenutno nekoliko negoto finančni položaj. Vse to Je prehodnega značaja. Na težave . ste naleteli drugje, med tise svojci, ki vas odklanjajo.
KOZOROG (od 21. ‘ ' do 20. 1.) Precej ne vozni boste. To se v bo držalo skozi ves den. Kljub temu £ teden več ali manj zitiven in ob koncu vsega tto še celo vsestransko zadovoljni , cer pa proučite, to temeu1 ' neke svoje občasne in ne PraV ? premišljenje poteze. Prišli boste majhne težave s svojim okolje nato se bo vse ugladilo. < VODNAR (od 21. ' do 19. 2.) V začeti tedna bo vse steklo po olju. Nato se . nekje zataknilo in ' vaši napori bodo man. Na srečo ne bo hujših Pjf sledic. Drugič bodite bolj siste^r. tični že pri načrtovanju dela-jetno boste morali na pot al' ste dobili pismo, ki vas bo r veselilo.	,«
RIBI (od 2«. 2. *> f: 3.) Teden bi mogel » ti zelo pozitiven.
. H likor ne pride do z PV naglih in hudih SP memb, verjetno ^
menskega značaja. Če ne v slu ali na poslu, bi vam mogla nap . viti veliko škodo toča. Lahko ^ doživeli kak finančni P°lorn' ljubezni vse v najboljšem re Morebitna nesoglasja se hod° gladila in ljubezen bo še bolj ča. Nervo7ni boste.	.
©:
ln se samozavestno nasmehnil:
«Prišlo ml je kakor nalašč! Ta polkovnik mi Je šel že dolgo na jetra. Neumna, presita avstrijska rit... Najbolj primeren za grešnega kozla, ki ga lahko s pridom žtrvuješ.
Končno pa ne morem dovoliti takšnih presenečenj, še malo naj se uspavamo, pa boste doživeli pravi nočni napad elitnih enot. To bi nas ogromno stalo.
Priznajte, da so nas prevarili in zavrli delovanje vaših agentov. Vsak dan odkrijejo nekaj novega. To pot smo bili povsem presenečeni kljub vašim ljudem v enotah.«
«Nimam velikih rib. Glavni pa je odpovedal.«
Zunaj je streljanje nekoliko ponehalo, pod temnimi pobočji Pokljuke pa že povsem utihnilo. Krvav sij je zastiral nebo nad jezerom. Noč se je že umirjala.
še dve močni detonaciji sta pretrgali tišino. Potem se je začelo gosto streljanje.
»To je na mostu, kjer glavna cesta prečka reko,« Je ugotovil Wolf in prisluhnil.
«Norci! Stavim, da so padli v zasedo. Prav gotovo nam je poveljnik policije iz Lesc, ki ve, da sem tu, iz gole vljudnosti poslal pomoč — nekaj kamionov ljudi — ki pa je seveda ne potrebujemo.«
«Ni bilo več telefonske zveze, gospod general.«
«To je šolski primer bedaka. Cernu s kamioni na cilj, ki je oddaljen le uro hoda? Bredel naj bi reko in jim udaril v hrbet, če se že hoče pokazati! Zaman jih učim, te trde zeljne glave!«
General je popil Šilce konjaka in nadaljeval:
«Rekla boste, da se učimo pri napakah. Zdaj pa mi povejte, ali je bolje biti režiser ali statist: napake delati ali ukazovati, da jih delajo drugi?«
»V modernem svetu je najbolje biti velik režiser! Pod silo razmer sem moral spreminjati svoje stališče, gospod general.«
»še marsikaj boste morali spremeniti do konca vojne!« je dejal zmagoslavno general. Wolf pa si je mislil: «To pa velja za oba in najbrž še bolj za generala.« Pogoltnil je
neizrečeno misel kot dragocen grižljaj in samo
Ko je pokanje prenehalo, sta zaslišala znano brnewc zraku, ki je vsem Nemcem noč za nočjo cefralo živce-General je stopil k oknu in ga na stežaj odprl: «Zračni gusarji! Te sovražim bolj kot bandite!« w Zdaj je bilo skrivnostno brnenje razločne j še „e\ grozljivo Generalu je zdrsnil pogled s temnega svoda ^ na gladino jezera, kot bi hotel v njegovi lesketajoči se P,0S videti srebrna letala, kako izginjajo z obzorja ^ Iznenada ga Je navdala globoka žalost, podobna ob^,, ptice s prestreljeno perutjo, zroče na jato. ki leti v ^ kraje.
General je bil v začetku svoje vojaške kariere P1 in ga je stranka šiloma spravila k SS oddelkom. ,,rai «Ti so naši pravi sovražniki, moj ljubi Helmut! narodov, gospodovale! sveta, mogočneži stoletij... Ti so P© nenasitni jastrebi, ki nam ubijajo žene, otroke in streLt bombe, kamor se jim zljubi, kot bi se igrali vojno. Ne „ kako sem si želel velike zračne bitke, da bi jih neusi«J J. j klatil z neba, pa so me prikrajšali zanjo,« je za vzdihi globoko zajel sapo.
Ob reka se je spet razleglo močno streljanje.
»Zdaj so se naši razvili v strelce in napadli zasedo. v boste, da bo v kratkem mir, ko da se ni nič zgodilo!« „ «9 »Vaša predvidevanja se uresničujejo, gospod'general. 0 kar pravite, prav	nič	ne	dvomim!«	ml
Tudi Wolf	je	prisluhnil	v trepetajočo noč, ki je sP8ijji
brnenje neba z odmevi z zemlje. To je bila pošastna si«110
21.	-gt
V borovem gozdiču nad mostom čez reko, kjer )e mi zavila v strmino, so se borili z Nemci Primožev vod ^ kovi minerci.	^
Tik pod njimi je ležal v potoku pod cesto na hrbet Pr j njen kamion in kazal razcefran trebuh — preparala rnoi ^ mina — in tri pare koles, ki so jih lizali plameni. °° guma in ožgano človeško meso sta širila neznosen srtira^ Drugi kamion je bil kmalu za mostom zaoral s ce®
^loriljcr^lnevlilk:
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
29. avgusta 1971
J^SREDNO PRED
ZAČETKOM EP V KOŠARKI
kravica nezadovoljen 1 reprezentanco SFRJ
*' balki
alkanskfim prvenstvu je Bassin dokazal, da da še mnogo koristnega jugoslovanski ekipi
i^BUan/A, 28. - v Ljubljani %sla ■■ svet košarkarske zveze »DlBn'Je- Vsi tlani so bili prisot-.poiJkal je le Lazar Lečič. Svet
?^!emihU^-rtaZPraV'jal ‘J raZ' io rpn emit1, ki tarejo Jugoslovan-
«6jj ,prezontanco in dokončno od-
^en za Jugopiastiko.
'^ent3 ni najbo'i zadovoljen z .C0, Jugoslovanska repre-OjUbilai na l^ošnjih turnirjih jjj,	® tekem od 34 odigra-
so prav
t*** teh porazov '■ K1 ki so po mnenju Žeravice
,j Letos je reprezentanca J lu dni pred začetkom EP
am ^ed začetkom EP še medtem ko so druge na-
ttnir ’ ”lealerr> ko so druge na-Bijkij6 *Plavih» v izločilni skupini K i„n^.,]u' Italija, Češkos'ovaška ( *anja že v popolni formi.
^je mnogo novih igralcev. ■Dajo J11' ,so predvsem mladi, ki niti, (j.e, dste mednarodne izkušeno
IHT« lahko z gotovostjo nasto-
moštvu. Ti so Rukavi-11 živitp.?^^’ - Damjanovič, Zečevič
, °v’d' Medtem ko sta »nova*
|||| •
Poka--1' ^cor6’jevski presenetila
2a‘a' da lahko še mnogo po-k' v reprezentanci. Bassin
■i (h / icpiezuiiuioci. oassm je
jbljjju balkanskih igrah eden najti Joj’ takoj za Jeiovcern. Vučinič ^tla s ae tdata v formi in bosta jk (rp precej trenirati, da bosta dosegla vsaj zadovoljivo for-
Jtg. i
lca je še dejal, da mora re-nca igrati proti močnim na-Mn, da se od njih kaj ko-•kjIP. nauči, ne pa proti drugo-*Ar Dr.1’tn ekipam, ki nimajo niče ^ °°kazati.
‘Vjsw' ®eji je svet KZJ dokončno SŠopu ,.sv°je stališče do splitske Jvjjju» ae in do njenih igralcev %. ’ Skansija in Šolmana. No-,tofil „ treh Splitčanov ne bo na-aa prihodnjem EP. Po tem ,-m j,.'11’ ko se bo začel nov ci-tdrilj ih*>rav’ s* hodo lahko spet pri-Olj est° v državni reprezentanci. Jiita, j 'brivda o «zadevi Jugopla-p Padla na vodstvo ekipe in na Tvrdiča in šolmana, x nU. tista pojasnila svojega sta-\ Žeravici in niti predsed-W... J Saperu o razlogih njunega
S

