9 Ljubljani, dne 6. februarja 1919.
Leto XXXII.
l«h»|» TU
Jtlrlek,-CiU mat | K 10-
1*1«. -
(Z.
DOMOLJUB
12-. u Amerik« Ia dro<» tal* Um K M--J
lz
PoumczM ttsrllk« M pt»dt|«j» rlnujtr,
SLOVENSKEMU LJUDSTVU : V POUK IN ZUBAVO :
Spisi U Ao-
plat M poil-ifftfo i 1'rMl-•litra „Do. ■ •Illtl*, MaMJu«. . K-oplUrto*
■lic«. — Nituttlu, nUuucIli b 1» HnUriiVpnnUln,Dtiiil|>l»'
..—..i..- Uabltsn«, Kopl>«r|..i »Me«. I
Stav.
najmočnejši steber Jugoslavije.
1. Naša zemlja.
Najtrdnejša opora vsake države je kmetski stan. Kmet goji in neguje zemljo, da tem rajši in bogateje rodi. Vse, kar rabijo razni stanovi za svoj obstanek, živila, obleko, material (snov, surovine), za stanovanje in vse druge potrebščine, vse to nam nudi zemlja. Vse, kar imamo, je dar dobre matere. Zato je prva in najvažnejša skrb vsake države, da ima dovolj dobre, rodovitne zemlje. Vsaka država se -trudi, da dobi novih pokrajin z lepimi polji, velikimi gozdovi in bogatimi rudniki. Zato se Nefnčija in Francija že stoletja borita za lepi, . rodovitni deželi. Alzacijo in Loreno ob reki Renu, kjer leže bogata polja, krasni vinogradi in globoki premogov niki. O, dobro razumcpio, zakaj se alpskim Nemcem t Ure cedi po naših rodovitnih dolinah na Štajerskem in Koroškem, Tudi Lahi imajo dooer nos in ni čuda, da jim Idiše goriška brda in njihove gorice ia kranjski gozdovi Toda tudi mi vemo, da Je ta zemlja naša in da tuje«, ne Italijan in ne Nemec nima ne po božjem ne po človeškem pravu niti najmanjše pravice do nje in je zato tudi ne sme dobiti. In če naši zastopniki v Parizu — v sramoto sebi, Jugoslaviji in pravičnosti — podpišejo mir, ki bi nam vzel le najmanjši kos naše zemlje, tedaj to ne bo mir pravičnosti in sporazuma, ampak mir največjega imperializma, nasilja in krivice. Proti takemu miru bi se vsak pošten Slovenec vzdigni! z gnevom v srcu, pesti stiskajoč in z zobmi škripajoč. Tak mir bi strašno ogrožal obstanek Jugoslavije in svetovni mir.
2, Lastnik ia obdelovalec.
Zemlja je skupna last vseh ljudi. Do-rolj je velika, da dobi vsak človek določen kos zemljej nihče ni od te pravice izključen; naravno je tudi, da čim več ljudi zemljo obdeluje, tem več bo zemlja rodila, tem več bo pridelkov in sploh uporabnih vrednot ali dobrin. A vslod napredka in zahtev človeškega življenja so nastali različni stanovi, tudi taki, ki se ne morejo pečati z obdelovanjem zemlje; obrtniki* trgovci, učitelji, uradniki imajo drugačen posel in nimajo časa in ne sposobnosti za obdelovanje zemlje. V današnjem tako visoko razvitem življenju obdeluje zemljo samo poljedelec, kmet. Ta mora pridelati toliko, da živi sebe in svojo družino ia dru-
ge stanove v isti državi, ki zemlje ne obdelujejo in nič ne pridelajo. Če pa ima država premalo zemlje ali premalo poljedelcev, tedaj mora živila uvažati iz drugih držav za drag denar ali v zamenjavo za drugo blago. Lahko se pa zgodi, da sosednje države v vojnem času ali v času slabili letin zapro izvoz in tedaj pride dr-, žava v veliko nepriliko. Kaj se to pravi, smo bridko občutili v svetovni vojni. Sovražne države so Avstrijo in Nemčijo od vseli strani zaprle, živil ni bilo od nikoder, po mestih je vladala velikanska lakota. Meščanski stanovi so se jezili na kmeta: Ta preklicani kmet ima živil v izobilju, pa jih še za drag denar ne da. Najbolj so se na agrarce (poljedelce) jezili socialni demokratje, ki se bore s pretiranimi iu neizpe-Ijivimi zahtevami za delavske pravice, V Avstriji so zahtevali, naj se kmetom vsa vzamejo in med vse državljane enako razdele, To je bilo seveda neizp.-ijivo. Zlasti velika mesta kakor o, pr, Dunaj, so v takih časih v veliko breme državi. Le pomislimo: Kje dobiti pri splošnem pomanjkanju, kakršno vlada še danes, vsak dan toliko živil, da bo tri milijone ljudi sitih? Velika mesta so v vojnih časih gnezda in pozorišča uporov in revolucij in silno nevarna obstoju države. Za majhne države sploh velika mesta niso sreča. Čim bolj enakomerno je zemlja razdeljena med državljane, tem bolj enakomerno se razvija država, tem manj se je bati prekucij. Nekaj mora vsak državljan imeti svoje lastnine, če ne v zemlji, pa v drugačni vrednosti, drugače bo požigal in moril. Zato se revolucije začenjajo najprej po mestih, kjer je mnogo proletarijata, to je ljudi, ki žive samo od dela svojih rok.
Nasprotno pa je vedno najmirflejše ln državi najbolj zvesto kmetsko prebivalstvo. Kmet je najmanj novotarski, ker je najbolj svoboden in najbolj neodvisen, Kmetsko prebivalstvo je ateber vsake države in najtrdnejši steber Jugoslavije.
3. Razdelitev zemlje.
Čim bolj pravilno je zemlja razdeljena, tem več zadovoljnosti je v državi. 'Starorimsko cesarstvo Je morala propasti, ker so imeli zemljo le bogati veleposestniki; i sužnji, ki so bogatinom to zemljo obdelovali, so bili slepo orodje v rokah svojih gospodarjev. Ti »o uživali vse dohodke od svojih posestev in imeli udobno življenje, suženj pa je imel le pravico do življenja in do dela, dokler ga je gospodar rabil. A da bi eden samo delal, drugi pa samo uži-vaL to ne more biti naravno in, pravično;
kar pa je proti naravi in pravici, to pa ae more imeti obstanka. Zato je propadlo starorimsko cesarstvo. Prenehati so morali časi, ko je kmet obdeloval zemljo tujcu-grajščaku in mu plačeval desetino. Dane« ni več pravično, da imajo razni švarcen-bergi in Vindišgreci tako velikanska posestva, zraven pa je toliko revežev, ki nimajo razven pridnih rok in raztrganih otrok ničesar, — Zemlja je božja in vaša! opravičeno kliče oklic regenta Aleksandra*
Jugoslavija bo z novo postavo o pre-uredbi kmetijstva napravila velikansk korak v razvoju, ki ga zahtevajo čas in potrebe našega ljudstva.
Najbolj je to vprašanje bilo pereče v Bosni in Hercegovini, kjer je stara Avstrija že cela desetletja reševala kmetsko vprašanje, a ga nikdar ni rešila. Tam je bilo in je do danes še v veljavi staro turško gospodarstvo. Bedni kmetje, po večini kristjani, so tlačanili turškim veleposestnikom — agom ter jim morali plačevati desetino. Nova postava odpravlja desetino, zemlja postane last kmetova, Id jo bo obdeloval.	» v
V Dalmaciji, Istri in na Goriškem smo imeli tudi podoben ostanek srednjeveškega fevdalnega gospodstva, kolonstvo. Kolon je bil neke vrste najemnik na zemljišča veleposestnika. Vsak veleposestnik ima po več kolonov, včasih so njegove cela vasL Domala vsa taka veleposestva so v rokah Italijanov, Nemcev in Židov, Kolon dobi od »gospoda« nekaj zemljišča, borno kočo z gospodarskim poslopjem. Zato mora kolon dajati najemščino v denarju, mora dajati včasih več ko desetino pridelkov in opravljati robote, kadar je to »gospodu« prav in dobro. Pa tudi na Goriškem n, pr. v Brdih je kolonstvo še v navadi. Zakaj se ta načrt ni določil tudi za Goriško? Zakaj pozablja naša vlada na ta vrli del našega ljudstva, zakaj brezobzirno prezira najlepši del jugoslovanske zartilje? Goriško prepuščati Italijanom, se pinvi to zemljo upro-pastiti in njeno prebivalstvo kulturno uničiti, — Odlocuo zahtevamo, da se ta načrt, po katerem naj kmet dobi svojo lastno zemljo in jo svobodno obdeluje, raztegAe tudi na Goriško, Saj v Belgradu menda ša niso prepustili Goriške Italijanom.
Slovenska ljudska stranka.
Demokratični duh, ki }e zavel v Slov. Ljudski Stranki, odkar se je preosnovata, se je pokazal posebno ob zadnjih volitvah

i pokrajinsko veče. Vsaka stranka je do-fetia nalog, da imenuje svoje zastopnik« * pokrajinsko veče. Pravih volitev vlada n» razpisala, ker bo to pokraj-asko večcea-aio začasno in ker ni bilo nobene volilne postave, Kljub tem« pa Slovenska Ljudska Stranka edina t?.nxxf vseh strank ni narav-■03» po volji par voditeljev imenovala svojih zastopnikov, temveč je razpisala volitve, v kol&or ima pač svoje pristaše organizirane,
V vsakem okrajnem glavarstvu so sc ibrali odborniki naSih krajevnih odborov ter volili svoje poslance v pokrajinsko veže. Bila »o to zanimiva zborovanja, na katerih so kmetje marsikje na široko razroo-frivali svoje težave in zahteve, ter poslali fe sklepe izvršilnemu odbora S, L, S„ hi •c jc 7. njimi teroelfitahavila, S temi zahtevami sc hočemo baviti prihodnjič.
Pri volitvah so bili izvoljeni skoro sa-jni kmetje, ki najbolj poznajo rase m potrebe našega kmetskega ljudstva in hi bodo v deželnem zboru lahko naravnost povedali vladi, kje bo Sc treba krepko prijeti, da sc ustvari red v deželi. Mi smo odkritosrčno veseli, da jc stranka s tem res tudi T dejanju pokazala svoj demokratični sestav in da pridejo na drugi strani v veče res ljudje, ki imajo bogate skušnje iz življenja. Naša stranka bo imela v veču veČino kmetov in je ravno s tem pokazala, da jc prava kmeteka stranka.
