SPOMENICA POSVEČENJA SLOVENSKE RIM. KAT. CERKVE SV. KRIZA DNE 28, NOV. 1915. SOUVENIER O F THE DEDICATION OF THE R. C. 4 SLOVEN. GHURCH OF THE HOLY CROSS DRIPGEPORT, CONN. Rt. Rev. Jan. J. Nilan, puspek Hartfordski. /aY ^ i U^\ ”o MARIBOR O-t f~. vc- CERKEV SV. KRIZA ponos ogerskih Slovencev. Končan, glej, božji je hram! c>lovenska cerkev, cerkvica bela, prisrčno pozdravlja te fara vesela! Ti srce in duša si nam! Koliko pač truda in znoja, koliko noči brez pokoja, koliko žrtev in dela s pastirjem je čreda imela, da vsklilo svetišče je to! Vsa slava in čast vam zato! Ta cerkev pomnik naj vam bo, da ogerski vrli Sloveni so zvesti Cerkvi le eni! Ta cerkev pomnik naj vam bo, da Sloven ima srce zlato, za božjo da čast je ves vnet, za cerkve lepoto zavzet! Pozdravljen križ, znamenje ti zmage, ki varih si cerkve nam drage! Častimo te, slavimo te! Križ s\eti vam bodi zastava, “zveličanja našega znak” ž njim boj je, pa tudi v njem slava, p »gumno objami ga vsak! Le križa se držite zvesto, On kaže v življenje vam cesto, pripelje v nebeški vas raj, odpre se nebes vam sijaj! Poklonil Rev. Ant. Berk. Telephone 283-2 Slavish spoken. js “EVERYTHING FOR THE HOME” The GLAS\ER FURMITURE Co. j ^ 1 192 MAIN STREET, Bridgeport, Conn. » 117U— Rev. M. J. GOLOB, prvi slov. duhovnik v Bridgeporti. THE CITY NATIONAL BANK 101 -105 WALL STREET BRIDGEPORT, CONN. ■ U.nIIT tD STATES DtiPOSI7QRY Capital, $250,000. Surplus and Profits 500,000. Frank Miller, President. Charles E. Hough, Vice President, & Cashier. Henry B. Terrill, Assistant Cashier. Robert. A. Beers, Assistant Cashier. SAVINGS DEPARTMENT. 4% Interesi payable April lst, and October lst. P0 TjSEJf BETI#. Kratka je doba treh let. Pa kaj se tudi v kratkem času lehko stori, nam kaže zgodovina naše fare in danes posvečene nove cerkve. Komaj tri¬ letno dete je naša slovenska fara v Bridgeportu, Conn., pa z današnim dne¬ vom stopa kot čvrsti mladenič v enako vrsto z drugimi farami v tem mestu. Žalostno je bilo za dobre Slovence v Bridgeportu, dokler ni bilo tukaj slovenske fare. Doma lepo kriščansko izrejeni, so prinesli seboj tudi v tujino pobožno srce. Pa koliko jih je tako ostalo? Moramo reči, da prav malo. Brez vsakdanešnje molitve, brez Božje službe v nedelje in svetke so mnogi živeli kakor bi nikoli nobenega nauka ne bili prejeli, Zna se, da tudi niso bili sami vsega krivi. Tujinci, h katerim so nekateri zahajali v cerkev, jih niso radi videli in mnogokrat so merah čuti nelepo ime. ,,vonječi Hrvati” Dosti jih je hodilo daleč doli v New York,naj bi tam mogli pri slovens¬ kem duhovnika opraviti vsaj svojo vuze nsko sv. spoved. Tako so se sloven¬ ski frančiškani v New Yorku doznali za vogerske Slovence v Bridgeportu. Par let zapored so poslali ti gospodje Slovencem spovednika za vuzem. Srečni so bili ljudje, čuti Božjo reč v materinskem jeziku in začeli so prositi, naj bi jim frančiškani dali stalnega duhovnika. Oskrbeti kaki naselbini lastnega in stalnega duhovnika, ki bi znal tisti jezik kakor ljudstvo, pa v Ameriki ni lehka stvar. Če kje, tako gotovo tukaj veljajo Gospodove reči, da je žetev velika, delavcev