- odgovora na povabilo v
itanco.
»j » Gagarinovim turnirjem je ’%,i7n°. da je Skansi dobil do-od ftn.
, 4^ Napera, da ne odpotuje ■'Inklj^pad in se pozneje javi v
za priprave na EP. Ker
pa se Skansi ni javil pred začetkom treningov^ v Ljubljani, je bil začasno izključen iz reprezentance
in ne bo igral na EP v Essnu.
ŽENSKI NOGOMET
Danes na sporedu Italija-Mehika
CIUDAD MEXICO, 28. - Jutri bo na sporedu v Mehiki polfinalna tekma svetovnega prvenstva v ženskem nogometu med Italijo in Mehiko. Po izjavah tehničnega vodje italijanske enajsterice Cavicchija je razvidno, da je trdno prepričan v zmago svojih deklet, čeprav je ves teden, ki daja nasprotujoče si izjave mehiškemu tisku. Svoje prepričanje o zmagi Italijank je potrdil tudi na sinočnjem sprejemu na italijanskem veleposlaništvu, ki so ga priredili v čast reprezentantkam.
Igralke pa niso tako optimistično razpoložene. Kapetan ekipe Sohiavo je izjavila, da so zanjo vse tekme težke in zahtevne, rekla pa je tudi, da so telesno zelo dobro pripravljene, njihova taktična zrelost pa da je vsaj na isti višini kot mehi-kanska. Mehikanke bodo imele veliko prednost, da bodo igrale pred domačim občinstvom, kar jih bo brez dvoma podžgalo. Schiavo je med drugim povedala, da v Mehiki še ni dosegla nobenega gola in da bi hotela začeti prav proti domači enajsterici.
Niti Mehikanke niso trdno prepričane v svojo zmago. Vratarka Aracen ni hotela podati nobene izjave, nekoliko bolj zgovorna pa je bila Alicia Vargas, ena najboljših domačink. Poudarila ie, da so one tehnično boljše pripravljene, da pa so Italijanke bolj hitre. Na vsak način bo tekma po njenem mnenju borbena in zariniva. O Vargasovi .je treba reči, oa bo morda prihodnje leto nastopila v italijanski enajsterici Real Torino. Kaže, da bi bila tudi družina mehiške igralke za to, da se preseli v Italijo, možno je celo, da Vargasova odpotuje v Italfjo z italijansko reprezentanco.
ŠD Primorje vabi vse igralce, da se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 30. t.m. v društvenih prostorih.
i ; , ,c Odbor
SE TEDEN DNI DO DIRK V NOVI GORICI
Agostini v Novi Gorici?
Njegova prisotnost bi doprinesla h kvaliteti dirk
Še dober teden nas loči od velikih mednarodnih hitrostnih moto dirk za nagrado GORICA 71, ki bodo v Novi Gorici v nedeljo, 5,IX., z začetkom ob 14. uri po jugoslovanskem času.
Organizator prireditve, ki bo letos v tem pogiedu najkvalitetnejša v državi, ima v teh dneh polne roke dela, saj je treba urediti še marsikaj za dobro in ugodno počutje številnih inozemskih gostov.
Startna lista bo tokrat res bogata, saj bo na njej preko 100 imen s tekmovalci iz 23 držav s štirih kontinentov. Tudi letos bodo na tej elitni prireditvi nastopili znani tekmovalci, ki v moto športu veliko pomenijo. Mimo odličnih Italijanov, kot so Grassetti, Pagani, Milani, Parlotti in drugi, bodo nastopili še Avstrijec Krivanek, Madžar Szabo, Švicar Marzsovski, dalje z. Nemci Bucher, Wegener, Kcllcnberg in še številni drugi. Veliko vprašanje je tudi letos nastop slovitega Italijana desetkratnega svetovnega prvaka A gostinija. On načelno še ni pristal, čeprav so ga minuli teden obiskali prireditelji dirk. Izjavil je, da bi se dirk rad udeležil, moti ga edino to, da se mora prav v teh dneh pripravljati za nastop na nekih dirkah, ki se točkujejo za svetovno prvenstvo. Obljubil je, da bo morda le prišel in tako bi brez dvoma njegova prisotnost veliko prispevala h kakovosti dirke in tudi uradni re-
ko"d proge, ki znaša 106,98 km/h in ki ga <ifži Italijan Milani, bi bil v resni nevarnosti.
Njegov nastop bi bil v veliko zadoščenje organizatorjem AMD Nova Gorica, saj bi tako bilo ob novogoriški progi veliko število gledalcev iz sosedne Italije.
Organizatorji se v ta namen tudi trudijo, da bi v omenjenem dnevu odprli prehod v Erjavčevi ulici, tako da bi olajšali naval na bloku v Rožni dolini. Prvič so odprli prehod V Erjavčevi ulici ob priliki letošnje kolesarske dirke »Giro d’Ita-lia», ko je karavana privozila prav po tej cesti v Jugoslavijo.
Dan dirk se torej bliža z veliko hitrostjo in upajmo, da bodo v teh dneh organizatorji storili vse ostalo, kar je treba za di-ke, ki si iz leta v leto vse močneje utirajo svoje mesto v Novi Gorici.
Rajmond Kolenc
PERPIGNAN. 28. — V okviru pripravnega turnirja za evropsko prvenstvo v odbojki, katerega se udeležujejo mladinske ekipe Francije, SZ, Zahodne Nemčije in Italije so dosegli naslednja izida:
Italija-Zah. Nemčija	3:0
(15:1, 15:13, 15:12)
SZ-Francija	3:0
(15:11, 15:8, 15:7
KOI CATANZARO
iiiiiiiiiiiriiifiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHBiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiN
IZREDEN PLAVALNI VVEEKEND V ŠESTIH EVROPSKIH MESTIH
Plavalci Vzhodne Nemčije pred novo prestižno zmago
Jugoslovanska ženska vrsta bo letos telo verjetno izpadla iz družbe najboljših
Iz Houstona že prihajajo vesti odličnih rezultatov in rekordov, katere dosegajo ameriški plavalci na svojem državnem prvenstvu, ki je že dolgo let bolj kvalitetno kot katerokoli tekmovanje na svetu, vključno olimpijske igre. V Uppsali, švedskem mestu blizu Stockholma, pa bo danes tekmovanje za evropski pokal, na katerem bo nastopilo osem najboljših držav v moški konkurenci, medtem ko bodo ženske vrste tekmovale v Bratislavi na Češkoslovaškem.
Ta izredni plavalni vveekend je letos toliko bolj važen, ker bodo
plavalci iz ZDA takoj po svojem festivalu v Houstonu prišli v Evropo, kjer bodo imeli dvoboj z NDR in nato s Sovjetsko zvezo v Moskvi. Eno leto pred začetkom olimpijskih iger bo zanimivo videti, koliko so napredovali Evropejci. V začetku sezone se je že govorilo, da so Američani v krizi (glej slabe rezultate na mitingu v plavalni Meki Santa Clara), rezultati iz Houstona pa so tako trditev že pregnali. V Houstonu nastopajo tudi nekateri plavalci kot
v