Izvoljen« so bili v čraomaljakem okraju Janez Bohtc, posestnik v Zastavi, za namestnika Martin Cesar, posestnik v Rado vki; v kamniškem okraju Janez Bergant, posestnik iz Hra$ič, ?a namestnika Franc Ccrar, posestnik v Domžalah; v kočevskem okraju bivši deželni poslancc Karol fiknlj, za namestnika An!, škulj, posestnik < Grič; v kranjskem okraju Ivan Brodar, posestnik v Hrastju, za namestnika Avg, Sušnik, posestnik iz Škoijc I.okc; v krškem okraju bivši dež. ia drž. poslanec Janez Hladnik, za namestnika Franc Kobal, po-sestink v Gabrijelih; v litijskem okraju Ga-le, posestnik na Trebelfcveni, za namestnika Konrad Texter, župnik v Višnji gori; v ljubljanski okolici Josip Brenčič, posestnik na Vrhniki, za namestnika Janko Bab-nik, posestnik v Rožni dolini; v logaškem okraju I. Lnžar, posestnik v Novi vasi, namestnik še ni določen; v novomeškem okraju Ant, Avsec, posestnik v Gotni vasi, «a namestnika Anton špendal. župan v Mirni peči; v radovljiškem okraju Ivan finžgar, župan na Brcznici, za namestnika Franc Bertonceij, delavec na Jesenicah; v Ljubljani Iv, Serjak, trgovec, za namestnika Iv, Gostinčar, stavec v Ljubljani. Po-*Ž tega je zaupni shod S, L. S, volil 8 zastopnikov in ti so: dr. Breje, predsednik deželne vlade za Slovenijo, dr. Golja, vodjo okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico, Franc Silvester, nadučitelj v Boh. Bistrici, prelat And, Kalan, poverjenik za poljedelstvo, Franc Krivec, delavec na Jesenicah, prosesor Remec, stavbeni mojster Ivan Ogrin in advokat dr, Jerič.
Tedenske novice.
Jugoslavija.
i Ne lep« navade. Naš notranji minister Pribičcvi« je gospod svofe vrat«. J* Man jugoslovanske demokratske strank« In zato velik prijatelj slovenskega liberalnega ministra dr. Kranjcrja, a Ujab temu Slovencev nc »osi v naročju. Sedaj nam je od-ŠČipfiU 6 mandatov v državnem reču, V Bejgradu pa vlada precej na svojo roko: beb časopise, za sklicanje državnega veča se nc briga in tudi pogoji, katere je stavilo Narodno veče za ujedinjenjc, mu aiso d®8?1 mar. Gospod ni deinokratičen, čeprav pri-padk desnokrativni stranki. I-iberalci naj s takimi ljudmi hmaln pometejo, če nc, bo pometio ljudstvo.
j Kaj pa to? Srbski sodalnedemotra-tični listi silno napadajo dr, Korošca radi njegovega ostrega govora proti Italijanom na shodu zaupnikov Slov. Ljudske Stranke, češ da kot eden najvplivnejših nnnistrov nc bi sme! tako hudo nastopati proti Italiji, gnati imperialistično politiko -ter tako celokupno helgrajsko vlado postavljati v težaven položaj. Gospodje socialni demo-kratje, tako pa ne bo Slo. Zasedena zemlja jc naša in če nam kdo hoče ugrabiti našo last pa tudi našo ugodna gospodarsko bodočnost, bomo vpili do zadnjega in sc nikdar udali. Nikdar, ali slišite? Vas ne boli, zato nimate srca. nas pa zelo boli »r. zato ne bomo odnehali,
j Nemška vzgojit. V Mariboru sta dva nc godna dečka napisala grozilno pismo generalu Majstrti in ga vrgla v generalovo vežo ter se. bahala, da ho Maribor kmalu resen, ker bosta ubila generala. Policijo je pripeljalo pismo, ki jc bilo podpisano na način ameriških zločinov s sčrno roko«, na sled v Kovačevo strojepisno šolo in dečka Sta bila na ta način ujeta. General ju je ogleda), poučil, da! peljati pred trgovino, kjer sta bita zaposlena in izpustiti,
j Razburjeni Nemci, V Mariboru jc tekla kri, Nemci so demonstrirali in ob tej priliki resno ogrožali jugoslovanske vojake ter napadli policijskega ravnatelja; vojaki so se branili ter ustrelili. Pet Nemcev je bilo mrtvih, veliko ranjenih. Sedaj vlada strašno razburjenje po vsem nemškem taboru. Ncmci zahtevajo, da se jugoslovansko vojaštvo takoj umakne iz Maribora in ga zasedejo ententine čete! Pa ne bo šlo I
j Hrvatski polk jc prišel v Maribor, da pomaga vzdrževati mir in red.
j častno priznavanje. Aincrikanski polkovnik Miles sc jc i/.razi! napram generalu Maistru: slzražam Vam pri/.nanje za i zborno uoravo in red v Vašem ozemlju, kar najbolje in jasno priča, da sto Slovenci popolnoma sposobni za vladanje.«
j Nemci se maščujejo. V Gradcu so v povračilo mariborskih dogodkov veliko Slovencev zaprli, druge pa po ulici napadajo, ako jih slišijo slovenski govoriti.
j Nasilno poitalifančevanje. V zacede-ndi krajih so Italijani na zunaj izbrisali vsak sled slovenščine. Vse napise so priredili na laslto in občinski uradi morajo poslovati v ljubi italijanščini.
j Krona ali dinar. Finančno ministrstvo v Bcfgradu je naročilo poverjeništvu
aa linane« v I.fubljonf, naf * izjavi, t Mk>, 4» «• «ovi pMfeodni papirnati det*,
države SHS imenuj« krona ali mlinar. P0. verltnfcivo za tinance Je akbealo b«n&« strokovnjake, Umm izrehK	pn>»;
Uran, da li se izdajal kak no* dfrnar, do kler naša *ri»ra ni priinana; glede imenr M pa mnenja, naj ostane ime krona,
j Priznanj WN » državi SMS. Kako; poročajo listi, bodo prirnaue vse tri vere, katoliška, pravoslavna in mohamedan^* sta državne vere v Jugoslaviji .V rainistrshu za verstvo, ki bo odslej ločeno od ministr. stva za uk te bogočastje, a« bodo ustanovili trije odseki, ki borfn v svojem delo. krogu popolnoma samostojni, V kateli škem odseku bo načetoval dir. N « v a k.
j Katoliško dušno pastirsfve v Srbiji bo poverjeno bosanskim frantiJSfcanoni,
j Indastrfjn v Jugoslaviji Amerik ar^iu Jugoslovani imajo izdelan že na&rt, kal« v Jugoslaviji čim najširje uvedi tovarne, j Krvosesi. V Zagrebu je vefcfea tovarna za usnje. V skladišču ima 36,000 i zde lanih govejih kož, a jih ne da na trg. Noči kmetje pa morajo kupovati uenjc po 80 5v kilogram. Ali ni to škandal? Naj bi hrvatska ali belgrajska vlada že enkrat stopi);, tem lumpom na prstel
j Odpravljeni naslovi. Hrvatska vlada' jc izdala naredbo, po kateri sc odpravljajo vsi naslovi kakor: prečastiti, presvetli itd. Potemtakem bo hrvatska govorica precej
Drugod po sveta.
p Spori na mirovnem kongresa, Na
mirovnem kongresu nc gre tako gladki kot bi človek mislil. Najtežje vprašanje jc spor med Italijo ;n Jugoslavijo, 7/anes sc fa ne more reči, kako sc bo to končalo in kdo> bo zmagal. Amerikanei in Angleži so sicer na naši strani, toda Italijani to čez mero trmasti. Na vsak način hočejo imeti cel>> vzhodno jadransko brežje in italijanski gc nerali groze celo z vojsko, če mirovna koti ferenca nc pri>Jia njihovih zahtev, — P> tudi cela vrsta malih sporov razburja m> rovne odposlancc. Kiaučau tri rade imel' Japonska Sn Kitarska, Angleži bi radi od trgali Arabcem Damask, otoki v Tih cm morju ne dajo miru Angležem in Japar -ccm. Konec bo tak, da bo zveza narodw, ki se bo ustanovila, stala samo na popirj.u države brez Boga in torej brey. prave podlage pravičnosti pa bodo odrivale drug ' drago toliko časa, da bo zopet dozorelo do nove vojske.
p Kdo bo zmagal? V Italiji sta radi jugoslovanskega spora dve stranke. Prva je stranka zloglasnega Sonnina, ki zahteva za Italijo vse, kar ji priznava londonska pogodba, torej ne le Gorico in Trst, temveč tudi Itro in Notranjsko in "Reko u» Dalmacijo. Drugo stranko pa vodi Bisso-lati, ki sc zavzema za pravičen sporazur z Jugoslovani. V Italiji zmaguje Bissolatljt • va struja posebno ker jc Sonninovo mnenja tudi na mirovni konferenci zelo osamelo.
p čehosiovaki za verski pouk v šolat Na Čehosfovaškcni pobirajo podpise za verski pouk v šolah. Dosedaj so nabrali en milijon podpisov.
p Meje In velikost nove poKske države, Po poročilu iz Pariza bo znašala površina nove poliske drŽave 450.000 štiriiaškir
/2Z..

fcilomatrmr b 36 mflijati prebivalcev. Nemčija bo morala odstopiti novi poljski državi Gornjo Šieiijo in Opolfe, Pozn&njsko, Gdansko ia Atensko. Mesto is okolica •Craljevec (Konigsberg) bo tvorilo lastno uudovlado,
p Velik primanjkljaj' Nemška Avstrija Ima v letošnjem proračunu poldrugo miijar-da kron prioianjkijaja-
p Rumunski kmetje so se uprli, Zapletli so se z vojaštvom v krvave boje.
p Vet sto miljam! vojne odškodnine bo •uorala plačati Nemčija, deloma v denarju, deloma v blagu. Samo Srbiji, Francoski in >ielgiji bo morala plačati čez 50 miiiard frankov.
p Bivšega cesarja Viljema bodo pregnali v nizozemsko Indijo, Vsa njegova posestva bodo zaplenili.
Domače novice.
Državna posredovalnica za delo. V
vircteklcm tednu (od 27. jan. do 2. febr. 1.1.) je iskalo delo 177 moških in 77 ženskih dejavnih moči. Delodajalci so iskali 35 aio-i.Lih in 47 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 56, Od L januarja do £ebniai?a t, I. je iskalo delo 1336 delavnih moči. delodajalci so pa iskali 512 delavcev. Posredovanj sc je izvršilo v tem času 96, Delo iščejo pisarniške moči (281), trgovske moči (131), sluge r.a trgovine in urade, tov. delavke, služkinje, mizarji, ko-Jarji« kovinarji, zidarji, tesarji, natakarice itd. V delo pa sprejme posredovalnica Fudarje (100], izučenc poštarje in telegrafiste za	(50), služkinje, čevljarje, ce-itac delavce, Šivilje in delavce v tovarno zzl čevlje.
d Zidanje stanovanjskih hiš. Narodna ,%lada je sklenila, da bo v bližnji spomladi dala zidati več poslopij za stanovanja. Zelo pameten ukrep, samo da bi se čimpreje izvršil, ker pomanjkanje stanovanj v Ljubljani je že neznosno.
d Neveljavni bankovci. Ljudslvo opozarjamo, da so nekateri bankovci, ki jih jc izdala avatroogrska banka, pri nas neveljavni. Tako vsi 25-, 200-, 500-, 10.000-kremski bankovci. Dalje vsi oni dvajset-kronski, ki imajo ob robu napisano: II. 'Auflage, na mažarski strani pa: II. kiadas, (Ta mažafska stran je tudi v barvi drugačna kot so drugi bankovci.