pa malo, in da se veliko ovčic tukaj zgubi časno in večno zato, ker nimajo pastirja, ki bi jim lomil kruh večnega življenja. Pred tremi leti se je goreča želja dobrih Slovencev izpolnila, ko so jim višji pastir, mil. ptispek iz Hartforda potrdili lastno faro in jim dali stalnega duhovnika Rev. M. J. Golob po imenu. Po naročilu mil. pišpeka so Slovenci i ajeh pritličje ali basement v francoski cerkvi sv. Antona. Dne 26. jan. 1913 je bila tam prva Božja služba s slovensko pridigo. Do prvega julija 1913 je bila za Slovence vsako nedeljo le ena sv. meša. V pismu z dne 13 junija so pa mil. ptispek dovolili vsako nedeljo dve službi Božji za Slovence, naj bi tako imeli vsi priliko, dopolniti svojo versko dolžnost. Pa kaj da smo bili pri tej cerkvi le tujinei. Trebalo je platiti visoko na jemnino in poleg tega so nam še dostikrat dali občutiti, da so oni gospodje, mi pa le najemniki. Vsi smo imeli le eno željo, oskrbeti si skoro svojo lastno hišo Božjo. Kmalu so prišle še druge in večje težkoče. V Ameriki država ne zdržuje cerkve, pa tudi ne duhovnika. Ljudje, ki hočejo imeti svojo faro in svojega duhovnika, morajo si vse to sami zdrževati. Postaviti in opraviti cerkev, jo vzdrževati in dati duhovniku dostojno plačo, vse to pa stane mnogo penez. Parniki morajo zato dostikrat posegniti v svoj žep in včasih še precej na globoko Navadno že pravimo, da se pri penezih preneha prija- telstvo. To je pač istina. Če bi ljudje še tako radi meli duhovnika, in če bi duhovnik še tako natanko dopolnil svoje do;žnosti, kakor hitro bo oprosil farane, da darujejo na cerkev, kakor je potrebno, takoj bo imel več nepri- jatelov, nego prijatelov v fari. Tudi pri nas je bilo tako. Dosti jih je bilo takih, ki so bili samo tako dolgo farniki naše fare, dokler jih ni nikdo prosil, da bi kaj darovali. Ko je pa bilo treba kaj dati, so odpadli in še druge dobreod govarjali. ,,Slovenci ne bodo nikoli imeli cerkve v Bridgeportu. “Kaj nam cerkve trebe?” “Pop bode peneze pobral in odskočil.” Takega in enakega govorjenja je Lilo dosti čuti. Pa to ja povsodi tako. Boljše ko je kako početje, več protivnikov ima. Trdo je bilo mnogokrat za dobre farnike, dosti darovati in poleg tega še od svojih lastnih ljudij ošpotavanim biti. Pa trnjeva pot do zm ge pelja. Število t ikih, ki so se takoj od začetka zav/eli za novo faro je bilo malo, pa je vendar čedalje bolj raslo. Po preteku treh let, pri pogledu na novo cerkev so protihnili hudobni jeziki. Protivniki so na sramoti, dobri farani pa imajo v novi cerkvi svojo radost. Mnogo se je opravilo molitve, dosti darovalo sv. obhajil, in dobri Bog je blagoslovil naš trud. V novi fari se je hitro od začetka ustanovilo društvo sv. Jožefa (26 jan. 1913). Namen društva je: pomagati društvenikom k dušnemu in telov- nemu blagru, ohraniti jim sv. katoličansko vero in podpirati društvene brate in sestre v nesreči. Dosti dobrega je to društvo storilo, zato je pa tudi danes število društvenikov že precej naraslo, kakor kaže slika. V novi cerkv- si je društvo postavilo stalen spomin, s tem da je darovalo altar, posvečen društvenemu