ŠPORTNI POZDRAV IZ ROVINJA
gostje. Med njimi sta najbolj zanimiva seveda Šved Larsson, svetovni
rekorder na 400 m prosto in zahodni Nemec Fassnacht. Ta dva bosta nastopila samo v prvih dveh dneh, nato pa bosta odšla na Švedsko, da bi se pridružila svojim reprezentancam v tekmovanju za evropski pokal.
Tekmovanje za evropski pokal je zelo obsežno. Tako pri moških kot pri dekietih bo razdeljeno v tri kakovostne skupine in sicer:
A
NDR ' Sovjetska zveza Zahodna Nemčija Švedska Madžarska Francija Španija Poljska
MOŠKI (UPPSALA)
B - MOŠKI (TURIN)
Velika Britanija
Nizozemska
Romunija
Italija
Jugoslavija
Češkoslovaška
Avstrija
MOŠKI (OSLO)
Norveška
Bolgarija
Danska
Grčija
Irska
Švica
ŽENSKE (BRATISLAVA)
NDR
Sovjetska zveza
Madžarska
Velika Britanija
Zahodna Nemčija
Nizozemska
Jugoslavija
Češkoslovaška
B - ŽENSKE (VIDEM) Francija Švedska Italija Poljska Španija Avstrija
C - ŽENSKE (AAHRUS) Danska Norveška Bolgarija Grčija Irska Švica
O končni zmagi v obeh konkurencah ni nobenega dvoma. Najboljši bodo vsekakor plavalci in plavalke NDR. Pri moških bi , morali biti drugi Sovjeti, pri ženskah pa je stanje bolj izenačeno. Sovjetska zveza je nekoliko boljša, močne plavalke pa imata tudi Nizozemska in Madžarska. Jugoslavija bo pri dekletih nastopala v prvi skupini, ker je na prejšnjem tekmovanju zmagala, žal pa t-enutna forma ne daje nobenega upanja, da bi se lahko ekipa obdržaia v družbi najboljših, čeprav bo izpadla le ena vrsta. Za Italijo bo posebno zanimivo žensko tekmovanje, kjer ima Novella Calli-garis priložnost, da ponovno pride do rekorda na progi 400 metrov prosto.	KB
Nogometna ekipa Catanzara si je priborila nastop v prvi italijanski nogometni ligi. Kaj pomeni ta dogodek za glavno mesto Kalabrije, ki je industrijsko precej zaostalo ter leži izven velikih prometnih žil, ki prihajajo s severa in povezujejo italijanski polotok s Sicilijo?
Ta športni dogodek predstavlja za mesto neki preporod in to ne velja samo za mesto samo, ampak za vso Kalabrijo. C-atanzaro je v prazničnem vzdušju. Povsod srečujemo znake, da je nogometna enajsterica v A ligi. O tem nam pričajo črke A, raznih velikosti in barv, ki jih sre čujemo povsod. Na drevesih, v parkih, prilepljene na avtomobilih, obešene na hišah. Največja taka črka, ki se zdi skoraj kot slavolok, stoji v glavni mestni ulici Corso Mazzini. Ta velikanski A je visok 21 metrov in stoji nad cesto, noge pa so mu trdno pritrjene na nasprotna pločnika. Poleg tega pa je še obdan z jeklenim ogrodjem in debelimi žicami, da ga veter na podre. Ta lesen *kip> je zgradila mestna občina in nihče ne ve, koliko je zanj potrošila.
Pod to črko bodo morale vse nasprotne ekipe in navijači, ki bodo prišli s severa.
Vsi v Kalabriji pomagajo svoji nogometni ekipi. Občina bo prispevala 100 milijonov, lani pa je prispevala le 34 milijonov. Pokrajina je lani potrošila za nogometno enajsterico Catanzara 11 milijonov, letos pa bo 80 milijonov. Tudi dežela ne zaostaja. Pravijo, da bo pripo mogla nič manj kot s 130 milijoni. Abonmaji bodo tudi prinesli svoj de lež. Lani so z njimi zaslužili 10 milijonov. Letos so z abonmaji že zaslužili 60 in upajo na 100 milijonov.
DUNAJ, 28. — Avstralec Martin Mulligan je zgubil v prvi polfinalni tekmi mednarodnega turnirja proti Haraldu Elschenbroichu 6:2, 6:2. V drugi polfinalni tekmi je Madžar Gulyas premagal Čilenca Rodri-gueza 2:6. 6:3, 6:3.
Za ekipo Catanzara deluje že odbor za A dgo, ki mu predseduje dr Salvatore Blasco, ki je tudi sodnik m sodišču v Catanzaru. Ta odbor je pisal raznim osebam iz Catanzara in Kalabrije, ki so raztresene po vsem svetu: Kanadi, ZDA, Avstraliji, Belgiji, Nemčiji itd. Tudi iz severne Italije so kalabreški delavci pri FIAT prispevali za nogometno ekipo.
Tako je vzdušje v Catanzaru pred začetkom prvenstva A lige. Med veliko množico navijačev je veiiko intelektualcev in osebnosti mestne in deželne vlade in prav ti bodo morali paziti na vročekrvnost navijačev, da ne bo izbruhov ali incidentov zaradi dogodkov na igrišču. In končno mnogi upajo, da bo A liga prinesla deželi turizem, ki je v Kalabriji še precej zaostal.
A. SPLOŠNA PLOVBA (=? piran -jugoslavija
Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorski prevozi
z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
-	LINIJA OKOLI SVETA
-	UNIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm
Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu
/ffl	
	UMU
GOLF
Hotel
o
H
h-3
CQ
JUGOSLAVIJA «A» KAT.
TEL. 77591 - 775M
Oglašujte v
Primorskem dnevniku
O
LEV
Roki
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telez 31350
KATEGORIJA »A>
Sodobno opremljene »obe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan cing kavama Zabavni ir artistični program ples na glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne Tvorane čl talnica Frizerski salon Menjalnica Taksi službe Lasten parkirni prostor Pristajališče za helikoptt je - Boksi za pse HI* dlinica za divjačino.
OGLEJTE Sl
POSTOJNSKO JAMO
m VABIMO VAS v naš novi hotei c J A M A i
GOSTIŠČE *ODDIH»
Plošča »oddih» :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina
NOVA GORICA
TELEFON 21.5.88 Ob torkih zaprto

PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE FER baccarA
V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ
Odprto vse leto
'R|	m*t|«
HOTEL
RIVIERApootorož
Moderne sobe, moderna kuhinja,
•GIRl BAR.
z modernim programom odprt vso noč
PARK HOTEL
NOVA GORICA - TEL. 21442
MODEREN HOTEL 93 SOB ::	182 LEŽIŠČ :: MO-
DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenab
RESTAVRACIJA
UPA
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno ut razpolago utirane jedi t domačimi specialitetami pristen Kraški pršut m salame tet utirana domačo vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPIN.SKA StutVNdSTNA KOSU,A
Pomendral je travo, se zabil v drevo in ga prelomil. Novimi kolesi si je poiskal zaklon nemški mitraljezec l8al v gozdiček na obronku, kjer se je začenjala lisičja
V/a cesti in pod njo so ležala razmesarjena trupla. Ob svetlobi raket so bila videti kot povožene žabe na »jenski svatbi.
V,. rkc in Primož sta ležala vsak za svojim drevesom in iala V temne sence, ki so se poganjale v njuno bližino. °bu skalnatega nosu sta stala Slave in Milan vsak s *0 mitraljezom ter spuščala rafale na most, čez katerega Viji *°dirali Nemci iz kamionov, ki so se po eksplozijah usta-
^ Nasprotnem bregu reke.	,
Nemškim policijskim oddelkom so se borili že celo uro.
, 4 'A v.—	...	...	«___v..	.rreto irv rroAoli
pOlilClJ bovli 11	W ^	'
Presenečeni, so Nemci kmalu uredili vrste in začeli iz vame razdalje obkoljevati. Takoj ko so spravili .jbce čez most, so pritisnili z vseh strani. Ko so ugotovili, u1 ie napadla manjša enota, so še pogumneje pritisnili, skiwartizani so imeli samo enega ranjenca, mladega fant
loj-^hzani So imeli samo enega ranjenca, mladega fantiča, ii ^ Se dečka. Bil je pri Marku — doma Je bil Jz njegove
l(SwJ>a ga je imel v zaščiti. Zahotelo se mu je brzostrelke, sredi ceste ob truplu, ki so ga obsevali plameni go-avtomobila. Marko mu ni pustil, da bi šel ponjo, čeprav
V!* _________-.....-__________________
i« L**ht ni dal miru. «primož bi Jo bil že zdavnaj pobral, če prenevarno. In končno, kaj pa bo z njo? Funkcio-V- Jbu j0 bodo takoj vzeli.« Pa se je fantič kljub temu i^Sel 113 cesto. Orožje je vabilo s tako močjo, da se ni
\ ‘ °bvladati. Preden pa ga je dosegel, ga je zadel rafal. rvav, z razmesarjenima rokami in obrazom se je pri-
'	—	----------O---
" nazaj skozi grmovje. a ga je obvezala.
1]^. arko se je obračal kot krompir na žerjavici. Ko je stre-
JahjP se je ooracai luuuijm im <»««"• *— j- «-W °kol,i jezera ponehalo, je bil to zanj znak, da se divizija N-ien hrbet je bil nenadoma nezaščiten. Stisnjeni med
,esto
v. . ^jen nrbet je mi nenadoma nezaščiten.	i
v, ‘N sotočje rek so bili izpostavljeni hudi nevarnosti. 'ehicev dolgo ni bilo. Primož in Marko sta že obupala.
Marko je čikal ln govoril Primožu in Ani:
uVelika akcija je kot brakada. Nikoli ne veš vnaprej, katero stojišče je najboljše.))
«AL sl tudi lovec?« ga je vprašal Primož.
«Divji lovec sem bil in sem še. Kaj pa naj bi človek delal, če je brezposeln. Nekaj let sem lovil jazbece z velikim lovskim psom. To je pečenkica, Primož!))
<(Jaz ga ne jem. Diši po zemlji.))
«Ej, rad bi ga jedel, če bi bil lačen! Kože sem pa prodajal.))
Potem je začel vuhati nos:
«Kaj pa tako prekleto smrdi?»
«Lisičjo farmo imamo za hrbtom,» mu je pojasnil Primož.
Z Vojkom sta si jo bila ogledala že pred vojno.
((Lisičja farma? Srebrne lisice praviš?« so se minercu zasvetile oči. «Takoj jih grem pogledat.«
Ker ni bilo Nemcev, mu je postalo dolgčas. Menil Je: «Cam bom odnesel pete, bodo prišli. Ce ostanem, jih ne bo.»
Zato je odšel po lisico. Imel je nekje žensko, ki ji je že pred desetimi leti obljubil jazbeca ali lisico za ovratnik. Večkrat se je pri njej pogrel ln najedel in marsikaj zvedel. Kakšno presenečenje bi bila zanjo koža srbme lisice!
Prden je odšel, je postavil Primoža za poveljnika in posebej naročil, naj ne odkopljejo min, preden se ne vrne.
Primož je samo prikimal, ker je vedel, da bd bilo ugovarjanje zaman. Mož se je že izgubil med debli. S seboj je vzel enega fanta. Sel je za nosom. K lisicam ga je peljal smrad. Farmo je odkril takoj. V temo zgmjeno poslopje Je spalo. Po obronku gozda so bile razvrščene kletke.
Pred veliko mrežo je prižgal baterijo. V njej je zagledal pet modrikastih lisic s srebrno roso. Srce se mu je smejalo ob pogledu na njihove zelenkasto žareče oči, šiljaste smrčke in kosmate repe. V vsaki kletki sta bili dve. Vratca so bila zaklenjena.
Ko si je izbral kletko, je poslal fanta po železen drog, da sta z njim razkrečila ključavnico. Lisico je ujel v žično zanko in jo zadavil. Nekaj časa se je upirala, se metala sem
in tja in opletala z repom, potem pa se je stegnila.
Medtem ko je mrtvo lisico privezoval na nahrbtnik, je živa hušknila iz kletke in se izgubila v noč. Ta nenadni pobeg mu je sprožil imenitno misel. Saj tudi lisice ljubijo svobodo, ljudje pa jih mučijo in ograjujejo z mrežo kakor nacisti ljudi v Dachauu.
Svobodo vsem stvarem! To je bilo Markovo geslo — sanje o družbi, kjer bodo vsi enaki in bo vsak počenjal, kar se mu bo ljubilo, razen zločinov.
Začel Je odpirati kletke in spuščati lisice na prosto. Pri tem ga je navdajal blažen občutek — kakor takrat, kadar se je razpočila velika mina. Na vsem lepem pa ga je zmotilo rolinenje motorjev. Sredi dela je obstal kot vkopan:
«Gredo! O, kako mi je to noč naklonjeno nebo, da lahko opravljam dobra dela!« je mrmral v kocinasto brado ln sunkovito razklenil ključavnico mreže, kjer je bilo veliko lisic. Živali so se mu med nogami zapodile v gozd.
Potem je izvlekel parabelo In stekel s fantom nazaj k zasedi. Bila sta še v gozdiču, ko je prvikrat zagrmelo; preden pa je naletel na mino drugi kamion, je Marko že planil v zaklon k Primožu In jel streljati po Nemcih.
«Imaš lisico?« je zarjul Primož.
«Imam jo! Več je vredna kot vst tl Nemci. Vse sem spustil, ves gozd jih je poln,« se je drl dinamitar ln nažigal po koloni.
«Marko, umaknimo se, dokler Je čas,» je predlagal Primož, kajti Nemci so začeli streljati že na bok zasede.
Marko Je bil takoj za to. Imel je svoj plen — lisico.
Drug za drugim so zapustili položaj. Umikali so se naravnost čez polje. Ce bi jo mahnili po gozdiču proti sotočju rek, bi jih tam lahko prestregli Nemci. Sredi polja jih zagotovo ne bo nihče čakal. Pri iskanju smeri so se ravnali po ognjih dogorevajočih postojank in temnih hribčkih okoli jezera, kjer je čakal na Nemce Dren s svojim bataljonom.
Sli so kar čez žitna, krompirjeva ln koruzna polja. Na prevalu med dvema gričema jih je ustavil stražar Drenovega
na
za
sta
bataljona, ki je bil obdal z zasedami glavne policijske postojanke. Zvedeli so, da se bo bataljon umikal kar čez reko. Dren in Vojko sta zbirala zasede, razočarana, ker ni bilo Nemcev, ki so jih bili pričakovali.
Prva zaseda z dvema strojnicama se je bila ugnezdila prvem klancu, ie streljaj od postojanke. Na vzpetinah vasjo, od koder je bil razgled na polja in sadovnjake, „„„ bili ukopani dve težki strojnici, v loku pa še šest lahkih. Nemce bi bili spustili «v vrečo«, jih naklestili in se premaknili na nove položaje.
Vojko je bil vznemirjen. V soju luči postojanke Je videl domačo streho. Imelo ga je, da bi se spustil v korito ln se po potoku priplazil domov. Toda bil je vodnik zased in poznal je reko, koder naj bi se umikale. Zato ni maral in ni mogel tvegati. Ko Nemcev le ni bilo, bi bil šel najraje z obema strojnicama kar nad postojanko. Tega pa ni smel, ker ni bilo v načrtu.
Vse je bilo mimo tudi na bohinjski cesti, kjer so blizu garnizona zakopali mine. Tudi Orlov je zaman čakal v za»<edi.
Opeharjena za uspeh, sta Dren in Vojko pripeljala še najbolj oddaljene zasede na zborno mesto Tam je že razgrajal s svojimi Marko, od nekod pa je prišel s svojo skupino še Blisk, ki je bil s terenci zaplenil v nemški konjušnici bivše dvome konje.
«Saj mi boste posodili enega, prekleto sem utrujen,« j« moledoval Marko.
«To Je konj kralja Zedinitelja Aleksandra, ki ga je podedovalo visočanstvo knez Pavle!« je pojasnil neki terenec.
«Ce je tako, se mu do tal odkrijem, preden bom posadil nanj svojo proletarsko zadnjico ln svojo srebrno lisico!«
Iz teme se je utrgal Dren in pričel zmerjati:
«Kolona gre naprej, stroga tišina in razmik! Orkamadona, Marko! Ali vemo, kaj bo ob reki?«
«Kaj me briga! Mir nam daj! Mi smo se borili, vi pa ste spali vso noč. Kar pridejo naj, aufbiks!«
(Nadaljevanje sledi)
I
'
II