Naznanilo iz ujetništva. V ujetništvo sem prišel 4, novembra. Skupaj sva potovala z domačim znancem Petrom Barle, za katerega pa sedaj nc vem, kje je. Končno jja pošiljam pozdrave vsem domačim in bralcem »Domoljuba« in jim želim srečno ia veselo novo leto, — Peregrin Breznik.
Trboveljski »Orel« vabi k igri »Revček Andrejček«, katero vprizori v nedeljo, dne 9, svečana popoldne ob 3. uri v Društvenem domu v Trbovljah.
Knjiga »Hči Brezmadežne« je vezana in stane s poštnino 8 K 30 vin. Dobi se v prodajalni Ničman,
Prošnja, Kdo izmed vračajočih se vo-i ukov 17. pespoSka, 1. bataljona, ve kai o AJo|-i.sja Pokovec, 17. pešpolka, 1. bataljona, 2. F,-kuaipanij;». 2, eug, vojna pošta Št. 32. Zadnjič te bil v boju i6. oktobra 1914 v Galiciji pri Novem mestu, in potem ni več glasu o njem. ^e kdo kaj ve o nlem. blagovoli sporočiti njegovi materi Mariji Pokovec, vas Dolganoga
St it pott* Kresnice ob Mat CdemkL Na-greda v širna ia deaariu.
Kdo ka| v o o Jožeta Scfcireifer, kateri ja slažii pri 17. pp_ aazedafe pri bvskem bataljone. Septembra Teta »iS. Je M aiet, teta 191«. it bil v (bolnišnici r Woiscfcaaka, Nikolaj, w KnaijL Naj se sporoči proti ponc-čilu aa naslov: Marija Schweiger, Sv. Petra cesta 23, Ljubljana,
Razne vesti«
r Lakota. Na Dunaju umre vsak. dan do 150 ljudi vsled lakote. Ententa zato hiti, da Dunaju čimpreje pomaga. 31. januarja so peljali amerikanski častniki skozi Slovenijo velik transport živil.
r Žalostna tridesetletnica. Te dni je minulo trideset let, odkar je umrl avstrijski prestolonaslednik Rudolf, sla cesarja Franca Jožefa. Takrat se o nenadni smrti ni smelo nič pisati in ljudstvo ni zvedelo nič natančnega o vzroku njegove nenadne smrti. Stvar jc taka: Rr.Jolf ni bil dobro vzgojen. Njegova žena je bila Štefanija, a kljub temu je imel nedovoljeno razmerje z neko gospodično Večer o, ki je pa bila zopet z drugim zaročena. To je ženina te Večera tako razjc2.Ho, da je pri neki pojedini najedel s šampanjsko steklenico Rudolia ia ga ubil.
x Kolo časa se obrača. Princ Avgust Viljem, sin cesarja Viljema, je stopil Lot uradnik v neko tovarno za avtomobile.
r O boljševikih, I.jeuiu, voditelj ruskih boljševikov se jc izrazil, da je izmed 100 boljševikov 50 norcev, 49 zločinccv in cn idealist. — Mož pač pozna svoje ljudi!
r Tudi na Kitajskem »o boljše viki. Kitajski boljSeviki so ubili 500 častnikov.
Za ka| se bodo potegovali naši kmetski poslanci.
Na zboru zaupnikov smo izbrali može, ki se bodo potegovali za koristi našega kmeta, delavca »n obrtnika. Kaj jim bomo naročili? Delavci in obrtniki se trudijo, da čim prej dosežejo uresničenje 6vojih želj in zahtev, tudi kmetje si moramo biti na jasnem, kaj hočemo.
Nova naša država sc šele pričenja graditi, Zunanji okvir bodo določili diplo-matje v Parizu na mirovni konfercnci. Gospodarska enotnost se bo stvorila počasi. Začelo sc bo s skuonim denarjem in skupno državno banko. V razpadli monarhiji je bila skupna državna in not^a 'baii-ka popolnoma veliko kapitalistično podjetje. Srednji slan sploh ni imel dostopa do njenega kredita, zlasti v Avstriji ne, celo na Madžarskem je bilo v tem oziru nekoliko boljše. Banka je kot taka imela velik vpliv na gospodarski razvoj, izrabila ga jc v vsakem slučaju v korist velekapi-talistov, velikomestnih Judov. Rajni dr. Krek se jc zastonj trudil, da bi bil iztisnil iz nje vsaj malcc ugodnosti za naše zadružništvo. V novi državi mora biti to drugače. Ogromno večino bo tvoril v njej jugoslovanski kmet. Naša nova državna banka mora biti skrbna mati našega zadružništva. Vprašanje valute, novega denarja in državnih dolgov sc mora rešiti tako, kakor bo zahtevala korist zadrug in denarnih zavodov, ki služijo našemu kmetu.
delavca in obrtniku, ne pa tako, da bi se pomagalo samo na sedlo kapitalističnim bankam, ki bi potem celo bodočnost jahale preko ljudstva in njegovih koristi. Za to se bodo potegovali naši poslanci.
Zelo nas jc razveselila poslanica prestolonaslednika Aleksandra, naj bo zemlja samo božja in kmetova. Na Srbskem je zemlja lepo razdeljena. Vsa je v rokah srednjih, trdnih posestnikov. Pri nas si je znal že v davnem času največje kose pridobiti nemški veleposestnik. Vsi boji in punti, vse vojske naših kmetov za staro pravdo so ostale brez popolnega uspeha. Sedaj je prišel čas. Naši poslanci bodo iz-vojevali zadnjo bitko za staro pravdo. Bof za zemljo sc mora odločiti tako, da bo reš božja in kmetova,
Komaj čakamo, da res postanemo tudi gospodarsko enotna, ujedinjena država. Zagrebški Jud je proti temu. Rad bi ohranil izjemno stališče, ki si ga jc znal priboriti v korumpirani monarhiji med svetovno vojno, da bi s pomočjo podkupljivih uradnikov še naprej csliral ljudstvo in grabil milijone. V boju proti tej nakani bodo Mi naši poslanci z zastopniki hrvaškega kmeta.
Dobro sc zavedamo, da smo se združili v državi SI IS s hrvaškim in srbskim kmetom, Id obdelujeta rodovi tnejše polje, ki nc zahteva toliko ia tako skrbnega ob-delovanja kot naša zemlja. Delo si bome morali na no»o uravnati in razdeliti. Nal kmet bo prideloval take pridelke, ki sc dajo pri nas ugodnejše in cenejše gojiti kof na Hrvaškem, Srbskem ali v Kanalu; kat sc tam uspešnejše prideluje, bo prepustil tamošnjim kmetom. Vsi bomo imeli lahko dovolj dela in dovolj zaslužka, pridelali bomo pa tudi dovolj za domačine in sosede. Nova delitev dela se pa mora izvršili brez motenja in poloma. Skupna naša kmečka zahteva mora biti, da sc naj varuje blagostanje kmeta v vsakem delu države enako. Vsi za enega, eden za vse, mora postati skupno geslo ujedinjenega kmečkega stanu jugc»ilovanskega. S tem trdnim prepričanjem bodo šli naši kmečki zastopniki v Beigrad in iskali prijateljstva pri vseh kmečkih zastopnikih Jugoslavije.
Obeta se nam vendar že enkrat zve-v.sl s celim svetom. Mogoče bomo v kratkem dobili blaga iz drugih držav, ki smo ga morali tako dolgo pogrešati. V prvi vrsti se mora misliti na potrebe našega kmeta, delavca in obrtnika. Misliti se mora pa tudi na to, da nc bodo dobili v roke razdeljevanja te<ja blaga krščeni in nekr-ščeni oderuhi, NaSe zadružništvo naj prevzame to lepo nalogo in država naj mu gre pri tem na roke. Naši poslanci na to lic bodo pozabili.
Vsi smo edini v tem, da naša nova država, če hoče biti gospodarsko samostojna, potrebuje tudi industrije. Domače narodne industrije imamo zlasti v Sloveniji veliko premalo. Prav je, če jo država podpira, zlasti v začetku, ne sme se pa to iz-; rabiti tako, cla bi država pod to pretvezo podpirala kapitaliste, kot se jc delalo vedno v stari Avstriji, Industrija naj se nc gradi tako, da bi milijonska podjetja postala last par posameznikov, ki bi potem svobodno odirali vse ljudstvo. Industrijska
Podjetja naj bodo last delavnega M«Iva, kar sc da izvršiti z zadruzmstv.om. V.Kropi jc delavstvo, združeno v žclezoobrtni zadrugi, lastnik lepega podjetja, ki lepo uspeva. Tudi na to bodo pazili nasi po-
'lanTudi kulturna enotnost sc bo dolgo gradila. Naši zastopniki bodo tako, v začetku gledali na to, da bo naša kultura kr-Jčanska, da bo resnična, ne zunanja, da se bo s šolstvom dala prilika vsem enako: revnim in bogatim, da si pridobe izobrazbe, ki nas bo duševno dvigala, praktično pa na.n bo pomagala do boljšega kruha.
Naš cilj mora biti, da sc bo našemu »adarjenemu, nepokvarjenemu ljudstvu na blagoslovljeni zemlji z najugodnejšo zemljepisno lego doma tako dobro godilo, kakor sc to le doseči da, da mu nc bo treba Iskati boljšega kruha v Ameriki in Wcst-taliji.
Svoje poslance poiiljamo v Belgrad z lavestjo, da tam nc bodo našli sovražnikov, s katerimi bi bilo vzajemno delovanje nemogoče, boj z njihovo veČino pa neuspešen, kakor je bilo na Dunaju, ampak da bodo našli tam prijatelje in sotrudnikc oied zastopniki bratov Srbov in Hrvatov, ki imajo enake želje in potrebe kot trti.
Gospodarski del.
SospodarsM !n tržni pregled.