patronu, sv. Jožefu. Krščansko življenje se je posebno poživilo s sv. misjonom, ki se je obhajal od 1—8 marca 1914.Bil je to prvi misjon za vogerske Slovence v Ameriki. Goreče pridige č. o. Anzelm Murn a,slovenskega plevanusa iz So. Bethlehema, Pa. so pripeljale mnogo ljudilj nazaj k cerkvi. Obnovljeni sv. misjon v prvem postnem tednu letošnjega leta po č. o. Kazimir Zakrajšek-u iz Brooklyna je dobre še bolj potrdil in mnogo mlačnih zbudil iz njihovega žalostnega dušnega stanja. Najlepši sad drugega sv. misjona je bila dekliška Marijina družba. Skoro vsedekličkesose priglasile in pokazale, da ljubijo Marijo, svojo mater in hočejo po njenem zgledu lepo živeti. O gorečnosti družbenic svedoči lep Marijin altar v novi cerkvi z Marijino podobo, pred katero so slovesno obačale, da hočejo žive i kot dobre Marijine hčere. Koliko so pa dobrega storile z molitvijo, sv. obhajili in z dobrim zgledom, to bode znano še le poslednji den, den pravičnega povračila, ko bomo v knjigi življenja našli zapisano vse, kar smo dobrega storili v svojem življenju. Avgusta meseca, 1. 1914. je fara kupila svet za novo cerkev za $3859.00 Predno je poteklo eno leto, se je začela staviti nova cerkev, posve¬ čena z veličanskenu znamenju sv. Križa, pod ka erega zmožno varstvo je bila nova fara izročena od mil. višjega pastirja na prošnjo ljudstva in duhovnika Dne 14. junija 1915 je bilo pričeto delo nove cerkve. Dne 1. avgusta so mil piispek ob navzočnosti mnogih duhovnikov in velike množn ne vernega ljudstva slovesno položili in blagoslovili vogelni kamen za novo cerkev. V vogelni kamen je bilo vloženo poleg drugih spo¬ mina vrednih reči ene “Novine, Marijin list in en izvod lista Ave Maria.” Pri tej priliki so Bridgeportski Slovenci prvokrat očitno nastopni. Bila je tako lepa slovesnost, da so še naši sosedi Vogri čudeči se praviti: “Lassa, lassa a Horvatok, mit csinalnak”. (Glejte, glejte Hrvate kaj začinajo!) Bolje ko je delo napredovalo, bolje je rasla dobra volja in veselje dobrih faranov, če stopiš v novo cerkev, srce se ti mora rr.dovati, ko vidiš na altarjih, na postajah sv. Križnega pota, na krstnem studencu, posodah za blagoslavjeno vodo it d. imena dobrosrčnih dobronikov, ki so vse to darovali za svojo novo cerkev potem, ko so že poprej mnogo darovati v penezih za povanje hiše Božje. Lepo so tu zapisana njihova imena, pa še lepše jih je sam Bog zapisal med imena tisztih blaženih, ki so si Boga samega za dolžnika napravili. S prvo v nedeljo adventu t. j. dne 28 nov. 1915. je bila nova cerkev posvečena in izročena svojemu vzvišenemu namenu. Ona bode nam vsem Slovencem, bivajočim v Bridgeportu in okroglim skupni dom v daljni tujini. Na tem sv. mestu se bomo lehko čutili kakor doma, blizu svojega nebeš¬ kega Očeta in iz vsega srca molili k Njemu, kakor nas je Gospod učil: ,,Oče nas, ki si v nebesih”.Lehko smo ponosni ali gizdavi, da je to prva cerkev vogerskih Slovencev v Ameriki. Ko že nas da mo ne bo, bode ona še glasila našim nasledovnikom, da so tukaj bivali dobri in globokoverni Slovenci in Slovenke. Taka gizdavost nam ne bo v greh, nego na diko pri Bogu in pri