;
Uredništvo
Podružnic«
Uprav«
TRST
GORICA
TRST
Ul. Monteechl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
^n"n0,1'10011' ~ .Vna?cei'™po,le,nB 6-100 llr- celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
pe»n! . i,e^ilka 1~ dinar' meseina 14•—	din, letna 140,— din,
oi m tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljut-./ani
«ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon
Oglasi
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. f'0* ||Si»
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalje 200 lir	p«
50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ’ar0,^fiiana'-upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltž
Stran 8
29. avgusta 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
i.liii
PO UBOJU GEORGEJA JACKSONA V SAN QUENTINU
Politi ju nuj bi odkriiu novo sled ki bo pojusnilu dogodke v zuporu
MCCLOSKEY ODGOVARJA E. KENNEDYJU
I reiskava o lastnikih samokresa bo mogoče pomagala pri ugotavljanju «resnice» . Skrb za usodo Stephena Binghama
SAN QUENTIN, 28. — Predstavnik uprave zloglasnega zapora v San Quentinu je danes izjavil trem časnikarjem, ki so obiskali kaznilnico, da je samokres, s katerim naj bi Jackson poskušal svoj beg, verjetno pripadal nekemu voditelju revolucionarne organizacije Črnih panterjev. Uprava zapora in policija sodita, da bo morda ta sled pripomogla k rešitvi celotne afere, ki se je zaključila z umorom mladega revolucionarja.
Kot poroča «San Francisco exami-ner*. naj bi ta samokres pripadal 27-letnemu Landonu Williamsu, ki je trenutno v zaporu, ker ga je sodišče obsodilo na 14 let zaporne kazni zaradi umora Alexa Rackleya, dozdevnega »obveščevalca* Črnih panterjev. Policija je obtožila tega umora tudi predsednika partije Bobbyja Sealeja, vendar so ga morali oprostiti obtožbe. ker porota ni bila enotna.
Policija še vedno išče mladega odvetnika Stephena Binghama, ki je zadnji obiskal pokojnega Jacksona v zaporu. Agenti sumijo, da je on vti-
hotapil v San Quentin samokres, skrit v izpraznjenem magnetofonu. Mladi odvetnik je izginil takoj po obisku in sorodniki so v skrbeh zanj. Oče meni. da je mladenič v hudi nevarnosti. Prejšnjo soboto je, po obisku v zaporu, kosil pri stricu, od tistega trenutka dalje pa ga ni nihče videl več.
Danes je uprava zapora dovolila trem časnikarjem, da obiščejo posebni oddelek, kjer je bil zaprt Jackson. Jetniki tega oddelka so se pritožili, da so jih pazniki mučili in pretepali in so tudi zahtevali od sodišča odškodnino za poškodbe, ki so Jih dobili v zaporu. Po poročilu treh časnikarjev. ki trdijo, da so se pogovorili z jetniki, nimajo zaporniki nobenih vid-
reč pred sodiščem snela srajci in sta pokazala podplute, ki so jih pustile paznikove palice in opekline cigaretnih ogorkov.
Ob sodnikovem ukazu, je Clutchet-tejeva mati Doris Maxewell vzrojila in opsovala Allena. Policisti so nemudoma stopili med publiko, da bi junaško pretepli staro žensko, vendar to se jim ni posrečilo, ker je nekaj mladeničev priskočilo na pomoč Max-vellovi in jo branilo pred agenti. Zaradi pretepa se je moralo šest ljudi zateči v bolnišnico, policija pa je aretirala dva mlada Afroameričana.
Proces je nato nadaljeval brez prekinitev, vendar rasistični sodnik je odbil kar enajst zahtev obrambe, med katerimi tudi prošnjo, da se odmakne stklena kletka v kateri sta zaprta obtoženca.
Uprava zapora v San Quentinu je bila prisiljena, da prekliče vsaj del
obtožb, ki jih je naprtila Jacksonu pri domnevnem poskusu pobega v katerem je bil ubit. Pazniki naj bi namreč ugotovili, da Jackson ni ubil vseh pet oseb, kot so trdili v začetku, pač pa samo enega paznika s strelom v glavo. Verjetno je. da se je uprava zavedala absurdnosti svojih izjav in skuša zdaj popraviti protislovja v katera je zašla. To dejstvo, kot tudi afera o Sirhanovem procesu, nam dokazuje kako malo verjetne so izjave ameriške policije.
ŽENEVA, 28. — šjanska delegacija pri svetovni zdravstveni organizaciji, je danes kategorično demantirala novice o koleri v Španiji, španski pred stavnik je dejal, da gre za zlobno špekulacijo na račun Španije. Poudaril je, da vsako poletje zabeležijo primere griže, ki lahko povzroči smrt starih in bolnih ljudi.
Nadaljnja podpora ZDA pakistanskemu režimu
Prekinitev diplomatskih stikov naj ne bi koristila nikomur
VVASHINGTON, 28. - Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo pojasnilo glede vprašanja Vzhodnega Pakistana v zvezi z izjavami, ki jih je pred dnevi podal senator Edvvard Kennedy.
Senator Kennedy je menil, da bi morala vsa mednarodna skupnost povečati pomoč civilnim žrtvam državljanske vojne v Vzhodnem Pakistanu. Glasnik zunanjega ministrstva Mc Cioskey je izjavil, da se vlada stri; nja s to zahtevo in da dejansko podpira to človekoljubno akcijo z doprinosom 130 milijonov dolarjev.
Spor s Kennedyjem, ki v tem trenutku predstavlja politične zahteve določenega kroga Američanov pa je pravzaprav drugje, in sicer se suče okoli vprašanja, če naj ZDA še nadalje podpirajo diktatorski režim Jahje Kana, ki je spremenil Vzhodni Pakistan v pravo puščavo: od 70 milijonov prebivalcev je skoraj 8 milijonov ljudi zbežalo v Indijo, gospo-
darstvo je skoraj popolnoma uničeno, kolera razsaja in za nameček divjajo obpasno še elementarne sile. Senator Kennedy trdi, da bi morale ZDA ustaviti izvajanje vsakršne pomoči (vojaške in druge) pakistanski vladi, vvashingtonska vlada pa je drugačnega mnenja: ustavitev dajanja pomoči ne bi koristilo nikomur! McCloskey se izgovarja, da je vsota zadnjih dobav Pakistanu dosegla komaj dobrih 3,5 milijona dolarjev. Poudaril je še, da so ameriške oblasti takoj po izbru-državljanske vojne prepovedale sklepanje novih pogodb za dobavo orožja, da bodo ZDA še vedno nudile svojo pomoč na drugih področjih v skladu z načrti, ki jih bo pripravila pakistanska vlada in da ne bi prekinitev diplomatskih stikov koristila nikomur.
Kot je razvidno, obstajajo v ZDA pomembni politični tokovi, ki zahtevajo, naj vlada neha podpirati pakistanski režim, ki je zagrešil v Vzhodnem Pakistanu strahovite zločine.
Podgorni odpotuje v Severni Vietnam
MOSKVA, 28. - Po vesteh iz dobro obveščenih diplomatskih krogov bo predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi v kratkem obiskal Severni Vietnam. To bo prvič, da obišče Hanoj čla/n
»trojke* po smrti Hošiminha. Brež-njev ni bil nikoli v Vietnamu, večkrat pa je bil predsednik vlade Kosigin, ki je tudi zastopal Sovjetsko zvezo na pogrebu Ho-šiminha. Vsa ta potovanja so imela tesno zvezo tudi s Kitajsko, saj se je vedno ustavil med potjo v Pekingu. Tako je tudi prišlo do procesa pomirjenja in razgovorov o meji, ko se je septembra 1969. leta Kosigin na povratku ustavil v Pekingu in imel tam daljši razgovor s Čuenlajem.
Sedaj ni povsem jasno ozadje novega obiska člana sovjetske «trojke* v Vietnam, v Moskvi pa omenjajo zaskrbljenost Vietnamcev zaradi bližnjih kitajsko -ameriških razgovorov in možnosti manjše pomoči s strani Kitajske. Obisk Podgomega naj bi torej pomenil sovjetsko zagotovilo, da bo njih pomoč ostala neokrnjena ter da ne bodo dopustili, da bi bil lahko sprejet kakršen koli sporazum na škodo Severnega Vietnama.