Z našim sedanjim denarjem bo mogoče po sklenjenem miru lc toliko plačevati tujim podanikom, od katerih bomo dobivali razno blago, kolikor bo imela država kritja v posojilih, lastnih državnih posestvih in davčni moči prebivalstva, to je v proizvajanju blaga, katerega bomo drugim oddajali. To gospodarstvo nc bo drugega kakor izmenjavanje tujega blaga z domačim, kakor se je zdaj zgodilo po deželi med vojsko. Mi bomo vedno rabili razne tkanine za obleko. Čc si kdaj sami zgradimo vefi prcdilnic, bi nam zadostoval bomba/, in volna. Ko bi imeli doma predilnice, bi Imeli tudi domači delavci zaslužek. Totem bomo rabili sladkor, olje, petrolej, kavo, čaj, riž, razne kovine, gumi in vse druge predmete, katerih ni dobiti doma. Ko bi hoteli tc redi z denarjem plačati, bi morali najeti tuje oosojilo. To bi bilo slubo, ker bi postali odvisni od tujega kapitala. Ravne tako slabo bi bilo, ko bi več porabili tujega blaga, kakor bi domačega oddali. Gledali bo treba, da bomo vedno vsaj toliko oddali, kolikor bomo od drugod dobili. Preglejmo danes, kaj bomo mogli prodati in kara bo šlo naše blago.
Angležem in Amcrikancem, kateri lam bodo dajali po večini tuje blago, ner bomo mogli velik« prodati. Skozi Trst in Keko bo pa šlo veliko na£ega lesa. Italija, Urška, Mala Azija in Sirija potrebujejo naš es. lo bo morebiti najvažnejši izvoz. Cena lesu bo ostala gotovo visoka. Kar bo mogla Amerika ali Skandinavija lesa prodati, bo Slo v opustošene kraje Francoske in Belgije. — Negujte in skrbite torej za gozde, ker je v njih resnično veliko naravnega kapitala! Les bo ohranil svojo veljavo, 41
Primorska mesla bodo rabila mleko m masla. Ljubljano bo kmalu lahko zalagala sama okolica. Naši lepi kraji v Istn m Dalmacija imajo veliko p.rihodnjost, Trsi, Reka in Opatija bodo potrebovali dnevno vsaj 100,000 litrov svežega mleka. To mleko se bo moralo pošiljati iz naših krajev. Isto jc 7. maslom in sirom. Za te izdelke se ni bati, da bi nc našli kupca, čeprav bo ccna znatno podla. Pametni gospodar bo ic zdaj mislil, kako si bo pridobil dobre molznice.
Na angleškem otoku Jersci so vlani poskušali najboljše mlckaricc. Najboljša krava je dala sedem mcsecev po teletu vsak dan 16.5 kg mleka, iz katerega sc jc napravilo 1.08 kg masla, torej iz 13.5 kg 1 kg masla. Druga krava jc dala 3 mcsccc po teletu na dan 20.4 kg mleka, iz katerega so naredili 1.205 kg masla, torej jc bilo treba za 1 kg masla 17 kg mleka, Tc vrste krave imajo posebno mastno mleko. Navadno da vsaka teh krav toliko mleka, da se napravi čez leto 300 kg masla iz njega, Ko bi ga prodali kakor lani po 40 K 1 kg, bi ena sama krava dala lc na maslu 12.000 K na leto brez posnetega mleku, ki jc tudi vredno par tisoč kron.
Seveda ima taka krava najboljšo ia najmočnejšo krmo. Je, kolikor hoče. Čc sc mleko dobro proda, sc vselej izplača pri navadnih razmerah kupiti močna krmila, zlasti razne tropine, turšico in otrobe. Mi smo v icm šc daleč zadaj. Pravijo, da mora vsak hektar dobrega travnika preredili dve kravi, kateri dasta skupaj na leto 6000 litrov mleka. S tem bo treba zgodaj začeli. Slovenci moramo biti v živinoreji prvi v Jugoslaviji, — Seveda bo treba izdelke prodajati le zadružno po izvežbanih trgovcih,, da nas ne bodo ociganili prefri-gani Lahi, kakor so že marsikaterega.;
Izpitana goveja živina ne bo šla v primorske kraje. Do zdaj so slovenski okoličani po celi deželi najraje pokupili krave s teletom. Tele so pri Trstu ali Gorici dobro prodali, kravo molzli skozi sedem do devcl meseccv, jo močno krmili, dobili veliko za mleko in nazadnje več za jalovo kravo, ki je prišla pod nož, kakor so popred za njo dali, ko jc imela teleta. To je bila za prekupca prav dobra kupčija, za krnela pa slaba. Menda ne bo kmet zana-rrej tako nespameten, da bi lc drugim dobiček delal. Slo je tudi precej volov čez niejo, ne po železnici, ampak le z gonjo po prekupcih. Ker bo Trst in morda tudi Reka po miru proeta luka, bi ta kupčija skoro popolnoma prenehala. Dobivali bodo zmrznjeno meso iz Argentinijc, s kate-™n naš kmet ne bo mogel konkurirati. I udi iz Laškega, zlasti iz Lonibardije, sc bo dobila za Primorje ccna živina. V Trstu nc gledaio posebno, da bi bilo meso okusno, ampak da ga jc le veliko in poceni.
Naša /livina bo morala proti severu, na Štajerske, Dunaj in Češko, Štajerska ima veliko rud okopov v severnem dcl.u, živine pa v primeri s prebivalstvom malo, Za.estno je, da je zdaj družba za železo — Montangesellschalt — vse svoje topilnice opustila. Januarja je bila ugasnjena zadnja peč. Pravijo, da ne morejo več shajati, ker ni premoga, ni vadonov za prevoz in manjka dela\ cev. Takih jc zelo veliko, ki radi
visoko podporo vlečejo, takih pa zelo ma. lo, ki radi težko delajo. In ie ti zahtevajo tako plačo, da ne more nobeden podjetnik shajati. Iz istega vzroka so opustili tudi \ Nemčiji na tisoče tovarn. — Za kmete je to zelo slubo. če nc bodo tovainc delale, bo težko prodal svojo živino. Za našo ži-vino bo ved^o najboljši, skoro edini izvoz v Nemško Avstrijo in morebiti tudi v Nemčijo, — Pred vojsko je šlo prav veliko naše živine tudi na Češko. Čehi so pa dobri tr-govci. Pri nas so pokupili suho mlado živino in jo v svojih pitališčih, ki jih imajo pri pivarnah in tovarnah za sladkor, kjer jih l oslanki ječmena in pese izpitujo ia drago prodajo, Zuto so bili Čehi vedno proti temu, da bi se v naših krajih živina tako plačevala kakor na Češkem, Zdaj, ko nc morejo dobili one suhe živine, pa sami pomanjkanje trpijo. Meseca decembra so nioraii dobavo goveje živine znižati za 40 odstotkov, Zahtevali so lc od domačih kmetov 31.880 glav, novembra šc 56.465. Ker kmetje ne morejo več dati, je zagrozil januarju minister za prehrano, da sc Ho živina z orožniki vzela, čc jc nc bodo prostovoljno oddali. - Naš kmet pravi, da vsak, kdor mlado ali suho živino proda, zeleno pšenico požanje. To jc res. Čcinu bi delali za druge. Poskrbeti bo treba, da bomo doma izpitali Bvojo živino. Zdaj, ko ne bo i cč ovire, da bi nc zidali sladkornih tovarn v naših krojil), in še bolj ha Hrvaškem, ker jc tam boljši svet za to. — Čc nc bo tovarn, bomo morali pa doma pitati, N^.ši dolenjski kmetje so na to Z.c od nekdaj vpjtri, Turšica in močna krmila se bodo dobila 6koro gotovo pocciii. Treba fco le računati, čc se to dobro izplača,
Čehi so tudi pokupili popred veliko mladih prešičkov v teži 40 do 80 kg. Ko jc malim posestnikom začelo jeseni krme primanjkovati, so hitro rinili svoje mlade pujse naprej. Čehi so dobro spoznali, da jc zcrije pray, če jim naš kmet redi pre-iiče, dokler se pri niih tako malo priredi. Pokupili so na tisoče in tisoče takih živali. To se mora popolno popraviti. Veliko bolj p i, met no bi bilo, ko bi boljši gospodaril prodali svoje ložje prešiče in pokupili lake mladiče. Sicer sc vrnejo kmalu po vojski oni časi, ko so se najboljše plačali mladiči od 90 do 110 kg. Masti bo zadosti. Po mestih bodo zopet rabili kakor popred margarin in razne rastlinske masti. Hrvaški in ogrski prešiči, ki so bili zdaj zaradi obilne masti stako zaželjeni, nc bodo imeli več take veljave, ker vendar diše.po divjini zaradi reje nt prostem zlar,!l v gozdih. Taktat Etopijo naši prešički zopet na prvo nieslo.
Na Štajerskem j a nemška vlada določila nove qene preiičem: debeli Ia 1 kg do 24 K, debeli 10—23 K, mesnati 18—21 K, zaklani 26—30 K. Nekateri skušajo mast čez mejo ulihotapiti, ker sc v Gradcu veliko dražje preda kakor pri nas.
Mladi pujsi so se decembra lahko dobili za 200—300 kron par. Zdaj veljajo zopet 800—900 %ron,
Gospodarska obvestil«.
Vse konjerefee in posestnike konj se
v lastnem interesu opozarja, da je vsaka kupčija s konji, ki so bili last bivše avstro-odrske armade strogo prepovedana (Urad-
ni K«t št. 20 z dne 10, decembra 1918). Oškodovani bodo kupci, ker se na proti-po6tavne kupčije ne bode oziralo, proti prodajalcem pa se bode uradno postopalo. Vsak izvoz konj čez državne meje je isto-tako zabranjen,
g Sol in vžigalice za moko in fižol, Z Nemško Avstrijo je sklenila narodna vlada pogodbo, po kateri dobi Slovenija 30 vagonov soli in 10 vagonov vžigalic proti kompenzaciji, obstoječi v 25 vagonih moke in 5 vagonih fižola ler dve drugi pogodbi pro-metno- in gospodarsko-političnega znača-> ja, na podlagi dogovorov z dne 12. decembra 1918 v Ljubljani. Pogodbo je z malimi izpreinembami narodna vlada ratificirala.
g Cena modri galici za škropljenje trt
Eroti peronospori je znižana. Slovenska metijska družba nas prosi objaviti, da sc jc oddajna cena modro galico vsled Lz-premcojcnih razmer znižala in določila pri oddaji povsod na 6 K za 1 kg in se zato vse družbene podružnice in razdelcjeval-nicc, oziroma razdcljcvalnicc inodrc galice naprosijo, le na podlagi tc znižane cene sprejemati predplačila za naročeno modro galico.
g Preveč denarja imajo banke in drugi denarni zavodi, da nc vedo, kam ž njim. Zato so banke naenkrat znižale obrestno mero na 2Pričakovati jc, da bo obrestna mera šc bolj padla.
g 5 milijard. Po Jugoslaviji kroži — kakor so mogli doseduj ugotoviti kakih pet milijard avstro-ogrskih bankovccv. Pokritje pa jc — ničla.
Kaj mora kmetovalec vedeti o gnojlJlž* ?
Koliko stane povprečno 100 kilogramov najvažnejših umetnih gnojil?
