Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 29. aprila 1934. Štev. 17. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Don Bosko — naš svetnik. Papa Leon XIII. je dne 9. maja 1884. nagovoro s temi lübeznivimi rečmi preprostoga, staroga dühovnika: „Jaz Vas lübim, Vas lübim, Vas lübim... jaz sem prvi med vašimi sotrüdniki. Što je vaš sovražnik, je sovražnik boži... Vi ste dovršili s skromnimi sredstvi zaistino ogromna dela... Vas je pozvao Bog, da pokažete sveti, kak more biti človek istočasno dober katoličan, pa zednim dober, pošten državlan ; kak moremo ubogoj i zapüščenci mladini vsaki čas skazüvali dobrote in lübezen, ne da bi se mešali v politiko... Neste Vi, ki delüjete, nego Bog delüje v vašoj drüžbi... Bog sám vodi in vzdržavaVašo salezijansko drüžbo “ Što je bio te mož, ki ga je papa tak visoko počastio? Bio je Don Bosko, preprosti, ubogi starček; a silen zvač svojega časa, ustanovnik redovnih drüžb, rešiteo, vzgojiteo in oča mladine, najvekši vzgojiteo 19. stoletja. Bio je dete z dežele, sin siromaških kmetovalcov. Že kak deček je skrbo za düše. Znao si je z lübeznivostjov pridobiti svoje tovariše, navado se je raznih umetnosti ino iger, da je z njimi zabavlao svoje prijatele. Zakaj? — Da bi pritegno množine dečkov nasé in da bi jim ležej govorio od verskih istin; večkrat je mali Vanek Bosko prekino svoje igre, pa ponovo je mladim prijatelom predgo, ki jo je slišao v cerkvi, zopet drügič je molo z njimi rožni venec ali litanije Matere bože. Vahek je šteo postati dühovnik, šteo je vsem lüdem pomagati, a predvsem je šteo rešiti mladino. Kakšo pot pa je hodo ubogi kmetski deček, ki je bio brez vsakih sredstev? O bila je to trnjeva pot! Oküso je vso bridkost siromaštva. Samo s 16. letom je mogo iti v šole; prle je bio pastir in hlapec. Pa tüdi kda je bio že v gimnaziji, si je morao s trdim delom slüžiti krüh pa peneze za knige i šolske potrebščine. V svojih dijaških letaj je pomagao pri raznih rokodejcaj i se tak navčo v zidarstvo, mizarstvo krojaštva čevlarstvi i kovaški. — V šoli pa je meo v vseh predmetih sijajne uspehe. Temelito izobražen in prebogat na živlenskoj zküšnji je tak dosego cio svojega hrepenenja: postao je dühovnik. Mladi dühovnik je Poznao samo edno želo, edno hrepenenje, edno molitev; „Daj mi düše, o Gospod, vse drügo vzemi !“ Kda je obiskavao i spovedavao mlade hüdodelnike po turinskih vozaj, je spoznao, da trebe večino hüdodelstev pripisati bole pomenkanji vzgoje nego hüdobiji. Ta zküšnja ga je potrdila v sklepi, da posveti vse svoje moči mladini, da jo obvarje greha i zablod. Kjekoli je najšeo mladino, se je zavzeo zanjo. Nekomi 16 letnomi dečki, brez. domovine i brez staršev, je dao prvi pouk o veri i ga je pripravo na prvo sv. obhajilo. Te je pripelao drügih tovarišov, ubogih i zapüščenih, sebi vednakih. Krdelo je naraščalo vsikdar bole. Mladenci, zapüščeni, ubogi, zavrženi i zaničavani od vseh, so našli prijatela, vodnika ino očo! Nego naskori srce Don Boski ne do-püščalo, da bi püsto te svoje prijatele po veseloj zabavi, veronavuki i slüžbi božoj pali nazaj v svet v nesnažne barake ino njihova zakotna stanovanja. Pridržao je te siromake pri sebi, jim postlao v kühinji, razširo stanovanje i sprejeo vsikdar več mladih siromakov. Kühao jim je sam je- sti, krpao je njihove črevle i obleko i jim preskrbo delo pri poštenih maj-straj. Igrao je z njimi, jih včio, predvsem pa nevmorno skrbo za njihove düše. Z lübeznijov jih je spovedavao, jim priporočao pogosto sveto obhajilo in je vse zročo pod posebno varstvo Marije Pomočnice. Med tem je pa še vedno rad zahajao v voze, tam spovedavao ino predgao in potem je po tak trüdopunom dnevnom deli še cele noči pisao neštete knige in spise za šolo in za obrambo svete vere in poštenosti. Ne čüda, da si je te goreči dühovnik pridobo srca vseh, lübilo ga je lüdstvo, častio ga je papa ino krao. Tüdi sovražniki sv. Cerkve so ga poštüvali in njemi pomagali. Celo brezverski minister Rottazzi, ki je izdao toliko Cerkvi sovražnih zakonov, njemi je svetovao, naj ustanovi salezijansko drüžbo in njemi dao Važna navodila pri sestavi redovnih pravil, da ne bi prišeo navzkriž z obstoječimi zakoni. Imenüvao je Don Boska najvekšo čüdo 19 stoletja i ga je podpirao v vseh njegovih delaj. Kak da, je Don Bosko dosegeo toliko uspehov, nazlük tolikim teža-vam, ki so se njemi stavile v začetki na pot? Don Bosko je bio mož boži, mož vere, svetnik je bio vsikdar i povsod dühovnik, samo düše je šteo, ničesa drügoga. Premagao je vse s svojov vedrostjov, lübeznivostjov ino čednostjov. Meo je vsem nekaj povedati, vsem nekaj dati. Opominao je krale, opominao je siromake. — Pun neomajene vere v božo Previdnost, je podvzeo dela, ki se jim čüdi svet. Zidao je cerkve, šole, delavnice, konvikte, pošilao je misijonare v dalne, tüje kraje. Vstanovo je v dobi najhüjšega preganjanja novo redovno drüžino, pridobo je jezere i jezere sotrüdnikov; skoz njegove roke so šli milijoni, štere so njemi pošilali dobrotniki iz vseh krajov Francije, Italije, Španije itd. a on je ostao vsikdar siromak, preprost, skromen dühovnik. Kda se je bližao smrti i je gledao ves svet nanjega z občüdüvanjem, je pravo ponižno: Če bi bio Don Bosko meo več zavüpanja ino vere, bi bio ešče več lehko dosegeoˮ. Njegova smrt je bilo zmagoslavje. Škof iz Barcelone je pravo te, 31. jan. 1888. „Dnes smo se poklonili spomini velikoga moža, a naskori njemi bomo kak velikomi svetniki zidali cerkev.ˮ Na letošnji Vüzem se je spunila ta reč. Papa Pij XI. so Don Boska prišteli med svetnike. Njegovo čüdovito delo živi tüdi pri nas. V različnih mestaj delüjejo Salezijanci, njegovi sinovi. Kak On, iščejo tüdi ti svoj delokrog med zapüščenimi i ubogimi, kak On se žrtvüjejo tüdi ti med mladinov v delavnicaj, v šolaj, v oratorijaj, mladinskih domovih; tak v Ljubljani, na Kodeljevom, na Radni, v Zagrebi, na Knežji, v Razkriži, v Veržeji, pri Kapeli, v Soboti itd. Osebno ubogi i brez za- htev se borijo njegovi sinovje tüdi tü za düše mladine, po zgledi Oče i Ustanovnika: „Daj mi düše, o Gospod, vse drügo vzemi!ˮ — dork. DON BOSKI. ,. — dork. O sveti Janoš Bosko, čüj pesmi naše glas: Z mogočnov svojov rokov Ti blagoslovi nas. Za sveto zdaj živlenje Ponižanje, trplenje Te Bog ovenčao je. Da bi pridobo male, postao si sam otrok; igrao si z njimi, molo: le düš mi daj, o Bogi Zato Don Bosko sveti ves svet v pesmi vneti Kak Očo Te Slavi. Vučiteo si mladine, vodnik k nedužnosti, učiš Bogi v lübezni, v veselji slüžiti. V lübezni do Marije, z močjov. Evharistije se düša naj krepi. Izprosi nam pri Bogi Don Bosko lübleni, da vsi za tvöjim zgledom verno hodili bi. Da bi po tom živlenji, preizküšnjah in trplenji v nebesa prišli vsi. Spored proslave sv. Ivana Boska v Murskoj Soboti. 