NEIZPODBITNI DOKAZI AMERIŠKEGA ČASNIKARJA
«Sirhun ni ubil Bobu Kennedyju: ugent gu je ustrelil v tilnik
Naboj, ki je povzročil senatorjevo smrt, ni bil izstreljen bi Sirhanove-ga samokresa, pač pa iz drugega revolverja, ki ga je policija uničila
LOS ANGELES, 28. — Po razsodbi porote v Los Angelesu, ki je " prejšnjih dneh dokazala, da so
Padec omare
porušil stopnišče
TURIN, 28. - Italijanske hiše vsekakor niso preveč solidne, saj se, predvsem na jugu. marsikatera podre. Vendar to, kar se je danes pripetilo v Turinu, pa presega vse meje. Pripetilo se je namreč, da je omara, ki je padla po stopnicah, podrla stopnice kar treh nadstropij.
Nenavadna nezgoda se je pripetila danes zjutraj v osemnadstropnem poslopju. Delavci so nesli po stopnicah težko omaro. Ko so prišli v četrto nadstropje, jim je omara zdrknila iz rok in se zakotalila po stopnicah. Zaradi udarca se je stopnišče zrušilo z velikim hrupom. Na srečo ni bilo človeških žrtev, pač pa samo velik preplah.
‘ Gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj nezgode, so ugotovili, da se je stopnišče porušilo zaradi posebne gradbene tehnike »s spahom*, ki so jo uporabili pri gradnji.
nih posledic pretepanja. Kaznjenci naj bi tudi izjavili, da so jim pazniki sicer grozili, vendar jih niso mučili Poudariti je seveda treba, da so ti trije časnikarji zaposleni pri dnevnikih, ki so doslej podprli vse trditve zaporne unrave. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so časnikarji govorili z zaporniki v prisotnosti paznikov.
Včeraj je prišlo na procesu proti preživelima bratoma «Soledad», ki sta obtožena, da sta umorila zapornega paznika, ki je bil izredno surov s temnopoltimi jetniki, do izgredov in policijski agenti so pretepli množico, ki je prisostvovala zaslišanju. Nered je zakrivil sodnik Carl Allen, ki je odločil, da mora zapisnikar zbrisati izjave Fleete Drumga in Johna Clut-chetteja o pretepanju, ki sta ga doživela v zaporu. Ta dva sta si nam-
izginili pomembni dokumenti o procesu proti Sirhanu B. Sirhanu, je danes znani neodvisni ameriški časnikar Theodore Charach predstavil nove dokaze, da je tisto noč v losangelskem hotelu nekdo drugi u-bil ameriškega senatorja Boba Ken-nedyja. Strel, ki je povzročil senatorjevo smrt, naj bi namreč sprožil neki agent, ki je bil v tistem trenutku za Kennedyjevim hrbtom, ne pa pred njim, kot je stal Sirhan. Časnikar je, zbral te dokaze s pomočjo znanega kriminologa Willia-ma W. Harperja.
Charach je ponovno odprl preiskavo o Kennedyjevi smrti, ko je predstavil poroti sodišča v Los Angelesu dokumentirano obtožbo proti najvišjim losangelskim oblastem od župana pa do načelnika mestne policije. Časnikar jih obtožuje, da so zavedno in namerno uničili in prikrili dokaze in dokumente, ki so bili pod njihovo neposredno kontrolo.
Poleg obtožbe je Charach predstavil poroti tudi poročilo, ki ga je v teh dneh objavil neki italijanski tednik. Glavne točke poročila so sledeče:
Prvič: samokres. Policijski balistični izvedenec je trdil, da je bila krogla, ki so jo dobili v senatorjevem vratu, izstreljena s Sirhano-vim revolverjem. Harper in Charach pa trdita, da izvedenec ni o-pravil poskusa s samokresom (vrste iver in johnson kalibra 22 s serijsko številko H 53725) mladega Arabca, pač pa z drugim orožjem tudi vrste iver in johnson s. serijsko številko H 18602; vse to je razvidno iz uradnih dokumentov. Losangelska policija je uničila ta drugi revolver nekaj mesecev pred pričetkom procesa. To pomeni, da naboj, ki je ubil Roberta Kenne-dyja, ni bil izstreljen s Sirhanovim samokresom, pač pa z drugim orožjem, ki ga je nato policija uničila.
Drugič: položaj. Vsa pričevanja so potrdila dejstvo, da je stal Sir-ham pred senatorjem, ko ga je po streljanju hotelsko osebje ujelo. Kennedy pa je umrl vsled strela, ki so ga sprožili za njegovim hrbtom od zadaj v naprej in od desne proti levi. Mladi Jordanec pa ni
Lil
bil nikoli za senatorjevim hrbtom.
Za Kennedyjem pa se je ves čas mudil privatni agent Thane Eugene Cesar, ki ga je najela hotelska u-prava, da bi povečala varnostne u-krepe. Cesar ni nikoli skrival svojega desničarskega političnega prepričanja in svojega sovraštva do družine Kennedy zaradi njene politike rasne integracije.
Uslužbenec losangelske televizije Donald Shulman je javno izjavil, da je videl agenta, ki je streljal za senatorjevim hrbtom in je tudi dejal, da so krogle agentovega samokresa zadele Roberta Kennedyja. Vendar sodniki niso nikoli poklicali Shulmana, da priča pred sodišče na procesu proti Sirhanu B. Sirhanu. Zakaj?
Tretjič: devet strelov. Kriminolog William Harper je dognal, na pod-
lagi uradnih dokumentov, da je bilo tisto noč v hotelu izstreljenih devet strelov. Izvedenec je tudi dognal, da so bile krogle, ki so u-bile Kenncdyja različne od tistih, ki so ranile Weisela. Sirhanov samokres pa je lahko izstrelil samo osem nabojev.
Na podlagi teh dokazov ameriški časnikar trdi, da je možnost, da bi Jordanec ubil senatorja, izredno majhna. Poleg tega je gotovo, da je tisto noč streljal še nekdo drug, vendar policija je poskrbela, da njegov revolver izgine. Poleg tega pa Charach imenuje privatnega a-genta Cesarja, kar bi lahko pomenilo, da je bil Kennedy žrtev desničarske zarote. Policija pa ni nikoli vzela v poštev te možnosti. Zakaj?

mm jimm
1 ' rt,
fpP & -
Na sliki glave Boba Kenuedyja sta označeni dve točki. Prva puščica (1) kaže točko, kjer je krogla stopila v glavo, druga puščica (2) pa točko, kjer so zasledili ostanke krogle. S tem je dokazano, da je moral strelec stati za senatorjem In da je streljal od spodaj gor ter od desne
proti levi
									