I. Dušičnata gnojila,
1.	Čilski solitar 15';o pred vojsko 35 kron; sedaj ga »i,
2.	Žvcplenokisli amonijak, 20 do 21 c/a 34 k; leta 1918. 59 kron.
3.	Apncni dušeč vrsta A 24 K do 28.80 kron, vrsta B 22.80 do 25.20 K.
4.	Apncni solitar 15.60 K do 16.80 K,
II. Fosiornokisla gnojila,
1.	Tomaževa žlindra 16- 18< c 6.50 K, sedaj J8 kron.
2.	Superfosfat, 14^, 7,50 K,- sedaj 39 kron,
III. Kalijeva gnojila.
1. kajnit 12-15.5# 6 kron.
?.. 20';ina kalijeva sol 6.75 K.
3.	30%na kalijeva sol 9 kron.
4.	40';, na kalijeva sol 13 kron, I. 1918 pa 32 kron,
T/, Du&ičnato-Iosiornokislo-halijevo gnojilo,
• Gvano 21.60 K.
Keko dobiš ceno za en rediini odstotek v posameznih gnojilih?
Ceno za 1% rcdilnih snovi dobiš, ako deliš ceno za 100 kilogramov dotičnega gnojila s številom odstotkov.
Par zgledov za preračunavanje cen za en rediini odstotek v najvažnejših gnojilih.1
dragi pa po vigini odstotkov. Da jc cena v prodaji oo drobno vedno vBja nego v celih vagonih, je jasno. Tudi tovorne stroške moramo vpoitevaii.
I. Dušičnata gnojila,
1.	Čilski solitar 35 : 15 ~ K 2.22.
2.	Žveplenokisli amonijak 34 : 20 = K 1.70,
3.	Apneni dušcc 25 ; 18 — K 1.40.
II, Fosiornokisla gnojila,
1.	Tomaževa žlindra 6.50 : 17 -- 38 v.
2.	Superfosfat 7,50 : 18 — 41 vin.
III. Kalijeva gnojila.
1.	Kajnit 6 : 12 — K 0.50.
2.	20 % kalijeva sol 6 : 20 — K 0.30.
3.	30 % kalijeva sol 9 : 30 «= K 0.30.
4.	40 % kalijeva sol 13 : 40 c= K 0.30. Kakšen je posebni učinek posameznih
rcdilnih snovi?
Došec
naje posebno bohotno in daljšo rast.
Fosiorna kislina
pomaga, da nastavijo žita mnogo zrnja iu splošno pospešuje rast.
Kalij
pripomore, da se posebno krepko razvije listje in bilje.
Pri katerih rastlinah uporabljamo posebno posamezna gnojila?
1.	Dušičnata gnojila uporabljamo posebno: •
■1. pri o z i m i n a h , ki jih je zima ihočno oslabila;
2.	pri k r o m p i r j m in p c s i;
3.	pri ovsu.
II.	Fosiornokisla gnojila rabimo zlasti;
1.	pri vseh iitih in stročnica !>;
2.	pri v s e h k r m s k i h rastlinah (travniki, pašniki, detelje itd.), kajti molzna goved, mlada in breja živina potrebuje krme, ki ima obilno fosforne kisline za tvorjenje mleka in kosti (primerjaj stran 32 in 34);
3.	pri vseh o k o p a v i n a h , zlasti pri p c c i in krompirju,
III.	Kalijeva gnojila dajemo v prvi vrsti:
1.	p c s i,
2.	krompirju,
3.	krm skim rastlinam,
4.	ž i t o m.	'••''
1 Tu zračtmjcnc čenc imajo seveda veljati lc kot primeri, kako se delajo računi. Resnična cena' rnega redilnega odstotka v gnojilih sc ravna seveda na eni struni po ceni za 100 kilogramov, na (Dalje.)
Pismo svobodomiselca.
^Domoljub« je prejel pismo od moža, l<i pravi, da jc svobodomislcc, a nc v tistem grdem pomenu, kakor da bi nič ne veroval. Pravi, da ima vero, seveda sVojo: v cerkcv ne hodi, nc k spovedi; Kristusa ima za modrijana, kakor Mohameda ali Budha; v stvarjenjc nc veruje; aH v Boga veruje ali ne, iz pisma ni prav jasno, pripoznava pa nad nami »višjo silo«, hi smo mi nasproti
njej — nič. Sploh pa pravi, da pozna samo svoj o vest.
.-Domoljub« nima navade, da bi pisal pisma posamič temu ali onemu; piše marveč tako, da jc za vsakega in za vse. Zato • tudi temu možu piše kar odprto pismo, da ga bodo lehko vsi brali.
Ljubi moj — no zamerite, da se kar po domače pomenimo I — torej, ljubi moj! »Domoljub« Vam verjame, da ste pošten mož in v dobri veri, ampak na pravi poti niste. Po tej poti nc pridete do srečnega konca. Najjireč, do srečnega konca, kakor si ga mislimo mi. Nas kristjane v vseh zmedah, ki so na svetu, v vseh bridkostih ia prevarah zlasti to tolaži, da verujemo v blažertstvo onkraj groba. Čc ni življenja pO tem življenju, tedaj se nam zdi, da bi ne bilo vredno živeti. Kakšno življenje pa je to, če je moralo na tisoče in tisoče mlade-ničev v najboljših letih v grozotah strašne . svetovne vojske umreti! Za nas oni žive — če so nosili Boga v svoji duši — novo, lepše, blaženo življenje^
Vi seveda tega nc verjamete. Pa saj niti v Boga ne vem, čc verujete. Zakaj govorite o s višji sili«, zakaj ne o Bogu? Vi pravite, da poznate samo vest. Vest torej vendarle. A vest jc prazna beseda, če je nad nami lc avi&jfa sSta«. Taka sila je tudi svetovna elektrika, Lehko mc cclo ubije. Ali imam mar zato pred elektriko kako notranje spoštovanje? Ali mc elektrika nagib-lje, da nikomur nc storim krivicc, naj bo-dem dober, usmiljen, krotak? Kdo bi to dejal? Čc prislušavate pazno glt.su v vesti, sc bodete v čudu zavedeli, kako resnoben, kako svečan, kako nad vse zvišen jc ta glas: neizprosno, nepodkupljivo graja, kar ni prav, a s sladko zadovoljno« tjo povrača, kar ste dobrega storili. Saj ni mogoče, da ne bi v svoji vesli našli svojega Boga! V vesti Vam Bog govori. Lc umekrjite se nekoliko iz svetnega šuma in hntga, zamislite sc sami vase, mislite si, da ni Boga, ne večnosti, ali jc mogoče še umeti glas vesti?
Seveda si nc smete Boga misliti le preveč po človeško! Tako na primei pra-• vite, da ne morete verjeti v Boga Stvarnika, češ, kako naj je Bog iz -ilovice« naredil človeka?: Že sv. Avguštin je poučeval dvomljivce. svoje dobe, da naj si nikar ne mislijo Stvarnika, kakor da z rokami gne-to ilovico m obrazi -človeka. Sv. pismo hoče lc reči, da je božia vsemogočnost s stva-rjieljno silo iz zemlje proizvedla človeško telo in mu dala življenje in dušo, Kaj br bilo tu tako neverjetnega? Poglejte kdaj prekopan grob, kaj pa vidite notri kakor zemljo i^prst? To jc torej človeško telo — iz zemlje je in v zemljo se povrača. .
Govorite nelraj o človeku in opici. Na Čast Vam je, da pravi opičar niste. Po Vašem mnenju je bil človek nekdaj le v stanju, podobnem opici, a bil da je vedno pravi človek. Ljubi moj, to Vam je v čast. Ampak opičarji že vedo, zakaj ne govore kakor Vi, Pomisliti morate, kaj uči veda, da ie bila zemlja nekdaj ognjena obla m da. na te} obli-ni bilo mogoče nobeno življenje, kam le da bi bi! živel na njej človek? Zato si mislijo opičarji človeka iz opičjega bitja, to iz nižjega ia nižjega, najnižje živo bitje pa iz neživega bitja. Tako nekako zagrnejo postanek človeka s temi neštevilnimi
prehodi ia zakrijejo nasprotje. Iti» Va5i nu ' di očitno rciL Kajpada v rcsmcitudl oni uidejo nasprotju, naj ga Se tekoiMtn-io in Isje/Nikdar ia nikoli al mogk> iziti
HC
vajo
življenje na zemlji samoodsebe Iz ognja, ie liani pa \t mogel iziti odtod devet. Ogenj uniči vse življenjske kali, ia če je bilo vse ,vesoljsko nekdaj ognjeno in se je Seje poza cjc ohladilo, slrdiio in pokrilo • akono, je moglo življenje priti Ic od drugod. Odkod? Zadnji odgovor more biti ta le: Živa bitja in človeka je ustvaril večni Bog, ki jo ustvaril tudi nebo in setuljo.
Ljubi moj, to niso prazne marnje, to uči vera, a to tiči tudi pamet, in nobenega brezverca že ni bilo, lu bi bil mogel razložili, odkod življenje, čc nc od Boga,
Vi tudi lega ne verjamete, -.sato se nam smilite. Najbolj se nam pa smilite, da ima-ic Kristusa za navadnega modrijana.
Kajpada, Kristus jc bil tudi modrijan, a večini izmed nas bi bilo malo pomagano, ve bi bi! samo modrijan. Kaj bi mi navadni Jjudje z modrostjo in učenostjo, ali, kakor pravijo, s folozofijol Bog pomagaj, čc bi mi morali šele filozofijo Študirali in se z mo-diijani prepirati, katera jc prava! Posebnost krščanstva je prav ta, da stopi predte katoliška Cerkev s k?atkim vprašanjem: oli za Kristusa ali proti Kristusu? Ali se morete zaupati Kristusa ali nc, to je vprašanje, Sedaj pa priznavajo tudi brczvcrci, na primer veliki francoski brezverec Kc-nan, da jc Lil Krisius največji, najčistejši ia najplcmciiitejši človek. Kako bi sc mu iortj nc icaupali? Če sc mu pa zaupate, berite evangelij — evangelij ie njegov lia-ulr —, berite zapiske in liste njegovih učencev, počasi, premišljeno, s preprostim srcem, bre^ napuha, samo iz ljubezni do resnice, berite vrsto za vrsto, od prve do liste zadnje, Icj se v njej glasi tako srčno lirepcncnje po Jezusu: » Pridi, Gospod .fe-?us!c In nemara se bo tudi Vam zgodilo, da bodete iz dna srca vzdihniii: »Pridi, Gospod Jezus!« In Gospod Vas bo v duši vprašal: Ali torej ne misli« iti drugam? .Vi pa mu bodete odgovorili s sv. Petrom: »Gospod, kani naj grem? Ti imaš besede večnega življenja. Jaz sem veroval in apoena!, da si li Kristus, Sin božji!« Potem iVam bo pa tudi cerkev in spoved srčna potreba!