1. Od 26. do 29. t. m. se vrši v farnoj cerkvi v M. Soboti slovesno tridnevnica na čast novomi svetniki. Vsaki den se vršijo sledeče pobožnosti: zajtra ob šestih predga, nato sv. meša. Večer ob šestih predga, nato večernice ino blagoslov z Najsvetejšim. Vse tri dni bo več gospodov spovedavat. Celo tridnevnico predga vlč. g. dr. Fr. Volčič, ravniteo iz Veržeja. 2. V soboto večer pred svetkóm bodo pobožnosti kak po navadi, to je ob 6 večer bo predga, nato večernice s popevanimi litanijami i blagoslovom z Najsvetejšim. Po večernicah pa bo iz farne cerkve v Martinišče rimska procesija s prižganimi svečami. V procesiji se bodo nesle relikvije sv. Ivana Boska ino lepa nova podoba. Pri prihodi procesije v Martinišče, bo zavod na čast novomi svetniki rasvetlen. 3. Na svetek, v nedelo 29. t.m. bo sledeči red pobolnosti. Predpoldne : V martiniškoj kapeli bodo od 6—9 sv. meše. Ves , čas se bo spovedavalo. Ob pol desetih pa idemo iz Martinišča vsi v farno cerkev, kje bo slovesna sv. meša na čast sv. Ivani Boski. Pred sv. mešov bodo meli slavnostno predgo vlč. g. Klekl, sv. mešo pa bodo popevali g. kanonik Slepec. Popoldne : pa bo ob ½3 na martiniškom dvorišči predga vlč. g, dekana Jeriča za mladino; nato bodo večernice; po večernicah pa bo v gledališkoj dvorani prireditev na čast sv. Ivana Boska i to samo za mladino ino za one ludi, ki so bole od daleč.' Večer: ob šestih so v Martiniškoj kapeli večernice za lüdi ino nato jev gledališkoj dvorani Proslava sv. I. Boska, h šteroj so povableni vsi. Opomba: 1. Tistim, ki pridejo k tridnevnica i ki bi radi v soboto večer tü ostali, sporočamo sledeče. Moški ino dečki bodo lehko spali na seni v Martinišči. Za ženske pa bo celo noč odprta kapela pa tüdi pri sosednih hišaj si bodo lehko preskrbel prostor za počitek kak tüdi v Starom Martinišči, Križova 4. 2. Dečke, ki se naj vdeležijo proslave v obilnom števili, pa vse pobožne romare Opominamo, da dobijo vnedelo poldne v starom Martinišči, v lüdskoj kühnji za 2 Din obed, da ne bodo lačni čakali na popoldnešnjo proslavo v Martinišči. Tisti, šteri bi pa radi meli obed, naj si küpijo listek naprej, do Sobote, dalešnji pa v Martinišči v nedelo do desetih. Dečki! Pridite v kak najobilnejšem števili ! Svetek za dečke. Dečki, to je pa ščista za Vas: __ Don Boskov svetek je svetek mladine, je vaš svetek, je mladinski svetek. Puna zdravja, veselja in spevanja je vaša doba, o dečki — in vsega toga je toliko pri Don Boski! Ve ga je lübi Bog prav zato poslao, da prinese veselje med mladino. Ve je veselje cvetka iz raja, žalost ino otožnost in črnogledost pa je šatanova stvar. Za veselje nas je Bog stvoro, za pravo, Čisto, trajno veselje. Don Bosko nas hoče na to navčiti, on, apoštol veselja. »Slüžite gospodi v veselji", tak je opominao svoje dečke, žalost pa je preganjao iz svojih zavodov. Lepa reč: veselje, bote pravili, a tüdi bojov in prezküšenj je puno naše deško živlenje. Istina je, a Don Bosko nas vči i nam kaže z zgledom, kak se moramo boriti, da nam tüdi težave ino boji veselja ne vzemejo. — „Če je Bog z nami, što je proti nam?ˮ Zavest, da nam je v naših bojaj boža pomoč posebno blizi, zavest, da nas podpira s svojov priprošnjov sv. Ivan Bosko, naš patron, nam bo ohranila mir v srci i smehlaj na vüstaj tüdi sredi vihérov. Poslüšajte, kakše nasvete je 1. 1862. dao Don Bosko dečkom, ki živejo med svetom kak vi. Čtite ! ALI GA POZNATE? (P. Krizostom.) Ali ga poznate? imel je rad najmlajše brate. Male je krog sebe zbiral, bednim solze je otiral, Bosko, naš svetnik. Ali ga pöznate? Doma je iz. dežele zlate. Lep je v gloriji svetniški v halji biseraj deviški, Bosko, naš svetnik. Ali ga poznate? Njegove čednosti bogate? Žarno se na njem blestijo, nežno ljubil je Marijo, Bosko, naš svetnik. Ali ga poznate? To tajno rožo sredi trate? Vabi k sebi nas ljubeče, pot nam kaže rajske sreče Bosko, naš svetnik. BOSKO ZAŠČITNIK (P. Krizostom.) Ves si odet v svetniški sijaj v tvojih očeh detinski je ráj. Boskó tvoj Žar naj nas spremla povsodi Bosko zaščitnik nam bodi. Bodi nam luč v nevarnih nočeh, solnčni sijaj v teh žalostnih dneh, Bosko..: Blage roke nad nas ’ razprestre prosi za nas 1 iz stisk nas otmil Bosko... Sv. Ivan Bosko, reši mladino i liste Slov. Krajine. 2 NOVINE 29. aprila 1934. 1. Potrüdite se, da premagale zmoto, ki Vam jo vsiljava vaša mla-dost in ki obstoja v tom, da mislite tak: ve je še čas, da postanem dober. Čas je, dragi moj, jako negotov, gotovo pa je, da boš morao naskori vmreti. Skrbi zato, da se ogibleš greha i da si vsikdar pripravlen na smrt. 2. Na edno reč bi morali vsikdar misliti dečki i ta je zvolitev pozvanja. Na žalost, nešteri na to malo ali prav nikaj ne mislijo i se izpostavijo nevarnosti, da bodo nesrečni celo živlenje i da se mogoče večno pogübijo. Ti pa moli, da te Bog razsveti pri volitvi pozvanja. 3. Dve stvari sta, šterivi ne pobijamo nikdar zadosta: naše telo i člo+ veči pogledi. Blaženi ste, če se borite proti tomi dvojemi hüdomi že od mladih nog. 4. Dokeč se bojite spovedi i ne lübite pogostoga sv. obhajila; dokeč vam ne vgajajo pobožne knige i pošteni tovariši, ne mislite, da mate pravo pobožnost. 5. Tisti mladenec, ki ne zmožen prenesti prizadete njemi krivice brez maščevanja i ne sprejema hvaležno opominov svojih staršov i predstojnik kov, je jako zaostao v čednost. 6. Nikši čemer ne tak nevaren za mladino, kak slabe knige. Če vam je draga vaša vera, če vam je draga vaša düša, ne čtite je. Če dvojite, je li kakša kniga dobra ali ne, pitajte za svet spovednika ali drügo pobožno osebo. 7. Če se ne bojite i ne zogiblete slabih tovarišij, ste ne samo v velikoj nevarnosti, nego bojte se, da ste pokvarjeni i slabi tüdi ví. 8. Edna zmed najvekših faling, ki jo more napraviti krščenik, je to, da vsikdar odlaša s temelitim spreo-brnenjom i da ne začne zaistino pravoga krščanskoga živlenja. Ti pa začni taki i srečen boš zdaj i ob smrti: spovedavaj se konči vsakih 14 dni; kratko dühovno čtenje vsaki den; preglejüvanje düšne vest vsaki večer; obisk Najsvetejšega, kda ideš mimo cerkve; a predvsem mej nežno, detinsko lübezen i trajno, veliko pobožnost do Marije. O, da bi ví, dragi dečki, znali kak Važna je ta pobožnost, ne zamenjali bi je za vse zlato sveta. Spuni to, — pa si ohraniš mirno vest in veselo srce ! NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telov-nih sirot! Štrta nedela po Vüzmi. Evangelium sv. Janoša XVI. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Idem k onomi, ki me je poslao, i níšče me z vas ne pita: kama ideš. Ali ka sam vam eta pravo, žalost je napunila srce vaše. Ali jas istino Velim vam: hasni vam, naj jas Odidem, ar či ne Odidem, Ove-.seliteo ne pride k vam, či pa Odidem, pošteni ga k vam, I gda on pride, karao de svejt od greha, i od pravice, i od sodbe. Od greha zato, ka so nej vervali v meni; od pravice pa, ka k-Oči idem, i že me ne te vidili; od sodbe pa, ar je poglavnik etoga svejta že osodjeni. Ešče vnoga mam vam praviti; ali zdaj nemorete nositi. Gda pa pride on Düh pravice, včio de vas na vso pravico. Ar ne bode gučao sam od sebe; nego šterakoli de čüo, gučao bode, i štera so prišestna, nazvejsti vam. On bode mene dičo, ar z mojega vzeme, i nazvejsti vam. * „Kda pride On, Düh pravice, vas bo včio popune istine !ˮ Jan XVI. 13. Namen človeka na etom sveti je, ka istino spozna i jo nasledüje i se potom toga zveliča. Na to je pozvani vsaki človek na sveti i to tak, ka če bi njemi bila odvzeta mogočnost (možnost) spoznanja istine, bi bio naj nesrečnejša stvar na sveti, na drügoj strani pa je vsa blaženost ravno v tom, ka pridemo do spoznanja istine i to do kem popolnešega spoznanja i nasledüvanja pravice. Vretina vse istine je Bog sam. „On je steber i moč praviceˮ. Tim 1. 3. 15. Vso pravico nám je Bog nazvesto v sv. veri. „Mnogokrat i na mnoge načine nam je govorio nekoč Bog, po prorokaj, po očakaj, slednjič, te dni nam pa je govorio po svojem Sini!ˮ Heb. I. 1. Bog je poslao svojega edinoga Sina, ka sveti posvedoči istino. Kristuš je sam izjavo pred Sodnikom Pilatom: „jaz sem zato rojen, i sem zato prišeo na svet, ka svedočim istino...ˮ Jan. 18. 7. I nadale sam od sebe pravi: „jaz sem pot, pravica i živlenje..,ˮ Jan. 14. 6. Kristuš i njegova sv. vela nam je stüdenec Vse istine. Vsa pitanja, vse skrivnosti, vsi vozli živlenja se rešavajo v sv. Evangeliumi v svetlosti večne pravice. Da bi pravica bila vsakomi človeki dostopna, je Jezuš Kristuš nastavo sv. Cerkev z tov nalogov, da jo oznanja i glasi vsemi sveti. „Pojdite i oznanüjte evangelium vsakomi stvorenje Mr. 16. Cerkev je glasitelica, čuvarica vse istine. Zato njoj valajo reči Kristušove : „ Jaz bom proso Očo i vam bo dao drugoga tolažnika, ki bo ostao z vami, Düha pravice, ki vas bo včio popuno istinoˮ. Jan. 16. To je skala, štere nemrejo podreti, vničiti nikši viherje živlenja, ne laž, ne krivica, ne hüdobna, ne hvala i laskanje. Bog je poslao svojoj sv. Cerkvi v pretečenom stoletji velkoga i ime-nijnoga apoštola istine, ki je posvete celo svoje živlenje, vse svoje moči i sposobnosti, da prižge svetlost pravice sveti, zgüblenoj mladini, ka jo pripela nazaj na pot istine, na pravo živlenje, to je naš novi svetnik svejti Ivan Bosko. Vero glasiti, na pot verskoga živlenja pripelati svet, posebno pa mladino, to je živlenje i živlenjska naloga don Boskova. Vse njegove ustanove, tiskarne, zavodi, sotrüdništva, vsa sal. drüžba je v slüžbi večne Istine,v slüžbi vere, sv. kat, vere, ki prižiga svetlost sveti i ga vodi na pravo pot. Bog ga je povečao i povzdigno, da bi ešče bole žareo sveti! Bog daj, ka bi vse te ustanove moža svetnika, zdaj po njegovom poveličanji i proglasili svetim, na njegovo priprošnjo, ešče bole uspevale i rodile sad. Naša dužnost pa je, ka vse to podpiramo i pomagamo i to tem bole, ar je naš narod v Slovenskoj Krajini tüdi dao mnoge svojih sinov i hčer velkim sal. apostolskim napravam i zato, ar je don Boskovo delo tüdi med nami i je že rodilo i doprineslo našemi narodi občnoga haska. Sv. Don Bosko, denešnji slavlenec, moli se za nas i našo slovensko mladino! Rešimo našo mladino po Martinišči. Martinišče, to je hišo na čast sv. Martini smo zato izročili drüžbi sv. Ivana Boska, naj se v njej v Kristušovom dühi odgaja naša srednje-šolska mladina. To je eden namen Martinišča. Te drügi namen je pa, da Martinišče rešava tüdi našo kmetsko mladino i našo v obüti, trgovini zapošteno mladino. V te namen bo Mart tinišče odprlo nedelne oratorije, v šterih dobi mladina poleg krščanskoga navuka nedužno razvedrilo i potrebno vodilo za živlenje. Martinišče pa more samo tak zvršiti to svojo zvišeno naloga, če žive, Martinišče zdaj vmira. Dugovje je davijo i samo intereša mora letna plačati okroglo treseti jezer dinarov. Ti interešje zadavijo zavod i naši najlepši nameni spevajo ta po vodaj posvetnoga šuma i mladino smo zgübili. Naša pobožnost se spremeni v nevero, naša poniznost v .sirovo nasilje, naše cerkvi do mele mesto pri- jatelov same sovražnike, brezbožniki zamenijo naš Boga moléči narod. Če mladine ne rešimo, vse to pride. Mladino pa samo tak rešimo, če rešimo propasti Martinišče, zavod sv. Ivana Boska. Kak se pa naj reši Martinišče? Na dva načina i oba sta potrebniva. 1. Vsaka drüžina naj si naroči M. list, mladina pa M. Ograček. Na te način bi lista mela nad deset jezer naročnikov i ar se dela vse brezplačno, par jezer dinarov bi ostalo na povekšanje kapele za mladino v Martinišči, ka bi se lejko zbirala v oratoriji po šterom je milijone že rešo düh sv. Ivan Boska. 2. Vsaka drüžina naj pristopi k fundaciji Martinišča pa darüje letno nekaj na obletnico ali v osmini smrti sv. Ivana Boska, jan. 31. i ravnotak na god ali v osmini Marije Pomočnice, maja 24. Če siromak da samo en dinar vsele, bogatejši pa nekaj več, smo rešili svojo mladino, smo pripomogli k velikoj diki božoj k velikom deli zveličanja düš, sebi pa spravili plačo, ki nema ni kolica ni kraja vu velikosti. Rešimo Martinišče. Premala in prevelka bojaznost. Po vulici je šo Don Bosko. Mimo hiše je prišeo, pri šteroj ie zidar na kišti stao in popravlao, žiti. Kišta se je premeknola in prevrgla. Don Bosko je zgrabo in zadržo delavca, ka je ne spadno. „Lepa hvala vam, častiti gospod, se je zahvalo zidar, Bog plati, ka ste me zadržali!" »O, kak bi mene veselilo, je svetnik odgovoro, kak bi mine veselilo, če bi mogeo Vašo düšo zádržati, ka na bi v pekeo spadnola!" Zidar %e je prestrašo, oblübo, ka pride v soboto k spovedi in ka ti# poje skrbo za svojo düšo. Oblübo je tüdi zdrüžo, Tak jé z nami. Jako se bojimo, ka bi spadnoli, ka bi se vdarili, liki da bi pa naša düša nebi trpela toliko Škodi zavolo naših grehov in da ne bi v pekeo fpadfloti. toga se pa nikaj ne bojimo. Znamenja svetosti Ivana Boska. Čüda in prerokbe so zvünešnja znamenja notrašnje svetosti človeka. Med vnogimi napovedami sv, Ivana Boska najdemo tüdi to: Leta 1883 pred svetkom svete Rozalija Limanske, štera je bila prva am|rikanska svetnica, je meo Don Bosko te senje, ^jahajo se je v velkoj piši. Obdajali so gá mpogi prijatelje, šteri so že vsi prlè spomrli. Mladénec jLuizi Calle jé bio najlepši. Qn je mro v 1^' leti starosti. §vejo sé je boli kak sunce i lepi je pa bio, Ješ bi Don Bosko skoro omedlo, kdaga ji zagledno. Luizi je pokazao Don Boste! y fdnom megnjenji celo srednjo i južno Ameriko i pa obilno delp, ki je čakalo Don Boskove sinove. 