ljudeh. Hvala naj bode za to vsem dobrovoljnim f urnikom, posebno pa dobro- tivnemu Bogu, zakaj nič ni oni ki seje in zaliva, nego On ki daje rast, to pa je Bog. Slovesni blagoslov vogelnega kamna cerkve sv. Križa. Ej kaj mene cerkev briga. V. J.... so stavili novo cerkev sv. Martina. Kolektorji so pobirali l>o mestu na hram Božij. Prišli so v hišo, kjer je bilo veliko število krajanov zbranih. Povedali so po kakem poslu so prišli in oprosili darov za cerkev. ,,Ej kaj mene cerkev briga. Meni cerkve ni treba, pa tudi na cerkev nič ne dam”. Tako se je odrezal eden izmed tam zbranih. ,,No, no le tako ne govori, morebiti skoro pride vremen, ko ti bo cerkve jako treba,” mu je odgovoril kolektor. Meni ni za cerkev nič in za cerkev nič ne dam,” je še enkrat povedal grobijansko in nič ni dal. Ni še minul eden tjeden. Ravno te človek je šel iz Hazeltona v Loweville po železnični cesti. Vlak je pribežal in predno se je mogel ogniti ga je mašin zgrabil. Njegovi prejšni tovarišje so ga našli na tem mestu mrtvega. Spoznali so, da je to kazen Božja. To je istinska prigodba, ki se je prigodila v Loweville, Ohio. Tamoš- nji ljudje ti še dnesde.n lehko to povejo. Almožna ali darovi na cerkev še nikoga niso spravili na kodiško palico. Ravno narobe, Bog da svoj blagoslov tistim, ki radi darujejo na cerkev, ali na druge dobre čile, ali sploh radi pomagajo, kjer in kedar j e potreba. Nikar ne bodi slabe volje, če prosi kdo tebe dar na cerkev. To je al- imžna, ktero daješ ne človeku, nego Bogu samemu. I Bog i človek cerkev potrebuje Cerkve nikjer na svetu same od sebe ne rasejo kakor hruške. Ljudje sami si morajo cerkev postaviti. Težak, ali delavec pa nijeden noče zastonj delati, raj je vsaki delavec svojega plačila vreden naj štolor dela ali baro v salon ali stolico za cerkev, treba mu plačati. Kdo pa naj plača za povanje in za vzdrževanje cerkve? Gotova reč, da tisti, ki hšrkev potrebujejo, t. j. mi sami, ki zdaj živimo. Naši nasledov- nik : , kterih še zdaj ni na svetu, ali pa dečica tega ne morejo storiti, če¬ lu v 10 bodo tudi oni cerkev potrebovali.O svojem času tudi oni pridejo na red. Cerkev pomagati in za njo darovati je tedaj ravno taka dolžnost, kakor plačati v štoru za svoj strošek, ali za svojo obleko. Po vsodi, kjerkoli hočejo verniki meti svojo cerkev v Ameriki,se želi od njih, da na njo darujejo v posebno začetku. Saj je vsak začetek težek.Treba plačati zemljišče, plačati dalavce, plačati material, kupiti cerkeno opravo, vzdrževati duhovnika i t. d. Za vse to treba penez in zopet penez. Zna se, da je mnogo takih, ki take popevke nič kaj radi ne poslušajo. Drugi se, pa na to jezijo in 3 slabimi rečmi obsipljejo tistega, ki pride na cerkev prosit, naj je že potem duhovnik sam, ali pa kdo drugi. Prijatel moj! to pač ni prav. Nikar se ne zgovarjaj: ,,kaj mene cerkev briga? Meni popa ni treba. Jaz imam cerkev doma v starem kraju, kda domov pridem, bom pa hodil v cerkev.” Koliko premoreš, daj z dobrega srca, naj leva roka ne zna koliko je prava dala. Če pa nemoreš dati, kar se od tebe prosi, pa vsaj ne dajaj gro- bijanstvo. S tem se ne more za