Toliko za danes. Pa pozdravljeni! Premislite malo vse to, svobodno, a tudi resno! Morda bomo še prijatelji, Kristus včeraj in dan.03 in na veke! -
■■.'4' • » »
P r i p i & c k za vse druge, »Domoljub« prosi vas vse, da bi se, kakor ta mož, v vseh rečeh obračali na »Domoljuba«. V teh časih, zlasti po vojski, je vse polno težav in dvc-ntov, ia zelo dobro bi bilo, da se med 6eboj pomenimo kako in kaj. 1 a sliši to in ono, drugi ima sam razne ponuselke, zakaj se ne bi o vsem tern zaupno pora zgo v oril s prijateljem? In »Domoljub* je tak prijatelj, ki mu lehko za-,upate, aa ne bo nikdar izdal nobene osebe, ampak bo skušal samo pomagati vsakemu in vsem. Pisma bi morala biti. seveda zajeta, in nc pozabiti, da je na pisma treba pritisniti znamke po 20 vin,, da nc bo plačeval »Domoljub-- še nepotrebnih kazni. Pozdravljeni I 3'
junakinja iz Stajra.
Povest Prevaja' (IWM
Visoko je dvignil kclifa, ga obrnil, proti vzhodu ia zahodu, preti tfrebfiicam ter tc blagoslavljal ljudstvo, rekoč: ►Jezo«, a vso fjren-Kosljo nasičen, Jezus, za nas na križu darovan, pokrepiaj nas v tej najgrenkejU uri slovesa in zapuščenosti, da nas ne premaga. ea-tai', u* se ne omaje naša ver,v O Opspoat Sedaj Te nese« v prognanstvo, Tebe, kt c isia ves svet! Kadar bo v tej nesrečni deželi polna mera bridkosti, kadar bo steklo dovolj solz, prikaži s« na« častit ter naj posije nad nas Tvoja milost; njega pa, ki « svojo brezbožno postavo krši Tvojo božjo zapoved, ponižaj in izprcobrail*	,
Tedaj jc zašumelo po cerkvi: »Amen, n menic in iz visokik kwov jc prihajal jek kakor nadzemski zbor: Amen. amen; iz grobnic pa, v katerih spita Sebastijan Hendel ir- Ana Stcr, roditelja štajerskega. Mogotca, 6e je čulo votlo, neznansko bobnenje.
enkrat je menih v tvojih velili rokah dvignil feelih, ki sc je svetil kakor zahajajoče solnce; vse ljudstvo je ležalo na kolenih pred Najsvetejšim. V drugič je Albert med tihim £veckijanjem zvončka blagoslovil r visoko dvignjenim kelihom množico; nato je ogrnil roke in Najsvetejše z vclumom ter je stopal ž njim po oltarjevih stopnicah doli ter se je _s strežnikom, 1:1 jc pred njim žveukljal, obrnil prc-li južni ladji. Sedaj go visoko v zvoniku v lilobokem basu zapeli mogočni katoliški zvonovi ter so oznanjevali nad temnim mestom, da gre Gospod it, Stajra na zadnjo pot —■ v tujino.	,
Množica sc jc liiio, brez glasu z gorečimi ' svečami gnetla za duhovnikom. Sprevod sc jc
Comikal mimo oltarjev s«r. Ane in Matere do-rega sveta; zdelo sc je,, da sc 6vcla obraza v svitu sveč žalostjo majeta sem in tja. Kar je obstal Albert In ie, Lo so še doneli zvonovi in so se tnnciice mrmrajoč ustavljale, i/pregovoril:
»Vc8 milj odtod je božja pot v Vccgu, kamor se o kužnih časih zateka ljudstvo, in je blagoslavljajo duhovniki z blagoslovljenimi pšic.-ini. Tam sc jc obrnila kuga, ko je leta 1466. opustošila vso deželo, V Stajcrju ni nobenega ta'oerna!:eljna več. Na božje povelje pojdem v Veng, da izprosim tam pred Bogom v Zakramentu milosti za zapuščeni Štajer, ki mu žuga dvojna smrt. Vpričo Boga, ki ga drže moje roke, vas vprašam: Kdo izmed vas gre z menoj? Veste, da gre pri tem za življenje. Le tisti naj se oglasi ia stopi naprej, komur jc vera več kakor smrtno življenje. Jutri zjutraj, ob solnčnem vzhodu vas bom pričakoval v braj.-ingu, da vas popeljem na božjo pot na kraj milosti. <'
Vse je bilo tiho naokoli, samo zvonovi to v svečanem blagoglasju plavali, tem iu tja. V dušah Ijuustva se je borilo sveto navdušenje s strahom,,.
Kar 6topi naprej mladei.Ua ter veselo in jasco i/pregovori:
»Ce uuvolite, .gospod pater, pojdcia z vami. a
Tedaj so se pa zgenili možic in so, kakor težke more oproščeni, vzklikali:
»Štefana gre, mi gremo tudi.«
Kakor vesel val je valovalo skozi ljudstvo: i>tefai.ii.
Vedno več ljudi se je pridruževalo Ste-lam, vsakdo ie rekel: Jaz tudi. Jaz tudi. Jaz tudi, Ljudem jc s čc! odsevalo sveto veselje m pobožno navdušenje, kar ic duhovnikovo srce napolnjevalo z radostjo. Se-li uc začenja naii<rcnkeiša ura trpeče cerkvc izpreminjati v veselje t Se jc sveti križ zagrnjen z mrtvaškim PujaT'	Be pri,ia'a i;c daljave ale-
V krogu od več kakor slo mož in žena, ki so sc oglasili za romanje, jc pater Albert
še enkrat povzdignil svoj «Us ter je to«t« molil molitev zoper ku£e. Nato <c korakal
uaprei z Najsveteišim, za katero je bila prt. oravljena v tupnišču rerna celica, in se je bliial glavnim vratom. Venec lučic ga |o obseval ia množica ga jc spremljala. Cerkev j« postala puščobna, čma in neprijazna, kako* gozd, v katerem vlada groza in strah. 1« or. gelnega kora. jo pristraiila sova z boltčcčinu kolcsacliml očmi, ia netopirji 60 cvilili po4 svodovjero, ki se je zdelo, da raste v neu;. mernost, in so frfotali proti grobnicam.
tuj, na koru bobni votel korak. Po etop. nicah, ki vodijo iz kora, se urno liplje doti neki mož z gorečo svečo, katere vosek mu p« rokah doli kaplja na tla. ,
Pred glavnina vrati te za trenutek obstal; mrzel veter jc pihal skozi vrata in mu je skoraj ugasil svečo, Zasenčit jo je z roko, tac sta skočila iz 6tene dva mala hudička in sta mu kazala jezike. Prestrašil se je, pa se je kmalu začel sebi samemu smejati. V blodeči luči so sc kamenite podobe na steni premikale sem ia tja, tik njega je bila pa podoba, na kateri jc jezuitski pater iz dtčiia izgaujd dva hudiča.
Mož je ovil okoli sebe plašč, ki mu ga je podaril sodnik, ter je zrl v temno noč. j>roti iupnišču, kjer je bilo že videti luči. Sto! jc tu ter čakal, dokler bi nc ugasnila zadnju luč} ponočni veter mu jc napihoval plašč, netopirj; so frfotali okoli njegovega bledega inenitkeg* obraza.
•Cc bi tc še nc poznal, morilka, ki f.cai ti ubcžal, sedaj te poznam do dna I a jc siknil, >0 človek, ki nosii suženjsko obleko, katera sem nosil tudi jaz, udari te Bog, ki ga fa?. in sc upiraš mojemu dragemu gospodu, ki ie za Jezusom najboljši izmed človeških otrok. V kužno gnezdo boš romal, da nas bo« vse okužil, in pri tem ti naj pomaga vlačuga, Li se ti je tako sladko nasmejala. Le stori to, po* vem ti: dalje, kakor do visUc, ne prideš,-
V	župnišču je o^aorJla zadnja lučicn. Nt temnih potdi so nevidno molili pobožni delili-ški glasovi, ki so pojemali v vetru.
Kakor se jc nelioč v temni urči plut.il i i-dajalec Judež Iškarijbt čez potok Cedion, tiho kakor senca sc je priplazil skozi cerkvena vrata ndjiadnik Kcrn ter se jo potem pclaJ v Vogelzang, stanovališče mestnega n-anikii
X.
Onstran meclnik okopov stoji Miogočai sodnikov grad. čegar vogelni stolni in slemena kipe proti nebu v temno noč, Grajska okna no nocoj še razsvetljena ter zro kakor velika svetla očesa doli v mesto, kjer šc ni zamrlo v ponočnem miru votlo, tesnobno in plašljivo. šumenje in vrvenje.
Na sodnikovi pisalni mizi gorita dve voščeni sveči. Po trdem, težkem dnevu, ob katerem si ni privoščil niti trenutka počitka, dela sodnik it v pozno noč: Piše pisma raznim možem, ki jih imenuje za kužne komisarje. Samo strupenim lu teranom zaupa to službo. Pri sveti Krvi! Nikoli več naj kak katoličan uc opravlja v Štajru zaupne, častne službet Nikoli več nc!
Kakor vihar v skalnatih gorah razsaja ord v llcndelnovih pršili... Ti katoličani, predvsem pa ta menih Albert, ki jc prvi iu edini obrizgal njegovo kužno postavo s svojim jezikom, ki je strupenejši kakor gadov, kakor cio< diasov jezik...
»Hendel, kakor gore le bo težil dan.« Tebe bo težil, farf Le pazi, papeški psovač! Samo ena kapljica še, in mera bo polna — potem pa kliči svojega Gospoda Boga in svojo Marijo, vse bo zastonj!
V	svitu gorečih sveč nekako čudno izgleda soba, povsem drugačna, kakor po navadi. Zdi se, kakor bi letale spake nad omaro, pa to so le izrezani listi na slemenu; zraven src-po zre ženska glava z dolgimi lasnimi trakovi na moža, ob pisalni mizi, to je vrat harfe.
f t '1 udi mož ob pisalni mizi je ves drugačeu, Kanor po dnevu. Na črnobradateia obrazu s« mu svetijo oči, kakor bi bil zel duh, in od smaragda na njegovem prstu odseva skrivnostna ognjena lisa, ki se trese na stropu...
Nekoliko sob od njegova delavnico i>rcS je spalnica, ld je nocoj še razsvetljena. Zakonska postelj ic postlana iu plavolasa Helena lcž»
ita. r __
uJcvvaM v flamsfce rjuh« In inuMas&o svifo Hr pritoka na »vei« ar«« drobno deklico, ka-fl»r M fo hotela obvarovati pred — bofnas-— črno smrtjo.