'Vido je nešteo zavodov, salezijancov j sester Marije Pomočnice i pa spreobrnjpné skoro yse tiste divji narode. Don Bosko ji dokončao pripovedavanje teh žen]; »S knotkostjo sv. Ferenca Saleškogai sprelijanov krvjov, v začetki z velikimi težavami, Salezijanci si pridobijo poganske divjake. I ne bo dugo, pa de Amerika skoron samo ena štala, edna ovčárnica Jezušova. 1888. leta je Don Bosko vmro i že zdaj se dobi malo divjakov. Liki trplenja je bilo dosta i tüdi krv je tekla za sveto vero. Sveta mati, Marjeta. Moj sin bo dühovnik, ka de nam kaj na pomoč, ka se iz dugov skopamo, ka si pošteno hišo gori postavimo. Tak si je pogučavala že kakša, mogoče tüdi naša mati, kda je sina dala v šolo. Don Boskova mati je bila bole sirmaška kak vnoga naša. Sin je opravo svojo primicijo, prvo sv. daritev. Večer ga mati k sebi pozove i njemi na srce guči: „Moj sin, zdaj si dühovnik. Začeo, si mešüvati i začeo si trpeti. Mešüvati se pravi trpeti — ar si ne sam, vse tebi zročene düše ti je sveta dužnost rešiti, zveličati je. Sirota sem, to dobro znaš. Liki ti ne boš penez iskao, ti boš düše rešavao. Na tisti den, kda bi jaz, tvoja mati zvedila, ka si bogat, bi ti henjao biti moj sin i jaz nikdar več ne bi Šla k tebi. Vidite, tak dela, tak guči samo ! sveta, mati. Liki tak morajo delati i gučati tüdi matere naših dühovnikov. Tvoj sin, je dühovnik za düše, ne pa za, tebe i tvojo hišo, Nasl pastirje. Hvala Bogi, zimo smo Stirali slüžit, sprotilje pa je prišlo skoron z letom. Vse je lepo zeleno.i cvete rožica i drevo. Naši ti mali se že veselijo vesele pašnje. Liki dragi pastirje, kak ví ne smete živine zapasti, zgübiti, tak tüdi svoje düše n|. Za zgled vam ie sy. I. Bosko, Bio je violet pastirčeki Qn te lepa sam hip s svojov krivicov. Sebov je vsikdar meo kakšo knigo. Včio se je, Šteo je. Ali pa je včasih vküper paseo s kakšim dobrim tovarišom, samo z dečkom. I tedaj njemi je pripovidavao same lepe i svete reči. Angeo čuvar maloga i tüdi že vekšega Boska se je nikdar ne jokao na paši za Ivančka volo, Zgodijo se je pa to, da so ga božni tovariši zvali, ka bi se šo z njimi igrat. Pa so ga nej mogli dobiti- Celo je tak daleč prišlo, ka so ga zbili, ar je ne šteo iti z njimi. Ne so bili vrli. Dragi pastirčki tüdi či ste že velki, ali Odrasli, tak se oponašajte na paši, ka de z vami vsigdar zadovolen vaš angeo čuvar. — To bodo zlati časi, kda te se vsi tak lepo na paši müdili, — Študent Naši dijaki, moderni študentje samo to majo v glavi, da prosti čas, nedele i svétke preživejo z brsanjom kakšega „fusbalaˮ. Dijak, I. Bosko ji vse inači živo. Slüžba boža je bili njegova glavna miseo, dužnost, potuni pá je pomagao — kšenki — svojim slabejši!ˮ tovarišom. Proščenje je bilo v sosednoj fari, Šo je tüdi Bosko. Po večernicaj se jé zbralo vnogo naroda okolih velkoga olüpanoga jelíča, na šterom je bilo Sv. Ivan Boski se je senjalo. Sv. Ivan Bosko ji edno noč meo jako čüdne senje. Vido je, kuk so se sama odprla velika vratá v zavod, i stopi ta notri čüdna postava. Bio ji veliki mož, s širokim čelom, vdritimi očmi, z belov bradov, skoro ves plešast, samo po ramah se je gibalo nikelko serih vlas. Bio ji odet v mrtvečki v pravoj roki je meo baklo štera je temikasto svetila. Stopao jé Počasi i zamišleno. Dečkeci so se vesih) igrali na dvorišči pa so ga ne vidili. Mož jo šo od ednoga do drügoga, posveto vsakšemi v obraz, kak da bi koga iskao. Zdaj se Stavi pri ednom, ki se je ravno pripravlao na bežanje, zdigne baklo, njemi posveti v obraz, bistro ga pogledao v oči i dene z zamuknje-nim glasom: To je tisti! Parkrat pokima i odžene dečka v stran. Tam ga ovije s .svojim mrt-večkim prtom, vzeme nikši listek i ga da dečkeci. Te čte, a gda prečti, postane bledi i boječe pita; „Kda? Naskori? Zakaj ne kesnej?ˮ Stari mož odgovori kak z groba; „Tvoja vöra je odbilaˮ. »Pa či bi ešče bar..." „Z menov moreš iti!“ Dečkec bi se rad igrao, pa nemro, trepeče kak šiba na vodi, rad bi nekaj povedao, se |opravičo, pa nemre. Stari mož stegne roko i pokaže proti vratom: „Ali vidiš tam mrtvečki oder? Te je za tebe!" Dečkec zakrikne, se izgovarja, rekši ka je ešče mladi, nego vse to ne pomaga, prikazen veli, ka more ž njov. „Ne sam išče pripravleniˮ, nadalüje dečko, „nè mi je"'ešče’,yoia ny|ji..."‘ Stari mož sé obrne'f odide z dvorišču; Nato se je Don Bosko prebüdo. Par dni kesnej, rávno if. íflflrvS 1. 1862, je Don Bosko te sen po? vedao vsem svojim dečkom v zavodi. Na konci je pravo: »Iz toga, ka sem vam povedao, ste spoznali, ka de eden od vas mogeo mreti. Jaz znam Stoje tisti, zato ka sam vido njegovo ime na listeki. Je tü med vami i me poslüša. Vsaki naj dobro premisli. Jaz sam vam povedao, kak mi ji bila dužnost, či vam nebi povedao, bi mi Gospod očitao rekoč: „Zakaj ne govoril, gda je čás za to? Po tom pripovedanji Don Bosko ne meo več mira. Dečkeci so neprestano hodili nad njega, ka bi radi znali, što je tisti, ki de mogeo mreti. Don Bosko se je odgovorom izogibao, samo toliko je povedao, ka eden merje nenadoma ešče pred Vüzmom i ka se njegove ime začne z M. Dober mesec po toj napovedi, ravno 25 aprila, merje od božega žlaka vdarjeni, 13 let star, po imeni Maestro Viktor. Dečko se je čisto dobro počüto do zadnjega. Ednok samo toži, ka ga molijo oči pa želodec. Zdravnik njemi je naročio, naj zajtra majo duže počivle. Par dni nato, ga Don Bosko sréča pa da pita: „No, ali ščeš iti v nebésa?ˮ »Kak pa bi šo", odgovori, pl misleč kaj resnoga. »Dobro, potem pá se pripravi!" 29. aprila 1934. NOVINE 3 dosta dobroga i dragoga na vrhi. Vnogi so želno pa koražno plezili. Liki preveč sklisko je bilo i vsakši se je nazaj pripelao i natla telebno. Boskec se züje, kaput ta vrže, se prekriža si v roke plüne i počasi bo šlo. Vsi füčkajo pa kričijo: „Kaj bi te mogeo!