cerkev nič kupiti. Z dolgimi in grobijanskimi jeziki se še nijedna cerkev ni postavila, Tisti, ki pridejo na cerkev prosit darov, opravljajo težek posel, Ko bi imeli za sebe prositi, bi gotovo nikoli ludskega praga nd prestopili. Oni to službo za Boga opravljajo, v Božjem imenu in za B >žjo čast prosijo. Kedar te prosijo za dar na cerkev, pomisli tudi to le: da to ni toliko dar, nego dača, katero so dolžni platiti tisti, ki cerkev potrebujeje. Svetni oblasti moraš dačo platiti in to o pravem času. Inače pošlejo eksekutorja, da ti vzeme toliko tvojega imanja, kolikor si dolžen. Če si pa grob žnjim, še bo pa tebe vzel in te bodo vteknili v luknjo, kakor pravimo. Pri cerkvi se tako ne dela. Vsakdo je po svoji vesti dolžen prispevati svoj del k cerkvi, ali nikomu se sila ne dela. Če ne moreš zdaj, boš pa dru¬ gič, kedar ti bo mogoče. Tako, da vsaki da iz dobre volje, naj bi pri Bogu imel njegov dar večjo ceno, darovnik pa večje zasluženje. ,,Včinite si prijatelje z nepravničnega mamona, da kda pomenkate primejo vas v veki večna prebivališča.” Ešče nekaj, moj krajan, kda prideš v cerkev in je tam kolekta, ali darovanje; nikar ne daj gumba n i kolekto. Cerkev nema suknje, ali ka- pota, da bi potrebovala gumbe. Tudi nekateri radi opravijo darovanje, da dajo krajcarje, ki so jih še prinesli seboj iz starega kraja. Ti sam veš, da za te tak krajcar nema nobene veljave, kako pa naj Bog od tebe tak dar za dobro vzeme. Morebiti lehko spraviš tak penez v salonu, ali pa v štoru, kedar je tmica, pa to je tudi greh, veliko bolj pa še v cerkvi. Tedaj zavoljo svojih darov na cerkev nikoli ne mrmraj. Daj, koliko moreš, pa od srca. Daj k hvali in časti Božji. Če imaš malo, daj, koliko moreš. Saj veš, da je Kristus pohvalil vdovico, ki je samo dva filera daro¬ vala, in je povedal, da je več dala, nego drugi, ki so bogate darove prinesli, ker je to dala iz čistega in dobrega namena. Ravno tako bode s teboj. Zdaj pa še nekaj! V Ameriki imamo, hvala Bogu, že veliko število katoliških cerkev. Tisti, ki so je steli, so jih našteli okoli petnajst jezer. Katoličanov štejemo v združenih državah do petnajst miljonov. Na vsako cerkev pride tedaj približno eno jezero duš. Če odračunituo drobno dečico ki še nemore hoditiv cerkev, nam seveda ostane precej menje takih, ki bi mogli hoditi v cerkev. Za mesto se v cerkvi ni treba bati. Skoro se bolj treba bati, da je preveč mesta. Kolikokrat se zgodi, da je delavec skozi celo leto v fabriki v saki božji den na svojem mestu, v cerkvi ga pa po cele mesece enkrat ne vidiš. To je znamenje duševne bolezni. Cerkev je Božja fabrika, ali delavnica. Cerkevni zvonovje so kakor žvegle na tej Božji fab¬ riki. Kedar fabrika v pondelek, torek, sredo, četrtek, petek, in soboto zatuli, lehko vidiš, kako se vsaki delavec pašči po najkračjem potu na svoje delo. Kedar se pa v nedeljo oglasi zvon, se mnogi taki dolavec, ki bi imel iti v cerkev, doma v svoji postelji obrne na drugo stran, kakor bi bilo še le polnoči, govoreč: dnes je nedelja, lehko še si počijem. Koliko je takih, ki bi tako redno hodili v cerkev, kakor hodijo v fabriko med