najnovejša dognanja ameriških znanstvenikov
Mars in Zemlja po isti geološki poti?
Presenetljive podobnosti z afriškimi puščavami in s Severno Ameriko
NEW YORK, 28. — Skupina u-čenjakov vseučilišča «Comeil» v Ithaci (zvezna newyorška država) trdi, da je planet Mars vsaj v nekaterih svojih področjih podoben Zemlji ter še posebej severnoafriški puščavi in pokrajinam, ki obkrožajo velika severnoameriška jezera. Učenjaki so prišli do teh dognanj potem, ko so več mesecev preučevali fotografske posnetke, ki sta jih poslali na Zemljo ameriški sondi »mariner 6» in »mariner 7», ki sta obiskali oddaljeni Mars poleti 1969. Raziskave so opravili trije znanstveniki, in sicer ravnatelj inštituta za zračne fotografije Bel-cher, profesor za zvezdoznanstvo Sa-gan ter raziskovalec področja ra-diofizike in vesoljskih študijev Veverica.
Slike, ki so jih učenjaki proučevali sta posneli sondi »mariner 6» in »mariner 7» z višine približno 5
tisoč km od površine »rdečega planeta*. Zaradi razmeroma majhne razdalje so morda danes najboljši pripomoček za opisovanje in razumevanje osnovnih značilnosti Marsove površine.
V prihodnjem novembru bodo prispele v Marsovo območje tri sonde, in sicer dve sovjetski in ena ameriška. Ta bo verjetno le obkrožila »rdeči planet*, sovjetski pa se bosta morda spustili na njegovo površino ter skušali posredovati natančnejše slike.
Pred dnevi je Mars »plul* razmeroma blizu Zemlje. Njegova oddaljenost je tedaj znašala nekaj čez 54 milijonov km, kar se ni dogajalo že tri stoletja. Za zvezdoznanske pojme je ta razdalja zelo majhna, toda v resnici potrebuje radijski signal skorai tri minute, da pride do nas. S tn hitrostjo bodo prihajale tudi slike, ki
jih bodo pošiljale sonde.
Trije ameriški učenjaki, ki smo jih prej omenili, so pazljivo preučevali posebno nekatera področja na Marsovem južnem tečaju. Presenetljiva je velika podobnost teh področij, ki so oddaljena od nas milijone km s področjem na zemeljski obli in še posebej ob severnoameriških jezerih. Tam je bila geološka zgodovina priča taljenju velikih zemeljskih plasti, ki so bile zamrznjene. Občutno nihanje med najvišjimi in najnižjimi temperaturami je povzročilo silno razklanost ozemlja. Nekaj takega se dogaja tudi na Marsu, toda s to razliko, da tam ni vode in torej našega ledu, temveč je zmrznil le ogljikov dvokis ter ustvaril nekakšen led. Notranja planetova vročina je potem stalila led ter povzročila razklanost ozemlja.
Drugi pojav, ki so ga zasledili, zadeva več sto km dolgo peščenasto
pokrajino, kjer se zdi, da se je pesek zbral v valujoče hrbte v smeri vetrov, ki verjetno pihajo tudi na Marsu.
Grški zunanji minister obišče Jugoslavijo
ATENE, 28. — Grški podtajnik za zunanje zadeve Kristos Ksan-topulos Palmas bo v sredini septembra obiskal Beograd. Palmas je obiskal Sofijo julija, glede Jugoslavije t>a to bo prvi uradni obisk po 1965. letu. Jugoslovanski zunanji minister Tepavac je imel s Palmasom dolg razgovor o dvostranskih vprašanjih in o položaju na Balkanu, ko se je vrnil s svojega potovanja po Kitajski.
V GLEDALIŠČU NOVELU V RIMINIJU
Bogat in kvaliteten program mednarodnih filmskih srečanj
Prireditvi, ki so jo organizirali pod pokroviteljstvom predsednika republike Saragata, predseduje minister Preti
Na osebno prošnjo finančnega ministra L. Pretija objavljamo sledeče tiskovno sporočilo:
Mednarodna filmska srečanja v gledališču Noveili v Riminiju je organiziral mednarodni raziskovalni zavod Rio Manzu s sodelovanjem RAI. Prireditev je javna in vstop je prost. Predvajali bodo več kot sto filmov, med katerimi tudi filme iz Bauhausobega arhiva. Na prireditvi bodo sodelovali Lewis Mum-ford, Marshall McLuhan, Claude I«evi-Strauss, Walerian Borowczyk in Norman McLaren.
V teh dneh so dokončno pripravili razpored projekcij na mednarodnem filmskem srečanju ambientalne strukture. V gledališču Noveili bodo predvajali 130 filmov (med katerimi bodo tudi televizijske reportaže programov TV 7, AZ, Boomerang in posebnih televizijskih dnevnikov) po zelo zahtevnem programu, ki ga je pripravil zavod Pio Manzu, ki organizira prireditev skupno z RAI. Tem projekcijam bo lahko prisostvoval vsakdo, ki se zanima za kinematografijo. Organizatorji so obdržali to formulo, da bi dali predvsem mladini možnost, da spozna probleme kinematografije in današnje družbe.
Filmskim projekcijam bodo prisostvovale osebnosti svetovnega slovesa, katerim bo uprava zavoda izročila priznanja predsednika republike Saragata.
Program prireditve se deli na dva velika dela: film in didaktika komunikacijskih sredstev.
Kinematografska sekcija se tudi deli na dve temi in sicer: kinematografija kot vizualno raziskovanje in ambientalni ali sociološki filmi (sem spadajo tudi televizijske reportaže).
Temo »kinematografija kot vizualno raziskovanje* je uredil Gianni Rondolino, ki bo tudi predaval o evropskih filmskih avantgardah in o nastanku filmskega izražanja. To temo bodo pojasnili s predvajanjem znanih filmov, ki so jih posodili kinematografski muzeji z vsega sveta.
Rondolino je tudi urediil dve podtemi in sicer «pripovedne risanke* in »eksperimentalne risanke*, ki jih bo ilustriral s predvajanjem ameriških, kanadskih in japonskih filmov.
Izvedenci zavoda Pio Manzi) so s pomočjo Sergia Zavolija pripravili temo «ambientalna kinematografija* ali »sociologija v filmih in televiziji*.
Filmski in televizijski material obravnava zelo sodobne in pereče probleme, kj bodo gotovo sprožili zanimive debate.
Projekcijam v Riminiju bodo prisostvovale tudi osebnosti, ki so se udeležile televizijskih debat. Njihova prisotnost bo omogočila občinstvu, da poseže v razpravljanje o temah, ki so jih obravnavali na televiziji.
Sekcijo B pa so pripravili na podlagi treh raziskovanj, ki so jih v teku leta začeli raziskovalci zavoda Pio Manzu. Teme te sekcije so »ravnotežje sistemov*, »mesto kot didaktično polje — Milan 1971* in »prosti čas in vplivi audiovizivnih medijev*. Vse tri teme bodo obravnavali s pomočjo ilustrativnih projekcij.
Mednarodnim filmskim srečanjim bo predsedoval finančni minister Preti.
Tradicionalna ex temporc v Piranu
Piran, 28. avgusta Zjutraj se je začela v Piranu tradicionalna slikarska prireditev ex tempore. Že šesto leto po vrsti so prihiteli v to prijazno obmorsko
mestece umetniki iz raznih krajev Jugoslavije in iz tujine, da bi pričarali na platno v najrazličnejših tehnikah obilico motivov, ki jih ne nudi samo mesto ampak tudi njegova okolica. Vse kaže, da bo letošnji obisk rekorden. Že dopoldne se je lotilo dela 75 umetnikov, nekatere pa pričakujejo še danes zjutraj, tako da jih bo vsega skupaj okrog sto. Med njimi so za enkrat izključno jugoslovanski in italijanski umetniki. Piran je z njimi kar na gosto posejan, največ pa jih je na Punti, okrog avtobusne postaje in na starodavni piranski trdnjavi. Razen amaterjev, se letošnjega ex tempera udeležujejo tudi znani slovenski in italijanski slikarji, med njimi Demetrij Cej, Anton Plevel, Miša Pengov, Smiljan Rozman. Lado Pengov, Jo že Tisnikar, Ivan Varl, Kemal Sel-manovič, Henrik, Machel, Pavel Zamer, Tošo Primožič, Franc Norine. Orlando Mascarin, Giovan-ni Vecchiatto, Aldo Scaramella, E-milio Primossd. Luciano Troianis, Lutiano De Gironcolli in Giorgio Giaiotto.
NA MEDNARODNEM FESTIVALU V AREZZV
Zmaga Beograjčan*
(Po telefonu)
AREZZO, 28. — Včeraj je trajalo tekmovanje zborov takorekoč ves dan in se potegnilo do ene ure današnjega. Na izločilnih tekmovanjih na področju folklore dopoldne in polifonskega petja kategorije ženskih zborov popoldne smo spremljali 26 nastopov. Na večernem finalnem tekmovanju pa 11 nastopov. Že v teku dneva se je ob rastoči kvaliteti vodilnih zborov dvigala prava tekmovalna mrzlica. ki je svoj tjišek dosegla na večernem finalu. V izredno ostri konkurenci ženskih zborov si je pridobil prvo nagrado ženski zbor «Collegium Musicum» iz Beograda pod vodstvom nadarjene mlade dirigentke Darinke Matič. Ta zmaga je pomembna z dveh vidikov ker se je zbor povzpel nad kvaliteto že močno renomiranega ženskega komornega zbora iz Sofije in ker je na letošnjem oreškem tekmovanju prejel najvišjo o-ceno na celotnem področju polifonskega petja. To je 190 točk od 200 dosegljivih. Na drugo mesto se je plasiral že imenovani ženski zbor iz Sofije s petimi točkami manj. S 175 točkami je tretje mesto zasedel madžarski ženski zbor iz Pecsa (Pečuh) precej nižje od teh sta prišla na četrto in peto mesto ženska zbora iz Žiline (češkoslovaška) in Hausen iz O-berhausna (Zah. Nemčija).
Zbore, ki so tekmovali v folklori je žirija uvrstila takole: na prvo mesto odlični zbor iz Talina v Estoniji (SZ), ki je imel tudi zelo dobro prirejene pesmi. Na drugo mesto je prišel komorni ženski zbor iz Sofije, na tretje pa komorni zbor iz Pecsa. Naj pripomnimo, da so bili vsi trije zbori upravičeno najvišje ocenjeni, prvi s 194, drugi s 188 in tretji s 185 točkami od 200 dosegljivih.
Nadalje si sledijo po
ski zbor iz Beograda, zbor glasbene gimnaz'Je J.Mfif
in univerzitetni zbor 12	f
nes dopoldne so tekmo	j•
zbori v polifonski olas"'‘t (H; kvaliteta in nivo teh zo pl
Danes dopoldne so ški
na Kvuiueiu m uiuu - i-o lo jih je pet) je bil obCul.M^ ravnijo mešanih in zi
ter zato žirija niti letos 9p
podeliti prve nagrade. ® 0' prisodila zboru Hausen 1 hausna, tretjo pa arškefli p komercialne banke iz	"
daljnji razvrstitvi so se^ q
Portugalete v Španiji, zb°l fl* j:	ter zbor iz n . $1
di iz Ronk dem). S tem
so tekmo:
vanj11
zaključena. Danes zvečer bo
---------------- .
dališču Petrarca koncert z
Arezza, Rima in iz Sprindl 0* L Jutri pa bodo v cerkvi Sv- «r N
della Pieve nastopili zbop^ P šave, Oberhausna, CagM
lina in Pecsa. Zvečer bo v Kjit
BRII
Vr
V ,
lišču slovesna nagradita' ^ , prvih dveh nagraf,h $
ff":
cert
vseh
vrst, mešanih, mi
:oškil>’
skih in mladinskih zborov. ^
Mednarodni festival popevke v Poreču
Od 9. do 11. septembra » M
^arz°E S5J
reču velika mednarodna ska prireditev — Zlati spored so uvrstili modno M k
čer istrskih pesmi, zadi stivala pa bodo nastopni, w-iarnejši udeleženci evroP® valov zabavne glasbe-. vodja prireditve je Nikic.8 ra, režiser Anton Marttii j# Djani Levak, predsednik ga odbora Mario Herak- uihr
pa bosta dirigirala Stjepa8 ljinec in Miljenko ProhasK«.