“ I počasi je šlo. Vsi so tiho gratali. — Ivan je na vrhi. Gori so igrače, cuker, labde itd. On vzeme mošnjiček penez, vej je bio sirmak, par robčekov i eno konzervo. Vse drügo je nihao drügim. Poštenim i vernim dijakom Bog pomaga, posebno či njim je Bog prva skrb. V nedelo odvečera. Srečne so tiste fare, v šterih majo odvečera krščanski navuk. Naša mladina čüje kaj dobroga, hasnovitoga i Svetoga. Po večernicaj domo pride, se ešče malo porazveseli, drügi marho lepo napasejo, večerja, večerne molitve i Gospodov den je tak končani, kak Bog žele. Či pa nega večernic, posebno krščanskoga navuka, se mladina razvüzda, pride v oštarijo, na ples i šatan pobere ves den, ki bi mogeo biti boži. Mali Ivan Bosko je to dobro Zarazmo. V nedelo, kda je ne bilo navuka, ali pa tiste, ki so ne bili pri navuki, je vküper pozvao, so si na travo ali v parmi na slamo legli, on je na klop stopo ali na vekši küp slame, pa njim je tak lepo ponavlao predgo, navuk ali katekizmuš, ka so vsi bili jako zadovolni. — Te so se pa tüdi oni šli igrat. O ti naša draga Slovenska mladina, nasledüj toga maloga, vrloga dečaka i ne bo tebi žao, ne tvojim domačim! PREKOSNICE. Dündek. Oča se špilajo z sinčkom Taše-kom. „Jeli, oča, pokaže Tašek visiko z rokov, gda bom jaz tak velki, te več nemo mali?ˮ Oča: „To se zna. Te boš že velki dündek.ˮ Tašek: „Jeli oča, te mo že tak velki kak vi.ˮ Mogoče. Soseda sosedo krega: Ti nesrečna mati, kak pa deco včiš? Tvoja deca, ka ešče gučati ne vejo, pa hoditi ne znajo, pa ti celi den po vesi lečejo, pa vse najgrše reči gučijo! Naopak svet. Krščenik toži židova, ar je terjao devet odstotkov intereša. Sodnik Židova pokara i njemi pravi, da to ne dovoli i tüdi Bog ne, nájveč sme zahtevati samo šest odstotkov. Židov: „Gospod sodnik, ravno to mislim tüdi jaz., či Bog iz nebes gleda na 9, vidi šest i tak meni nikaj ne zameri.ˮ Pametno, Slavni pater Abraham od sv. Klare je po vulici okoli poldneva. Nekoga pita; „prosim, kelko je vöra?ˮ Dobi čüden odgovor; Zdaj je čas, kda somarje pit idejo. — Pater pa je začüdeno pitao njega: „I vi ste ešče ne odišli pit? Zakaj? Zato. Zakaj nas je pa obiskala letos tak rano trda süša? Zato, ka so naša srca trda do siromakov. Zakaj pa ne mogoče priti do penez? Zato ka gda smo je meli, ne smo pomagali Jezušovim prijatelom, siromakom, i če bi je zdaj meli, nebi nači ravnali. Zakaj je tak pokvarjena mladina? Zato, ka je stariš meo i ešče ma peneze za kadilo svojemi sini, za lepi obleč svojoj hčeri, nema pa par dinarčkov za dobro vzgojno čtenje svojoj deci, ki bi njej rešo düšo. Zakaj je teliko sovraštva med narodi i lüdmi? Zato ka je vgasnola lübezen do bližnjega. Zakaj so cerkve vsikdar bole prazne i pobožne navade vsikdar re-čiše ? Zato ka fali düh sv. Ivana Boska, ki je samo düše šteo meti i drügo nikaj ne šteo meti. Sv. Ivan Bosko, pisateo. Don Bosko si je zbrao te reči iz sv. Pisma: Daj mi düše, drűgo si obdrži. Po tom je ravnao vse svoje živlenje i delovanje. Zmerom je premišlavao, gde pa kak bi ešče i ešče mogeo kaj dobroga včiniti posebno pri-prostim lüdem pa dečkecom. Vido je, kak so lüdje slabo podvučeni v tom ka krščanska vera zahteva od vsakšega. Od drüge strani pa je vido, kak hüdobni lüdje sejajo kokon med kri-stjane, posebno s slabimi knigami i časopisi. Zato je zgrabo za pero i pisao pa pisao, ne za Umetnost, ne za slavo med svetom, nego za düše. To pa tüdi v tistih svojih spisih, v šterih je ne šlo izrecno za vero ali za dühovne reči. Svetniki so pač tak, ka čiravno stopajo po zemli, majo svoj pogled obrnjeni gori. Don Bosko je niti edne vrste ne napisao, ka ne bi mela višiši cil, najmre, vužigati k bogolüb-nomi živlenji. Što bi si mislo, ka je Don Bosko Spisao do 150 del, od šterih je okoli 100 izdanih, drugo pa samo v roko-pisih? On, ki je meo teliko silnih skrbi, ka je po več noči ne spao več kak 2—3 vöre, je znao najti čas za pisanje! Dostakrat so ga vidili na vlaki, kak je popravlao ali sestavlao nove reči. Što kaj piše, more misliti i te pisati. Tak se zmantra düh pa telo. Don Bosko je vse svoje spise skoro sam napisao brezi narekovanja drügim, kak to delajo skoro vsi pisatelje. Na vnogih njegovih rokopisih se pozna, kak njemi je bila roka trüdna. Don Boskova posebna lastnost pri pisanji je velika jasnost i pripros-tost. Vsaki naj zlejka razmi, ka se piše ali govori, to je meo on pred očmi. Zato so njegove knige napisane priprosto. Dokeč je živela mati, njoj je večkrat čteo svoje rokopise ali predge. Či je mati razmila, je püsto, kak je bilo, či ne, je pa popravo. Salezijanci so sklenili izdati vsa njegova dela tak kak jih je napisao. Njegova dela nas najbole seznanijo z njegovov vzvišenov osebnostjov. Ta dela so Don Bosko sam. Vej je nik- dar nikaj ne pisao brezi premišlenoga načrta. Celota Don Boskovih del bo obsegala 14 velkih zvezkov. Vsaki zvezek bo meo do 500 strani. Izišla bodo ta njegova dela zaporedoma: zgodovinska, verska, vzgojna, jakostna, zabavna i povučna za salezijanske naprave, slovarje, odlomki i kazala. Vsako delo bo melo obširen uvod kak tüdi značaj i vretine iz šterih je kaj jemao Don Bosko. Dozdaj sta izšla že dva zvezka. Obsegata: Zgodbe sv. Pisma (Biblijo), Cerkveno zgodovino i živlenje papov prvih tristo let. Poleg toga tüdi načrt Zgodovinskoga zemlepisa pa drüge menše spise. Tretji zvezek izide tedni. Obsega zgodovino Italije. Ta je prestavla na vnoge drüge jezike, kak n. pr. na angleškoga, gde jo majo po šolah predpisano kak učno knigo. Pisatelje, ki so dozdaj izdane zvezke pregledali, so dali to sodbo: „Vidite je, da so majstrova dela pregledana i da jih je pregledao vučenik, ki lübi svojega vučitela, nego itak sodi nepristanskoˮ. Nadale pravijo, ka se čütijo, kak je mogeo Don Bosko, ki je živo toliko let pred nami, predstaviti si reči in jih gledati, kak jih gledamo dnes mi, gda smo že daleč od njega. Don Bosko je bio čüdovitno dalekoviden. Što bi si mislo n. pr. da bo v maloj knigi: „Živlenje papov prvih tristo letˮ, najšeo telko zanimivih zgodovinskih podatkov i znamenitih del! Prav so meli tisti, ki so v njegovom časi Don Boska meli za pravoga mod-rijana i so ga stavili poleg najbole vučenih lüdi. — r. Politični pregled. Jugoslavija. Sprememba vu vladi. Z vlade so spadnoli ministri: Dr. Kramer Albert, Pucelj Ivan, dr. Karamehme-dovič, dr.Hanžek Lavoslav i general Stojanovič. Nova Vlada je sledeča: predsednik vlade: Nikola Uzunovič, Kmetijski minister: Dragutin Kojič, prosvetni minister: dr. Ilija Šumenkovič, pravosodni minister: Boža Maksimovič, prometni minister: Svetislav Milosavljevičr minister za telovno vzgojo: dr. Grga Andjeli-novič, finanč. minister: dr. Milo van Gjor-gjevič, minister za trgovino i industrijo: Juraj Demetrovič, zvünešnji minister: Bogoljub Jevtič, znotrašnji minister: Živojin Lazič, minister za socialno politiko i narodno zdravje: dr. Franjo Novak, vojni minister: general Milo-van Milovanovič, minister za šume i rüde: dr. Milan Ulmanski, gradbeni minister: dr. Stjepan Srkulj. Dr. Novak Franc je Slovenec, rojen v Šmarjah pri Jelšah, po pozvanji pa odvetnik v Ljubljani. Dozdaj je bio podpredsednik senata. Naš zvünešnji minister v An-kari. Bogoljub Jevtič, naš zvünešnji minister je obiskao v glavnom mesti Turčije, Ankari, türskoga zvünešnjega ministra. Iz govorov, pozdravov, štere je dobo naš minister i štere je izročo türskomi zvünešnjem! ministri, je razvidno poglobšano prijatelstvo med našov i türskov državov kak i razvidna močnejša potrditev balkanske pogodbe. Belgija. Prepadnola je banka socijalistov „Belgijska banka delaˮ. Zgübleno je do 150 jezero milijon dinarov siromaškoga peneza. Banka je bila v rokaj socialnih demokratov. Voditelje so bogati milijonarje,, siromaško lüdstvo, ki so je hujskali na sovraštvo proti cerkvi, — „glej, kak je bogata, kak te güliˮ — pa je pali znorjeno. Belgijski socialni demokratje so vodili celoga sveta socialne demokrate, to je delavstvo, ki je bilo sovražno Kristuši. Polom te banke pa jasno kaže, da brez Kristuša nega pomoči. Belgijska vlada se je odločila, da siromáškim zasleplenim delavcom pride na pomoč tak, da njim da teliko penez, keliko znosijo njihove vloge. Za vse ove kvare pa naj odgovarjajo bogati socialni demokratje. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Sveti Ivan Bosko, zgledni se na Slovensko Krajino. Ta ti je dala velki broj dühovnikov, klerikov, gojencov, dala ti je hčeri Marije Pomočnice, dala ti je misijonare, misijonarke. Zgledni se na vso tvojo deco iz Slov. Krajine, na mladino v Martinišči, svojem zavodi i po krščanskih njenih listaj, po Novinaj, Marijinom listi, Marijikinom Ogračeki. Ne pozabi, ka so tej listi povnožavali tvojo drüžino, povnoži zato ti tüdi nje i napuni jes svojim dühom, ki ne Poznao drügo, kak rešenje düš. Sv. Ivan Bosko, prosi za nas. Dnes odpremo dobrodelno kühnjo v Soboti. V starom Martinišči, Križova 4 se dnes odpre dobrodelna kühnja. Tü se je začelo delo sv. Ivana Bosko v Slovenskoj Krajini. V toj maloj hišici se je začela rešavati mladina, se je posvetila prva skrb za-püščenim siromakom. Dom sv. Frančiška nadalüje delo lübezni v toj hiši i z denešnjim dnevom odpre kühnjo za vse, ki nemajo občem, da bi šli v gostilne. Dobi se tü obed za 2 Din. 50 par i to župa, dve prikühi pa krüh. Ki pa žele meso, plača 4 Din. za obed. Če bo potreba, se da tüdi zajtrk i večerja za nisko ceno. Naši delavci, ki vüre dugo čakajo kre borze dela, naj vzemejo na znanje to delo smilenja. Dva siromaka dobita vsaki den brezplačno obed, če se izkažeta s potrdilom siromaštva. Če dobimo več podpore, damo večim siromakom brezplačno hrano. Potrebno je pa, da se vsaki obed prijavi, ga što dobi za peneze, ali brezplačno, — do desete vüre predpoldnom. Apr. 29. dnes, na prvi den otvoritve kühnje, se plača samo 2 Din. za obed i dobi deset siromakov brezplačni obed. Vodstvo Doma sv. Frančiška M. Sobota, Križova 4. Dečki i vsi drügi, ki želete 29. obed v starom Martinišči, küpite si listeke i je plačajte taki. Dobijo se v starom i novom Martinišči v Soboti, v Črensovcih na uredništvi Novin, i v Nedelici pri širiteli Novin na župniščaj: Bogojina, Martjanci, Sv. Jüriji i sv. Jelena. Dečki iz sobočke fare se oprosijo, naj pripravijo pod vodstvom Preč. g. dr. Kolenc Tomaža ravnitela Martinišča za obed stole, stoce, žlice i posodo. Pri g. ravniteli dobijo vsa pojasnila. Novine, M. List, Marijikin Ograček so posvečeni sv. Ivani Bosko. Če ščete čteti od svetnika lepe reči i dobiti njegov blagoslov, naročite si je, če jih še nemate. S tem podpirate njegove namene i slüžite njegovo plačo. Delo je iskalo od 1. do 10. aprila na borzi dela v Soboti 204 moškov i 89 žensk, samoga 10. aprila pa 57 polskih delavcov i 48 polskih delavk. Bratonci. Prišestno nedelo, 6. maja bo prostovolna gasilska četa v Bratoncih obhajala desetletnico svojega obstoja. Pri toj priliki bo slovesna blagoslovitev novoga ga-silnoga hrama in podobe sv. Florijana po sledečem sporedi: 1. Ob 4, vüri büdnica. 2. Ob 8 vüri sprejem in zbirališče gostov pri trgovini „Zorko. 3. Ob pol 9 vüri procesija s podobov sv. Floriana do gasilskoga doma. 4. Ob 9 vüri slovesna sv. meša, po meši blagoslovitev gasilskoga doma in podobe sv. Florijana pa predga. Po končanoj cerkvenoj slovesnosti bodo govorili gasilski govorniki in prijatelje gasilska. Ar je to prva slovesnost te vrste v celoj našoj okroglini, prosimo in vabimo vse naše prostovolne gasilsne čete in prijatele toga tak potrebnoga drüštva, da se punoštevilno vdeležijo te naše slavnosti i tak s svojov osebnov navzočnostjov počastijo zaščitnika vseh gasilcov sv. Forjana. — Odbor gasilske čete v Bratoncih. Ljutomer. Dnes 29. aprila ob pol štirih nastopi pri nas naša glas-bena šola z goslarskim, klavirskim oddelkom, z mladinskim pevskim zborom pa prvič z flautitom i čelistom. Pridite i se prepričajte, kakše je naše glasbeno delovanje. — Glasbena šola. Od aprila 1. stanejo Novine na leto 18 Din., na mesec 2 Din., na sküpni naslov. Grozne nesreče. V pondelek, 23. apr. je divjao poleg Kaniže grozoviti ogenj. Veliki vihér je onemogočo vsako gašenje. Ob 2 popoldnevi je začelo goreti v Dol. Kraljeva v Medjimurji. Zgorelo je 80 posestnikom 140 poslopij. Gasilci iz Ludbrega,Varaždina i D. Lendave so s svojimi mo-tornimi brizgalnami hitro prišli na pomoč, a, veliki veter je onemogočo gašenje. — Poleg Bratislave na Slovaškom je pa zgorelo 120 hiš, 600 lüdi je zgübilo streha i trije lüdje so zgoreli v ognji. Dečko je mislo, ka se Don Boska šali, kak se je meo navado že večkrat, da bi svoje male razveselio. Dne 24. aprila je Maestro sedo pred bolniškov sobov. Ednomi od njegovih pajdašov je prišlo nekaj posebnoga na miseo. Šo je k Boski pa ga pitao: „Ali bo resan Maestro mro?ˮ „Ka znam jaz, pitaj njega!ˮ Pajdaš ide k njemi i ga pita: „Maestro, ali je istina, ka boš ti...