Uho te plazi hišna nhovi sobo, ki io medlo MHMvctlm«-oljnata luika, ki brli v .zlatem ko~ m»e». P«ww> drži lopatico nad plamenom, ir katerega vliva iz kriatalnate steklenice rož-M v«da. V «gnjn bolščijo zlate solze, dra^o-jantarjevi biseri, in po sobi se ie razširjat IkMHč vosi, čegar vsaka unča vsplja najmanj eefein.
Gospa v postelji vzdihuj«: kO, to Sc ni trav«, treba j« ie neka) zraven. Pa se nc morem spomniti, Sesa lc manjka. Pa sem za (tatovo ati&ala od svoje babice; tri stvari ic treba Sgali, da dim prežene kugo. Jantar, ro^no olje — oni Ne pade mi v glavo, fe vzkliknila. Po-I«m je tožila ženska, ki je ležala v postelji cvetoča kakor roža, da ima mrzle noge in da jo MM v prsih,..
Oh, sedaj ji je prišlo nj misel. Pravi satir, hi ||a je treba nositi za vratom, obvaruje pred harfo. »Cilka, prinesi mi moje nakitje... ne, »•kliči sem morena soproga) Nočem spati brez njega... oj. zakaj ne pride.,. mene je strah io groza ,.. li naj sama tu obupam?«
Hišna je položila svoji roki na prsi in se je tresla groze, ko se je plazila proti sodnikovi pisalni sobi,
»Milostivi gospod,« je šepetata, »milostiva 4aspaprosi.«
'Kaj hoče,« jc osorno vprašal sodnik; tam V stran je prisluškovala Helena v posterji,,. o kak ljub ji je ta glas, ic je tudi rezek in osojen ...
»-.Naj počiva,« jc nejevoljno rekel. -linam opraviti. Li sedi?«
»Nc, v postelji je,« je šepeta'* deklica. sNaj torej spi.«
Držal je pero v roki ter ic prisluškoval
S roti oknu, ob katerem so šumljala pomladmi Irevesa. S- studom in grozo ic ravnokar slišal svoniti katoliške zvonove, zdelo se mu ie. «la vaicniajo vnovič. Pa se mu je samo zdelo.
r-Siccr pa po>,cj rni, kakšno smrdljivo šaro pa zažigate tam. Smrdi do sem — da je groza!«
Dckl iea je jecljala: »Rožno vodo — in jantar,	Proti kugi!« •
Zadri sc je nad njo: ^Odprite oknal V taki strupeni sopari jo mora dobiti, kdor jc Sc nintel«
Hišna sc je hitro odstranila. Sc„!»iifc ic zavihtel zvoncc, morsko vilo; rezko jc šinil njegov glas po mrtvi hiši.
Tresoč sc je poniino pristopil služabnik, Hendel mu osorno pravi:
*Jc- li moj sin, lajtnant, žc tu?« 'Toda v tistem zapeketajo spodaj pod drevesi kopita, prav sedaj brzo prihaja. Po stopnicah gori odmevajo glasni, bojeviti koraki. Ve« zasopen stopi Henrik v sobo.
»Tukaj sem, oče, kaj zapovedujete?« Oče pravi: »74aogo čiijl Danes to pa zares podim okoli, kajneda?« rolrepljal ga je po rami. »Si li truden?«
»Kaj ie, truden. V Line vam j&šcro, če hočete.«
»Imenoval sem komisarje zoper kugo. Tu so pisma in imenovanja zanje; samo tebi jih izročim, ker je strogo zauona zadeva. Do polnoči iih morajo imeti v rokah.«
Henrik je vtaknil pisma v nedrij«, »Do polneči; malo časa je, pa ho 2e šlo,« te odvrnil Henrik.
»Imenovani gospodje nai pridejo jutri zjutraj oh šesti uri pred katoliško župao cerkev, ki jo bom dal zapreti in z mojim pečatom zapečatiti. Ob pol osmih pa bomo sodili ono deklo, ki je baje izvršila detomor, saj veš, Po sodbi ostane svet skupaj, da se posvetuje o varnostnih naredbah zoper ku£o. Vse to stoji v pismih. Notri stoji tudi, kar moraš žc posebej ustmeno povdariti, da bodi prva in zadnja skrb komisarjev, _ da kar najstrožje pazijo na papeško zalego. Ti psi so sklenili, okužiti mesto. Povej jiui o uagnusnem sklep«, v procc-»i|i nosli v mesto okuženega mrliča, Dobro postavi besede, caj znaš. Nai skrbe za svoje Živ-•Jhmie in nai se ne obotavljajo stopiti na prste I«) sramotni sodrgi?«
Mladi človek jc pogledal svojega očeta in
w----P-..E MM
nkdt sJe-K b3 to vendar!« ku2en
»Oospodj« pnpel»ik? m nf stvar dobro zamislili,« je zasmeMjivo rek »I Henrik, »Gotov« »O fcot«h,* da bi »e mi krivoverci nabasali s kugo, da w.s bo v v«čm» čast in slavo božjo mesto rešeno, da bodo potem zopet po mestnem trgu i:cprehajale svinje, po mesnicah pa podgane, kakor sc jc godilo pod katoliškimi gospodarji,
»Saj resi Menihi pa s skrinjami za od-pnstbel« sc je mogočno zasmejal sodrrtk.
»TiI« ga jc nakraT bripavo vprašal, medtem ko jc duši) jezo, hi ga jc močno grabila. »Slišal sem zvonenje. Kajna zopet počeli? So li imeli božjo službo?«
»Nc vem,« je advrcil mladi mo~. »Baje jim je nekdo pridigal, petem pa so zopet molili raznovrstne litaiiijc — tako vsaj sc mi jc reklo.«
iPridigaH Alberti«
Sodnikove oči so streljale blisk in ogenj, »t) čem je pridigal?« je rohnel, »li »c veš? Li nisi bil petri?« _(Dalje.) _
NajboljSa In najsigurnejša prilika za štedenje:
Htt Plilia
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev 6
(tih za frančiškansko cer!:v'jo}
sprejema hranilne vloge. In iik obrestuje po 3»/«9.'o brez kahega odbitka.
Stran 59
6Ic| inserai!
Književnost.
il Umor v Sarajevu. Dostavki k dr. J, A. itibcrtoviai odkritjem. Napisal J. Dolc-nec. Cena I K 10 vin. — Naš rojak dr, Žt-bert je odkril stvari, ki bi nikdar nc mogle priti v javnost, Žc bi ne bila končala vojska z razpadom Avstrije in Odrske, ki jc poti neutemeljeno sumnjo veleizdaje med vojsko mirno gledala, da so med vojsko Nemci in Mažari obešali nedolžne Slovane, na Dunaju in Sc drugod pa so bili odlikovani in visoko povišani v slu/bab največji zločinci in propalicc človeštva. Knjižica jc silno zanimiva in se dobi v Jugoslovanski Knjigarni,
P. d. občinstvu n&vnanjam b tem, da st, teb. i t. otvorim v Krasto, Kožna vlfca, hi&. St. Ht
cteinibarsfco obrt.
Popravila iivrfiujem vsesltozi solidno in po smernih cenah. Ko so bo zamogrlo dobiti blago, otvorim trgovino a dežniki lastnega izdelka.
Obilnemu obisku so priporoča velospoštovejo
Bogomir Cof,
Vino motl,°» porjavelo
w l j> in sploh vsako vinsko bolezen popravim.
Prosi se vzorce prinesti ali poslali
P. SKERBIC-n DttbifUna, Ambrožev trg 3, IL
Pratme.
7. ozirom na vedno ponavljajočo »o napada po naših listin na tukajftno trgovce, te-ia*»ia ffrcmijf trgovcv v I.jtibty>»i sledeča:
Onspodarshi poMta> nnSe prejlne rirtove, kafeor deloma tudi sedanje Jugosiarvijo Jo podoben onemu, <rt»»egouo trdnjave, v katero Jo vcak »ivoz zaprt. Obstoječe zaloga so se vedno bat j krčile, dočim so jo kupna moč na3em denarja vsled ogromne produkcijo papirnatih bankovcev dan na dnu manjšala m dosegla dane» Se ka,o.-;ti»l>»Vn miuiuivim. NaSo etisko 20 xna)e nevtralne državo popolnoma tskori-f.titi tako, da so tovarnarji za one male poSi* 1 jat ve surovin morati plačevati ogromno cene, vrhvitega v tuji valuti, katero so tri do Štirikrat prepločaM.
V drugi vrsti so draginje krivi po največ vorižsrrji, tihotapci i» prekupčevalci. Lo ti bo nakopičili velik del rozpoloMivega Moga v svojih skrivnih Drlojih ir» ga a tem odtegnili pošteni in javni kontroM podvrženi legitimni' trgovini.
Veliateri listi prinašajo zadnji čas poročila, da »o na potu is Amerike boj« velike množine tekstilnega blaga v« našo državo. T« vesti pa so bres vsake stvarno podlage in povzročajo snnra nepotrebno hoganjo občinstva. To bomo tudi dokasali. v kratkem potom ča-poplsOv. Navzlic tff'mu, da v doglednem času-ni pričakovati nikakoršnega dovosa blagft, so ljubljanski mamifakturni trgovci So mcseca decembra pr<;te<>r)cp»	sporočili svoj.
sklep, da so v otigled vr.iiki bedi "In pomanjkanju našepra Tjudstvaj obstoječe icne čeravno v svojo veliko škodo, pripravljeni ceno blaga izdatno znižati. Ta sklep jo odposlanstvo tr-govc« izročilo 27. decembra pr. ). poverjeniku za trgovino in 01)1% ki so jo pa izrazil, da se nahajii sedaj v demisiji, ter da bo celo zadevo ro5il njegov liasicnili.
Ker pa jo ostala cela zadeva Ss do danes r>*n-eSenn, je z ozirorn na nujnoat 2adcvo načelnik sklical novo posvetovanje, na katerem so jo denogel sledeii
sklop:
Trgovci >'. manutaktumira, konfekcijskim in modiiiia blagom v Ljubljani sklenejo prostovoljno, čeravno e velikim žrtvami, da znižajo ceno za vso k on s umno blago, ki jo bilo nabavljeno do konea leta 101.8 «a eno tretjino itosedHOjili yrodaJuili eaa.
*i'a Hfelap stopi takoj v veljavo,
&rei!U trgovcev v VMM
29. januarja 1919.
L Samec, načelnik.
Sauennaim & ICcrberjevo veg«'.abilno-fosfor okielo krapltno krmil«, katero je splošno znano kot najboljša in najizdatnejša krma «a oovedo, prailte Is kanje, je po dolgem času, iiopet doSlo. Zlas'.i so pri kravah doseže Isvan-redno zvlSnnjo molsnostl, Naročite, da se prepričate. Zavitek 3 kg sta no U It 80 v. Trgovci za večja tnro^ita dobe primeren popust. Glav* na zaloga >'n prodaja »lian Kravanja, Begunje pri aalieku,	673
Domačo semensko deteljo, lati en o strne, smrekovo seme, sirk, suhe gobe in druga domača semena Itupuje v vsaki množini
FRAN POGAČNIK v Ljubljani, Dunajska c. 36. Muhleisnova liiSa.