PORT ŠPORT ŠPORT
lillll
ATLETIKA
VČERAJ POPOLDNE V
Najboljša dela bodo razstavili v nedeljo zvečer v piranski Mestni galeriji na Tartinijevem trgu. Hkrati bodo takrat tudi razglasili nagrade za najbolj uspela dela. Žirijo sestavljajo: Nikolaj Omerza iz Ljubljane. Zvest Apollonio iz Kopra, Mirko Juteršek iz Ljubljane, Avgust Černigoj iz Trsta in Irm gard Barenthaler iz Celovca.
Že v zgodnjih dopoldanskih urah sta prva oddala svoji deli naivec Ivan Malavašič iz Vrhnike (naslov Krašovec) in Giorgio Giaotto iz Vidma (naslov — Predmet v prostoru). Med gledalci vzbuja pozornost tudi skupina U iz' Trsta (v njej sta med drugim tudi E-dvard Žerjav in Robert Kuzmin). Ta skupina se bo na razstavi predstavila s skupinsko sliko.
L. O.
Danes se poročita DARKO HUSU in NEVENKA SALVI Obilo sreče in zadovoljstva jima želi
ŠD PRIMORJE
Zadovoljivi nastop1
Borovih atletov
Tržaški Libertas je priredil včeraj popoldne atletski miting na občinskem stadionu P. Grezar. Udeležba je bila zadovoljiva, izrednih rezultatov po ni bilo, čeprav je bila tehnična raven razmeroma dobra. Odlikoval se je predvsem Videmčan Deganutti, ki je osvojil v eni uri dve prvi mesti. Progo 400 m ovire je pretekel v 54”4, kar je občutno nad osebnim rekordom, brez ovir pa v 50"2.
Bor je nastopil s petimi atleti in uspeh je zadovoljiv. Švab je tekel kot prvi na progi 400 m ovire. Pričakoval je rezultat okoli 58 sekund, vsekakor pa nov osebni rekord, žal pa je na prvi zapreki skoraj padel in izgubil precej brzine. Slabo je nato premagal tudi tretjo in deseto zapreko, tako da je bil na koncu njegov čas 59”. Nezadovoljen s tem re zultatom se je takoj vpisal še za tek na 400 m brez zaprek. Tekel je res zelo dobro, v zadnjih 40 metrih pa se mu je poznalo, da je tekel že prej. V svoji skupini je zmagal in doseženi čas 52"9 je bil samo za 3 desetinke sekunde nad osebnim rekordom, kar potrjuje njegovo trenutne zelo dobro formo. Na 400 m je bi) res odličen tudi Cesar. Upal je na osebni rekord okoli 55 sekund, dose gel pa je kar 54"5 ! Kopjaš Udovič je metal slabo, posrečil pa se mu Je zadnji met in z dobrim pol metrom več bi v nekoliko slabši konkurneci celo zmagal. Mladi Ruzzier je v lej panogi metal pod svojimi zmožnostmi. upoštevati pa je treba, da je nekoliko poškodovan. Na 5000 metrov je tekel Stojan Sancin, bil pa je slabo razpoložen in mu ni uspelo doseči ča-
Avtomobilisti
hočete biti na cesti bolj varni? oskrbite si
Vzvratno zunanje ogledalo
na vratih. Je nujno potrebno pri prehitevanju, pri parkiranju vozila
Podjetje Z A N C H I vam bo svetovalo, katero ogledalo je najprimernejše za vaše vozilo
Ogledalo se pritrdi brez vsakih vrtanj
Velika izbira praktičnih in koristnih priključkov in dodatnih delov za karoserijo, umetnega usnja, pralnih žametov itd.
ZANCHI
AUT0F0RNITURE
TRST — UL. CORONEO 4 — TEL. 29-684
sa okoli 17’45” kot je Prl
-ičakov«
podlagi opravljenega trenil8
Rezultati:	/1^'
Deganutt
400 m zapreke: 1.	,,,
nese) 54”4, 2. Švab (Bor)
100 m: 1. Marion (CUS " Ruzzier (Bor) 12”8	V>$
kladivo: 1. Pozzo (Libert88 52,36, 3. Zupan (Bor) 32.»	, 4 *
400 m: 1. Deganutti (0^n af $ 5. Švab (Bor) 52”9, 7. CeS
S
/b- CK

it
%
>Sr
JSiil
fe’ 1
Ah
K*
Se
b* no
%rit
St
H
<*e
' ali

d’
oa
riu,
'""'""Ut
2
<

»ntiii
*
54" 5
višina: 1. Benegon
(Liberta® ,e V 1.75 (mlajši mladinec	i
ven konkurence dosegel *• y\jt" 1500 m: 1. Rizzi (Libertas 4’8”2	pt/K
5000 m: 1. Redolfi (Lib(^)5 l«|;i
none) 16'4"8, 7. Sancin
krogla: 1. Brigante (Fiari^o
daljina: I. Marion (CUS * VKT kopje: 1. Tronkar (Libe«?5l0. P’ 60,32, 2. Udovič (Bor) 59.6/. zier (Bor) 44,62	TrSt *
štafeta 4x100 m: 1.
Zaključen kotalkarski tečaj
na Opčinah
V soboto
za ki jupi' t f
------- se je zaKijvjT gs
niški kotalkairski tečaj. „ » drU i tri f
organiziralo športno
l_et». Tečaja, ki je vr*^ r{l
traja' tr f
dne, se je udeležilo 24 ^ M nirala jih je Ljubljanc8 Glažar.
mora® ^
Ob koncu tečaja so leženci opraviti izpite. ^ otm
Pina, ki so jo sestavi)81 r od 4. do 6. leta starosti. rala izvesti vožnjo naprej 0.,
naprej po eni nogi,	ji
v počepu, kartonček, 18 limonček naprej. Drt|0 Ji ' so sestavljali otroci od 7. ta starosti in so prikaz81' ?aj( P limonco naprej, limonco 8 stopanje naprej, labod ” m K ček. Kotalkarje sta ocen) rio Vitta in Eline Te''.1 ocene, ki, so jih doseg*1 Fso ni udeleženci izpitov P8 slednje:	.	.
Prva skupina (od 4 do 6 ' 2,^
1.	Kalc Alenka	!rfi
2.	Škrk Boris
3.	Purič Klavdij
4.	Hrovatin Elizabeta
5.	Škabar Elena
6.	Zobec Erika
7.	Ban Saša
8.	Kooman Oskar
9.	Žbogar Dimitrij 10. Gorkič Alenka Druga skupina (od 7 o°
1.	Škerla vaj Licia
2.	Sem Susana
3.	Auber Donatella
4.	Guštin Franko
5.	Guštin Pavel
6.	Carli Vittorino
7.	Guštin Loredana
8.	Škerlavaj Tanja
9.	Škabar Suzana
10.	Škabar Ines
11.	Legiša Katarina
a
i
s
if
111:Ž

i
A
A

D
j dc hi st
$
s i
*tn
čj«
h

_ Vi
1 »L'
ta.6i
!>
VNr
r m,
iJS
!**, CBr
i>
N


V rio
*