ˮ Dečko se je nasmehno, potem pa stopo k Don Boski, či njemi dovoli in domo k starišom za pár dni. „Rad te püstim, pravi Don Bosko, samo prle ti naj Zdravnik napravi svedočanstvo". Dečkec je najmre etak mislo: Eden v zavodi more mreti. Jaz lepo odidem iz zavoda domo i tak gotovo ne zadene mene. Bilo je 25. aprila. Maestro je šo zajtra v cerkev k sv. meši, med tem njemi je postalo tak slabo, ka je mogeo hitro nazaj v postelo. Ob 9 pocinka za šolo. Vsi njegovi sošolci so se poslovili od njega, želeč njemi sreč- no pot i vesele počitnice. Zvedili so, ka namerava iti domo. Vöra vdari 10. Prišeo je zdravnik. Maestro bi se mogeo javiti, da dobi spričevalo za domo. Bolnišničar pošle ednoga dečkeca, naj ide v spalnico po Maestra. Dečkec kak stopi v spalnico, zakriči: „Hajdi, Maestro, hitro v bolniško sobo, zdravnik je tü. Ne dobi nikšega odgovora. Misli, ka Maestro spi, zato idebliže k posteli, jo stepla, pa z grozov zapazi, ka je Máestro — mrtev. Krikne i beži naznanit nenadno smrt. V celom zavodi je nastala velka potrtost. Vsi so Maestra pomilüvali. Tüdi Don Bosko, pride. Poklekne i moli, potem stane i žalostni gojen-com pravi: „Maestro je zveličani !ˮ — r. Širite „Novineˮ 4 NOVINE 29. aprila 1934 Sr. Bistrica. Naš šolski upraviteo g. Železnik Oroslav so premeščeni v litijski okrajna na Kranjskom. Resno so zbetežali g. Lipovšek Gašpar, sreski načelnik v Soboti. Želemo njim skorajše ozdravlenje. Dve Sestri križarki, ki bodeta vodili Dom sv. Frančiška v Soboti, sta prišle. Pri njima se prijavite deklice, štere ščete hoditi k nedelnim ora-torijom i štere se ščete včiti ročno delo. Vse se vrši brezplačno, ki pa majo vrednost, naj z dobrovolnimi dari podpirajo Dom sv. Frančiška, ka de mogo dosta dobroga včiniti i vnogim düšnim i telovnim siromakom pomagati. D. Bistrica. Kanžar Kreslin Štefana je tak zmrcvaro njegovo pet-letno hčerko, da je mogo iskati zdravniško pomoč za dete. Na podporo naših listov so darüvali v Din: Bežan Jožef od Grada 11, Deutsch Aladar, Dol. Lendava 2.50, Hüll Mihal, G. Lendava 1, Antolin Mijo, Kula 5, Godina Marija, Dol. Bistrica, 10, Žilavec Julija, M. Sobota, 1, Pokojni Dr. Šömen Ludvik, odvetnik, M. Sobota, 50, Horvat Marika, Bakovci, 1, Flegar Alojzija, M. Sobota, 1, Gonza Anton, logar M. Log, Benka 1 Dinar. Bog povrni vsem. M. Sobota. Dobimo brezobrestno posojilo, da zidamo občinsko hišo za borzo dela. Za siromake delavce bo tü notri kopalnica i 2 sobi za prenočišče. Sv. Jürij. Našiva dva g. dühovnika i dva cerkveniva odbornika sta hodila k prezv, gospodi ap. administratori, da rešijo naše cerkvene zadeve i spravijo mir vu faro. — Naši trgovci küpüjejo po 35 par belice i davajo za nje blago. V Austriji pa dobimo 70 par za jajce, samo ka se Austrija brani naših belic. Črensovci. Iz žandamerijske stanice je premeščen kaplar g. Kračun Ludvik v Gornjo Radgono. Kračun je s svojov živahnostjov med nami postao jako prilüblen i si je pridobo dosta prijatelov pa znancov. Zato ga bomo ohranili v lepom spomini. Na novom slüžbenom mesti jemi želemo mnogo uspeha. Trikratna podpora. Lebar Jožef, zidarski Pomočnik i Gjura Jožef posestnik na Dolnjoj Bistrici sta bila v pravdi. Prvi je tožo drügoga zavolo razžalenja časti. V pravom krščanskom dühi pa sta se pomirila i Gjura je plačao na podporo naših Novin 100 Din. Gda se za to podporo toplo zahvalüjemo, povdarjamo, da je s tem dana troja podpora: a) Bogi se je skazala čast s pomiritvijov, b) bližnjemi lübezen, c) krščanskomi listi pa dana možnost, da to čast i lübezen ešče v vekšoj meri razširja. Iz srca bi želeli, da bi se vse pravde spodobnim poravna-njom končale. Novine so naraste za komadov: 1 v Vadarcih, 1 v Franciji, 1 v Sloveniji, 2 v Beltincih, 1 v Nedelici, 2 D. Bistrici, 100 na Razkriži, sküpno za 110. Nazaj so prišle Vidonja Jeana, Chauvillers, Francija. Prosimo odgovor, ka naj napravimo z njimi. Odpovedala sta je z Mostja kolonista Franko Anton i Bobovec Andrej. - Uprava. Filovci. Zdaj, ka so Novine objavile, ka tisti, ki so bogali agrarno Zadrugo i ne podpisali stare pogodbe, dobijo svoje peneze nazaj, moremo z najvekšov zahvalnostjov omeniti, ka samo edna naša kotriga, Žban Janoš, je s tem prišparala prek osemnajset jezero dinarov. Na milijone je spravila agr. zadruga našemi lüdstvi s svojov borbov. Zato nosimo našega dobrotnika stalno v svojem srci, molimo za njega, podpiramo krščanske Novine i darüjemo za siromake, na Dom sv. Frančiška iz nazaj doblenih penez dragevole. — Zahvalni Interesentje. _____ PO DRŽAVI. Veliki ognji. Na Dravskom poli med Mariborom i Ptujom je gorelo v petih mestaj. Vu vesnicama Medvedce i Spodnje Pletene je zgorelo 75 poslopij, vnogo stvari i pet oseb pa dobilo močne opekline. Kvara je nad poldrügi milijon dinarov. Kak je ogenj nastao, ne znati, misli se na nekoga potepača, ki je tisti den i tisto noč blodo tam okoli. — Deca so pa vužgala na Kranjskom v vesi Bistrica oslico i je pogorelo trem veščarom poslopje. Rüdniška nesreča se je pripetila v Kokanji v Bosni, vužgo se je plin i 130 rüdarov je mrtvih. Smrt glasbenika. Frančiškan Č. O. Hugolin Sattner, šteroga lepe pesmi so telikokrat genole naša srca, je v 83 leti starosti vmro v Ljubljani. Bog naj bo njegovo sladko plačilo za sladkost, ki nam jo je vlevao v düšo s svojimi krasnimi cerkvenimi pesmami. Poneverba uradnika. V Banja Luki je ponevero uradnik na davčnoj upravi, Majer Karol, 250 jezero dinarov. Pomagao njemi je pri poneverbi inžener Mikuš Franc. Oba je oblast zaprla. OKOLI PO SVETI. Jezero voznikov na sloboščini. Krščanska stranka je spravila jezero političnim voznikom sloboščino v Španiji. Nemiri delavstva. V Parizi i v Kopenhageni so bili krvavi spopadi med delavci i policijov. Ranjenih je dosta. V Kopenhageni na Danskom so se mornarje zdrüžili z delavci, ar so preslabo plačani. Ves svet se burka, ar nemajo lübezni tisti, ki majo vrednost. Napad na krščansko tiskarno. Hitlerovi listi v Nemčiji nikaj ne morejo proti katoličanskim, štere lüdstvo raj čte, ar pišejo i branijo pravico. Zato je Hitlerov minister dr. Göbbels dao izjavo proti katoličanskim listom, ka so nepotrebni. Ta njegova izjava je bila povod, da je hitlerovska banda napadnola v Mannheimi kat. lista „Mannheimer Neu Volskblattˮ uredništvo, okna razbila i liste raztrgala. Policija pa ne zaprla razbijačov, nego štiri mirne kat. urednike. Pa pravica bo zmagala. Za našo mladino par reči Mati. Živela je mati, s svojim sinom edincom. Dokeč je bio ešče mladi, je hodila mati na delo k bogatim lüdem, da jima je zaslüžila krüh. Kda je že sin doraseo, je mater začnolo skrbeti, ka bo iz sina, ki je vsigdar samo senjao od bogástva, od velkih mest. Od dneva do dneva vsikdar bole ga je vleklo v tüjino. Edno lepo zajtro stopi pred mater i njoj pravi: „Mati, prižgi mi svečo, jaz idem za srečov— široki je svetˮ. Vse skuze i prošnje matere so nikaj ne pomagale — odišeo je. Pa je ne najšeo sreče, od štere je telko senjao. Zmantrani, lačen i raztrgani je hodo okoli prosit delo, a nej ga mogeo dobiti. Prišeo je v slabo drüštvo i se ščista pokvaro. Nazadnje je prišeo med ropare i razbojnike i je je proso, naj ga vzemejo za pajdaša. Razbojniki so bili pripravleni ga vzeti med sebe, samo či dobro prestane presküšnjo. Oblübo njim je, da napravi vse, kaj-šte njemi zapovejo. I zapovedali so njemi: „Idi k svojoj staroj materi, buj jo i prinesi nam njeno srce, te postaneš vreden član naše drüžbe i postaneš bogat.