Pozor trgovci!
Več tisoč kg jnko fine kolomal« (3mlr za vozove> v zavojčkih po pol. 1 in O kg in več stotisoč Skatljlc vasaHna in Ritta (bftsa) Bkatljlee v različni velikosti, daljo zelo veliko zaloff* tabljeu vsake velikosti, kakor tudi Igau Uco (drat) št 12 do 18 po celo nizki ceni Ima v zalogi J. MENART, tra«v*c, Dom-žale, Gorenjska	W
10 vinarjev
lil dopisnico; Vas slone mol
cenik, lfl se Vniti
polije na zohte-vo zasloni -Jan Konrad,
,, si, 19!>/(<?cSkcl (SSUSi- — 1 brile« iz srebro lekla tt T~, l>-. _ j j - , Varno--stnibrlvsk! aparati ponlhli. K 7-JHi, dvorezna rozcrv.rjzd.«
tuc. 12 K. I a: t- in
bradcstrlžnlkt I'.
»•_. Pujitja se p novzetju eul predplačilu. Zsue-na dovol|ena ali denar naral.
m a Cfiije s&S^S;
r» brei vod«. I porcelsnuU
lo<i?ck 6 K, 1 ducat 00 h.
pristno, najbolj-lo mit, i ko»
jI "l ke 30 K. - /oiiij"
■r proti aaprejpoiiliam drnnn«
piSoTOALElfi m
lino dISefc koraad ICO C' 3 kosi K 15-, 12 kos. K«1-, i« kos. K Kr-
Prisia« fcittS* »uiis PRAfiNO MfLO
za kp K 2?-, pri vetjem naroČilu popust. PoSilio proti pretip.afllu H. jfisker, Izvozna t. rdkn Zagreb 1, Pelrln|ska 2. -Hrvatsko.
teil)^ J or< ta Ur;ij3HtO» ja
.TJI zaupljiva stvar
[^v.V,'^] zato se pri nakupu obrnite rta
tvrOko F. ČUDEN SIN
.km nasproti b!. pošis

k*» PopoS.no belo platno -sk
morete doiltl s vporabo natega liboratga luga PB&ŠEU ZA PlHTfiO. Velik prihranek fn malo truda pri p.-3-.iiu. 1 savol ISO gramov K1—, 260 (jrasnov i( ISO, 450 gramov U 2 50.
K3ja«i tf mere iMMfltl 10 zavoj«?! irl naročita 5 kg popnetl Eanpofllja «e pc ponr-at-ija, Produ! .id deb« popust.
„ lzto« M. JOnKer, fn^1?^
semepa,
».^ovSati s semeni pišite po ceno vnlk, SEVER & COMP., LJUBLJANA
Zobotrebce
•kroglo rezan«, potem pložCnato rezan« (lino brušene) kupuje po najboljSi ceni tvrdka AnL Krls;,er, Ljubljana, Mestni trg.	371 (10)
ucohjkbos V aaj-
oljai Upaljavi, e«a* m u-»ajajo alikl. a»bt»v»it« veliki eenlk a vei n»fo taca •li karal brezplain*.
B. Lasa, *a.rt»)or J t. 7*.
Kuverte s firmo, pismo, rotane iti
Izvršuje natantno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Zarszno cementno
strešno opeko
najbolj trpežn« vrsta lahko dobite prt Antona Vrtan, Kranj na farovSU ioWL
Pravo Koito
ji kg K 1Prt naročbl en««« zaboJISka okoli jft »/»k* K ® - Iranko. PoBiije po povzetja zavod
Ei »ksport M. Jfiuker, Zagreb it 1, Petrinjska t, naročjem se prosi poslati tudi polovico imeA*.

Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstvaza krmila. Ha to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeža 2 krat na teden krmi. ena peat polna I2„„f;„« tO je dr. pl.Trnk6cz.v-a redlln) prašek. „MliG Paket velja 3 K, 5 paketov 1B K pošt-"ine prosto. 5 paketov zadostuje za 23 meseco za enega vola, kravo ali praMfa, da se ziccL. Dobiva se pri veakem trgovcu.
Glavna zaloga: ležerna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani.
Mastln je bil odlikovan z naj viSJlml kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Dimu.
Na tlsofe kmetovnlccv hvali in rabi „Mastln".
«1. w	---—- F ---™--
odstrani prav naglo dr. Flesch-n izvir, zakonito zajamčeno „Sknbolonn" mazilo". Popolnoma brez (luna, ne može. Poskusni lonček K 4'- veliki K 6 — porcija za rodbino K 15-—. Zaloga ja l,m bi Jano la okolico: Lokama pzi zlatem 'jcicnn, Ljabljana, Elartjln trg. 1520
1'aKito nn varstveno rnarriko HS^»%ol»m"l
S Hvfomatična past £
»a podgano JC. 7'30, «a miii, JI 6'30. rcp-.jt'^ - love bre« oadaorttvk no «t- iivali v 'Jjv, »ni noOi, no nimttt nikak« Blodi in - ^ ,»9 sAma a^r-ct naatavijo. — tast aa r—,..	nfar:;0	vijms na tiaoiv ifar-
kov v e^l tto^f, pa K 0'BO. - l*-:<orno tiehijoPt loviUo aa n>i'ifi JSTova" iiOD.inl K s ao. I'ov«ol rajtiolj.u uspeli! Mooj?o Kalivaln'*n. 1'o.iili* «9 po poviotjn rošlnioa K 1'Siv lzvo. n« tvrJka TTMTMJS, Dunaj Hit*, KanUnsgraMO 11.
izurjena
jonsKG in Kraj
ki so dobro vpeljani pri gostilničarjih, kavarnah in trgovcih, sprejme prvovrstna tovarna likerjev in aadnlli sokov. Obširne ponudbe z referencami pod Konzum 854 na upravnldtvo ,,Domoljuba*.
nr Huplan Dnbnva drva *aba T r»lo«U>, on ncUr »»ko n,nor!ino: uUKVlu Uliti, dplgra, rdrava; knelaninv loc 10 cm debelina tn en mefcar dolAlns BOOlUnjUl Iti napvaj, Ualje 7a«ke rr.te rezaac,a la tevancfl« smccliovega lesa. Poandbe takoj aa naalov Anton Resohltr. trgovina « Uaom, JUjabljana Pisarna: Dvorni trg it. I, II,	ni
Ž«U se rzell v najem ali v nakup dobro idofca
l/mrannir><) ki bi imeltl najmanj MUVdtllltdj dveopnjiSfi. Ponudbe naj es blagovolijo poslati na g. Ropar Frane« kovač v školjl loki.	668
Čokolada, kava, čaj, kavni nadomestek, Izboina esenca za čaj z rumom, soka« nec, svila, dieta, milo, trpežni Čevlji, svilen baržan, platno, blago za ženske in moške obleke, domače snkno, pralni prašek, papirnato In drage vrečo, eU korija, se ceno prodaja v skladišču •Balkan« L nadstropje, levo, Olifčič.
Odda m tako] služba
na in or
JMaj* tcaaMrsil »Domotjab*«.
- Dohodki t ntitek 1, posestvo, ki prerodi 1 kravi, t tolle in 4 praSiC«; a ustanovnlna av. maS 80 kron j 8. plača iupne cerkve 18 kronj 4. drva 48 voz; 5. blra S» mernikov pSenlce, 17 mernikov jeEmena, nekaj boba Sn lanu; 6. prosto star; o vanje > 7, v denarju 180 kroni 8. Stolnina do 100 kron. ProSnja na žnpnl nrad v Rakitni, potu Borovnica, rto 00. sveCana 1910.
SvojeCasnl p. n. naroCniki turtkih preik, ki so prenehali ali ki hotel« jireneliati z meseCnimi vplafili na! v s vrh o povraCila vplaCanlh ine«. kov nemudoma vpoSljejo zaaovni prodajne listine in potrdila o vola. Canih zneskih na naslov:
Glavno zastopstvo zrečkovnega oddelka čajk, Industrljalne banka v Pragi, LJnbljan«, Franževo nabrežje 1.
2 eevEfarska pomnila ~
se sprejmeta takoj proti popolni oskrbi, VeCaeizve pri FrancuRamovS, p.Ježicai£
• «t v v
i oSrsiH
Odlovomi «r«4alk Josip OcotlaCar j M<4>ijaai
za sodo ima naprodaj tvrdka ZABRET & KOMP. V BRITOFU PR( KHAN/U,
Zamenjam S leta starega
la za kram
mlokadco. F. Jerko, Podboršt 10, Jožica.
Vlniiar,
zanesljiv, trezen, priden, razumoD, oženjori, brei malih otrok, kateri moro tudi sam delati, s« sprejme s 1. marcem 1919 pri A. Falescaml, posestn k v Llbni St. i, pošta Videm na štajerskem. Letna plaCa 730 K, stanovanje in kurjavi prosta; dalje dobi 1 njivo, pijačo in na leto 1 prase; vinifarka mora oskrbovati vrt ln fclviao,
Sedlarski pomočnik in očeeec
sa sprejmeta pri I. Kralj, sedlar v Železnikih, Gorenjsko.
Za špehindruga živila
zamenjam pravo mirovno blago za ženske predpasnike in obleke ter za modke srajce. Fnnica flor anClč, Bled, Gorenjsko,
POZOR!
w k, strao taks dolgo, kakor ie blago nalogi!
Zimsko blago, kakor n. pr.: modke nogavic«, zapestnice, zimske Cepiče, pase (Lelbbinden), teneki JopiCi in volneni otroCji JopiCi so * posebnim nižjem cenam za oddati,
Eksportna hiša »Lana«, Maribor št 73.
Čevlji!
Snknenl doma« Čevlji z debelimi preA tlml klobuCevinastlml podplati velikost 86—H par Kil-—. Za razprodnjalce pri naroČilu 1W cata par K 8 50. Usnjeni vojni čevlji z lesenimi podplati ln usnjatlml varovale! podplatov, dobro delo in llCna IzvrSitev s celimi usnjeU® gorniml deli za par 86—41 K 28 —, veliko« 42—46 K 34 — Pri odjomu 12 parov povrne« poštnino, zavojnlno ter dovolim 6V» »Kontft Gorski čevlji iz kravjega usnja za moftke, m* čnl čevlji za štrapae St; 40—46 par K K'"-1 Usnjeni čevlji ca otrok« z lesenimi podpri velikost 28—26 K 18 ~, 26 -28 K 20<50. Po3»J» po povzetju na vsa strani.
RUDOLF WERDJSHEIW»
zaloga tovaicna ca čevlje, Grada«, Sporgasso U
Tiska /t$o»lovan*k» toku**