tednom? Cerkevni odbor vletih 1914-15. Kako žalostna je prikazen, da prav mnogi, ki je v starem kraju rad hodil k sv. službi Božji, tu v Ameriki to sceloma zanemari. Dolga pot, slabo vreme, oster mraz, vse to ljudi doma ni zadržavalo od cerkve, tukaj mu pa slobodno cerkev pred nos postaviš, pa ti ne pojde noter, poleti mu je prevroče, pozimi prmrzlo. Kam je prešla tista detinska ljubav do Boga in do hrama Božjega, ki se tako lepo kaže pri vernih krščenikih doma v starem kraju, pa je tudi srečne in blažene cini? V Ameriki smo seveda že malo bolj naprej. Človek, ki je prišel v Ameriko, je že kajfsveta videl, si je dosti skusil. Marsikteremu je glava že tako visoko zrasla, da bi rad že tudi na Boga samega odzgoraj dol gledal, kakor bi hotel reči: kdo pa je Bog? Kaj pa meni da Bog? Kaj imam od cerkve? Taki duh in tako mišljenje se hitro širi tudi med slovenskim lj udstvom v Ameriki. Nekdaj živa vera začenja pešati in vmirati. Le slobodo ljudje želijo. Pa, Bog moj, kaka je ta sloboda takih ljudij. Slobodni hočejo biti od Boga in njegovih zapovedij, pri tem pa zajdejo v najhujše robstvo pre, grehe, ki jih časno in večno nesrečne stori. Najžlahtnejša sloboda je pa bila in bo vselej sloboda otrok Božjih, sloboda zvestih Božjih služabnikov. Dnesden že mnogi, ki večne hodi v cerkev, govori kakor on 1 ’ človek o katerem sem v začetku povedal, kaj me briga cerkev? Pa poglejte, ali so taki bolj srečni zdaj, ali so bili nek d J? Istina je, da lehko nekaj časa ži¬ viš b”ez Boga, brez cerkve. Bog pripusti, da se ti morebiti Še dobro godi t ali večnost brez Boga bode gotovo nesrečna. Zato ljudstvo slovensko, dobro in verno, čuvate se takih ljudij! Lažnjivi proroki so to. Vovčjih oblačilih in z lep'mi rečmi pridejo k vam. Pa kaj, da so zgrableljivi voleje. Najdražje vam hočejo vzeti, vašo trdno in živo vero in z njo stalno srečo zate in drugi svet. Držite se svoje sv- vere, držite se sv. cerkve, držite se svojih duhov¬ nikov! Vse drugo le en zratek čas trpi, Bog pa ostane na veke. Cerkevni pevski zbor. Kaj je katolieanska maticerkev? Cča Bog jo je nastavo, njegov jedinorojeni sin jo je odkupo, sveti Duh Bog posveto. Kralica nje je bi. D. Maria, obramba, njena so angelje, očacje njeni so patriarki, zazširitelje nleni so apoštolje, zagovornice njeni so sveči nebseki. Nevidna glava njoj je Kristus, vidna rimski papi njegov namestnik, Tanačnicje njeni so kardinališje, pastirje nj-rni so pušpecje, reči glas njeni so goriposvečeni duhovnicje. Mar.trnicje so njeni svedocje i njeno semen z šteroga je zišla, cerkveni vučiteije so njena svetlost, sv. spovednicje so njena zmožnost. Ppdpora njena so redovnicje, lepota njena so Bogi zaliiblene device, deca njena so vsi verni krščenicje! Njena zibeo je sv. krst, moč je firma, hrana Oltaisko svetstvo. Vrastvo njeno je pokora i slednje mazanje, pravda njena je cer¬ kveni red, pungrad njeni je hižni zakon v šterom se dalepova na zemlji. Zaklad njena je Oltarskosvtestvo, znamenje njeno je nevkanjlivnst, srdina njena je jedinost. pečat njena je da je občinska, znanja njčnoga vretine so sv. pismo i sporočilo. Desetere božje zrpovadi so njena trdnjava, petere cerkvene so šanci, zviinesnje trdnjave njene so evangeliumski tanači. Njeno zmožnost spravisča, njeno mero pravica, njeni duh krotkost, njeni ščitok molitev, njeno ladanje potrplivost čini. Vera so njena vrata vupanje njena pot i lubav je njeno nebeško obrežje. Bogastvo njeno je milosča, cvet njeni je devištvo. Njena lepota je pravičnost, njena oživlajoča moč je treznost. Veselje njeno je svetost, odurjavanje njeno je greh. Dobri so njeno blaženstvo, božni njena žalost. Židovje so njeni živi spominski stebri, blodeči njena skrb, vsakoga človeka zveličanje njena stalna molitev. Vrela njena žela naslediivanje Kristusa, dobri glas njeni je dika boža. Predmet njene molitve je sv. Trojica, daritev njena je na Golgoti na križ pribiti Bog i človek; svetešnja lepota so njena opravila. Njena sužnost je te svet, njeni deo je križ, njeni namen je nebeško blaženstvo. Njeno trplen.e je spaka, njena tolažba je pokora, njeni imeni¬ ten dar je odpuščenje greha i kaštige. Njeni zr.ročnik je Kristus, den njenoga koronuvanja je den slednje sodbe. Bojišče njeno je zemla, trplenje njeno je purgato •ium, ladanje njeno je nebeško kralestvo. Tak piše eden spokorjeni anglež od sv. matere cerkve. Compliments of Tfye (fornecticuf National if jmno .1 '! Mi Prvi Slovenski Salon \ Bridgeportu KOREN JOŽEF in ŠTEFANEC FERENC 425 Hancock Ave. Vesele prijatele in prijazno podvorjenje vsikdar najadete pri nas. Točimo samo naturno vino, naj- boljo žganjico in pivo. Svoji k svojim! Ali Plumbing, Electrick=Wiring and Heating work at the Holy Cross Church —— was done by E. J. K I E L Y 391 HANCOCK AVE. General Contraetor for Plumbing and Heating. -——--——- Prompt attention given to ali orders and ali work strictly gnaranteed. - - & Estimates eheerfully given. ^ & MECHANICS & FARmEnS SAViH^S gAjlK Removed from WaH St., to 930 MAIN ST., ccr. BANK ST. Assets Nev. Ist, 1915 $6.339.368.10 L. John L. Wasstds, President. L. S. Catlin, Trt as. J. M. Oatis, A.'st. Treas. pr r^TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT p Builders of the Holy Cross Chureh. T5he T. J. Pardy Oomstruction Go, Building Oontraclors, VJJVVT' We Manufacture Buildmgs> Before plaeing your contract for building constructicn work inves- tigrte our orgona/aiion. We are confident our rf ccrd will meet your exacting re qu ir c me n t s. Expedition. = Efficiency._Integrity. 5 3 3 | S 3 OFFICES: Sapi Building 15 Fairfield Avenue Mili and Yard, 839 Bailroad Avenue S 3 BRIDGEPORT, CONN. SLSLSULSL^SL^SULSULSULSLJLSIJLSLJLSLASLJLSLSLSČ) Predaja šifkarte in pošilaj pneze v stari kraj. GRIESINGER I SINA 253 SPruce , i Hauco: k Avs. konei poleg Dukove pateke. Iže, farme selejko Stari kraj tožbe kiipio i odajo. !lil/ifj FpfPflP vredošče. Odr- Peneze se dobijo Uu#IU rclullui vanje i sukole: a- na griint. spelavle kancelarjo. nye se gori zeme. Columbia Grfefone i kotte, šivatja masine se dobijo kupiti. Grefefone popravimo tudi. Kat. slov. poip. drultvo sv. Jožefa. L. A. GALLE PROP. OF THE FAJC0CZI FFESS COMMERCIAL BOOK AND JOB PRINTING. 376 Pine Street. Bridgeport, Conn. pr TTTTTTTYWTTTTTTTTTTTTTTTT' SEIZ BROTHERS Booksellerš and Church 41 ii Furnishers & & & Religions Articlers, Ete. 21 BARGLAY STREET NEW YORK. TELEPHONE, BARCLAY 5985 P. O. Box 1066 TTTTT Telefon: 389 POGREBNIK KOČIJE za gostuvanje, krstitke. sprevode in vse druge po- trebčine. 409 Hancock Ave. L___ FRANK POLKE Telefon: 1590-3 Vsake vrste hišna oprava: Peči, karpeti, li- noleum, vozički za deco itd. •.sl* ■& 'X . Za gotove peneze ali na rate 181 Stratford Ave. Telephone Notary Public JOS. L. KOCH1SS & CO. BEAL ESTATE AND INSURANCE 1108 Pembroke Street, Bridgeport, Conn. Steamship Tickets Foreign Exhange JIJLJL JLJLJLJLJLJLJLJLJLJLJLJLJL JUlJULJUlJlJUL JULJLUJUUUL. ^TWHwwnHHWiimnnnnrrj ESTABLISHED 1860 J?igalicO’ §)cagliola. JMarble. Daprato Statuary Go. Ecelesiastical Art Productions. STATUES, STATIONS, ALTARS, RAILINGS Ete. Sole Agents for the Royal Bavarian Art Institute (P. X. Zetter) Munieh, Germany for Pictorial Windows. 51 BARCLAY STREET New York. ^ v 3 vJULOULOJLOJULOJU^^ JULO JUUUUL& JUUUIO.JUUUUUUUUL9. JLfiJUUUUUL Tel: 1683-13 The East Side Coal Go. 536Waterview Ave. COAL and WGOD. Compliments of JAMES MULLIGAN BUY YOUR Weddir.£ Funeral Fiowei?s of JAMES HORAN & SON FLORISTS. VSAK DEN FRIŠKO MESO DOBITE PRI CHARLES NUSSBAUM 361 Hancock Ave. Ca_ KALAFUS JOSEPH Fleischer Bratje Meso in Grocerija na predaj 345 HANCOCK AVE. LEICHTMANN I. Vsake veste blago za obleko. - 383 HANCOCK AVE. Monszport Imre Fine GROCERIES. CIGARS and CANDIES. 324 Spruce St. Sehwartz Samuel Priporoča Grocerijo, cigare in dohan 424 Hancock Ave. Lajos Krause Vsako vrstno blago za obleko. Poleg slovenske cerkve. 589. BOSTWICK AVE. NOTARY PUBLIC and REAL ESTATE 731 Arctic Street. B. BLEIER PEKARIJA Vsikdar friški kruh. 200 PINE STREET. Za zimo vam trebe toplo obleko. Žensko, moško in otročjo obleko vsake fele lehko kupite pri FRANtv JAC0BY 184 Broad St, poleg velike pošte za gotove peneze, ali tudi lehko plačujete na tedne. Goverimo slovenski. ^roTVTrTTTTT^rTrrrrroTTrnrrrrrrrrrrrrinrTnr 0'TTTTYTTTTT'0'TTTTTT'0'TT'0' 82 CORTLAND ST. :: NEW Y0RK, N, Y. PODRUŽNICA: 0104 ST. GLJIR AVENUE, N. E„ CLEVELAND, OHIO Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domivono potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju čekovni račun številka 59.079. Prodaja vožnje listke za vse prekomorske :: :: :: parobrodne družbe. :: :: :: ,,GLASNARODA“je jedini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Velja $3.00 za vse leto. ZALOGA MOLITVENIKOV IN RAZ IH KNJIG. : ^&XSL9^SL3LSLJLSLASIJIJIJLSLXSULSIJLSLJIJLSL Zj ^^^^SULSL^SULXSLSLJLSL^SULSL^SL±SULSL^SLJLSULSLJLJULJULSLJ H. C. GOULD & Co. ROOFINO CONTRACTORS Slate, Tile, Asbestos Gravel, Asphalt, & ali kinds of Prepared Roofing. .... BRIDGEPORT, CONN. Telephone. Edward A. Warner Painter, Paper Hanger and Decorator. ESTIMATES CHEERFULLY GIVEN. 1226 East Main Street BRIDGEPORT, CONN. NAJBOLJE STORITE, ČE KUPITE SVOJO OBUTEL PRI s. nebenzahl 315 $ 321 Jiancock Auemie Imamo voliko zalogo moških in ženskih čevljev. Predajamo posebno močne čevlje za deco. Vsake vrste muštri na razpolago. Pridite in prepričajte se sami!