ˮ I on je šo. Mati ga je obinola i se od veselja razjokala. On pa je vzeo nož i njoj ga je porino v srce, je izrezao i hitro bežao nazaj k razbojnikom. Pa gda je bežao po logi, se je opotekno v koren i spadno. I glej, mrtvo materino srce je spregovorilo i ga lübeznivo pitalo: „Dragi sinek, si se jako vdaro?ˮ I on je vztrepetao. Spoznao je velko lübezen materinoga srca, ki je ešče mrtvo skrbelo za „njega. Spoznao je svoj velki greh. Spovedao se je i odišeo v püščavo, gde je delao pokoro za svoj strašen greh. Draga mladina na koj te vči ta pripovest? ________ R. Ne kadi. - Kje je možatost? Vnogi dečkec misli, ka ga za moškoga majo, če žveči cigaretlin, kak je predkratkim ešče cuclin. Odrašeni njemi pravijo „šmrklavec“, „slinavec“, „zamazaneˮ, nikdar pa moški. On misli, ka je te že kaj, če zna naduzi plünoti, a pravim moškom se pa mrzi i ga obsodijo. Možatost je vse nekaj drügo, kak kajenje. Možatost je v srčnosti, v moči, v vödržanji ali kak nači pravijo, v vstrajnosti. Srčen moreš biti, dečkec, i zato odločno moreš povedati vsakomi, ešče če biti sam dühovnik davao cigaret- lin: ne kadim, ar mi škodi. Močen moreš biti i zato na vse špote i cone pajdašov krepko odgovoriš: ne kadim, ar mi škodi. Vztrajen moreš biti, i zato vu vseh prilikaj, na izletaj i gostüvanjaj, v časti drüžbana i pozva-čina, na proščenji i senji, povsod, pred vsemi naj bo tvoj odgovor: ne kadim, ar mi škodi. Neki moški sledeče piše od sebe: „Kakši kvar mi je napravo prvi cigaretlin? Toga, ka sam zgübo odkritosrčnost, poštenost i mirno düšnovest.ˮ Teške reči. Kak mi ne moro zrasti na roki močne mišice, če se ne vadim vu telovadbi, ravnotak mi nemore zrasti močna, odporna düša, ki je prepotrebna za boje živlenja, če je ne vadim v zatajüvanji. Telovadba za düšo je zatajüvanje v kajenji i pili opojnih pijač. Mladenec bodi močen vu düši, časi so jako teški. Malo za zabavo. Katehet: „Ivan, kak se zovejo Sv. Trije Krali?ˮ Ivan: „Gašpar, Melhar,Boltižar.ˮ katehet: „Šteri od njih je bio Črnec ?“ Ivan: „Tisti, šteri je bio čaren.ˮ Edno zajtro so školašje djali na sto malo sena, da bi razdražili vučitela. Gda je vido vučiteo, ka so napravili, pravi: „Što je pa pozabo na stoli svoj zajtri?ˮ Za odgovor so se glave pobesile. No Franček, kak ti kaj ide v šoli. Si bio že dostakrat bit? — Se ne brigam za to, ka se za mojim hrbtom godi. No či vgonite? Kak bi postavili v teh osem prostorov tri krave, da nieden prostor nede prazen? Zlato zrno. Jezuš je zlübo mladenca, ar je te z veseljom povdarjao, ka verno drži vse desetere bože zapovedi, šesto tüdi. Pisma naših salezijanskih misijonarčkov. Mosquara, Colombia, J. America. Prečistiti gospod! Dugo je že od tistimao, ka sam Vam ne pisao. Iz Genove sem izstopo pa šo v Mosquero, to malo ves v Colum-biji. Izdelao sem novicijat začet že v Italiji pa sem se posveto Jezuši z re-dovnimi oblübami 18. januara. Ubo-štvo, pokorščina, čistost so moje bogastvo, sreča in radost. Jezušov sam, ga lübim i sam lüblen. Kda sem delao redovne oblübe, sem v tom svetom trenutki molo tüdi za Vas ino proso Boga, naj zlije na Vas svoj blagoslov. Pri nas je jako lepo. Včenja je dosta i zdaj se včim že modroslovja. Filozof ov nas je 22; v prvom razredi U; 16 bogoslovcev; 30 novincov in 130 salezijanskih aspirantov. V začetki in na konci vsakoga dela sküpno molimo ino idoč iz dvorišča v kakši drügi kraj spevlem o Marijine pesmi. Po končanom študiji filozofije me čaka še 3 letna posküšnja in 4 letno bogoslovje. Kda bom 21 let star, bom napravo večno oblübo, tak določajo naša pravila. Pozdravlam Vas in vse naročnike Marijikinoga Ogračeka. List jako rad čtem; imeti in čteti bi ga morala vsa Slovenska mladina. Kreslin Ignac, Vincenc Marija, salezijanec, iz G. Bistrice Bagnolo, Italija. Prečastiti gospod! Iz globočine svojega srca Vas pozdravlam i naznanjam, da se iz celoga srca pripravlam, da bom vreden sin sv. Don Boska. Molite za mene. Edini Slovenec sem ostao tü v zavodi, zato z veseljom čtem Marijin list v prvoj vrsti za volo lepe vsebine, Obdrügim pa, da ne pozabim svoje materne reči. Kreslin Martin, salezijanec, iz G. Bistrice. Ivrea, Aosta, ltalija. Prečastiti Gospod! Rad bi Vam poslao pozdrave na dopisnici s Slovenskim pozdravom, pa nesam je mogeo dobiti. Ne zamerite mi. Zahvalim se Vam na Marijinom listi. Ne morem se vam izraziti, kak jako me razveseli, odkar sam je-dini Slovenec v tom zavodi i zato nemam prilike z drügim si slovenski zgučavati kak z Marijinim listom, da ga dobivam. Vsega, od prve do zadnje reči ga prečtem. Dosta novoga najdem v njem, ka inači nigdar ne bi zvedo. Več šče pa najdem v njem hasnovitoga, posebno za düšo, v našoj domačoj reči tak prilično povedanoga. Marija i Mali Jezušek naj vam obilno poplačale trüde s tem, da spunita vašo želo, to je da dobite kem več naročnikov i to dosmrtnih. Nemam oče, samo siromaško mater! Bodite mi oča, kak jaz vaš sin ščem biti v pravom dühi sv. Don Boska. Kreslin Jožef, salezijanec, iz Sr. Bistrice. Pošta. Grah Marija, Saint Erblon, Francija. Prosimo naslov od domačih, ka so Novine prišle nazaj. Listi vsi so plačani. — Serd Alojz, Beauvois, Francija. Naslov spremenili, kalendar poslali. Penez ešče letos ne sprejeli. Duga je 82 Din. Če pride obečanih 50, te ostane duga 32 Din. — Glavač Marta, Buenos Aires, Sud America. Peneze sprejeli po g. dekani, kalendar poslali. — Kumin Štefan, Šalamenci. Vaše dugo pismo smo sprejeli i prečteli. Iz njega je razvidna dvoja pritožba, a) da dužniki, štere zakon ščiti, zapravlajo peneze, njihove hčeri se vozijo v automobilaj i nosijo svilne nogavice, vlagatele pa svojih penez ne morejo vö dobiti, ka bi si podirajočo hižo popravili; b) ka so veliki stroški pri novih občinah. Ar je uredništvo Novin ne moglo biti poleg, gda so se tisti zakoni sklenjavali, proti šterim se tožite, Vam Svetüje, da se obrnete na gospode poslance, štere ste volili i šteri so te zakone zglasali. VSEM. Na spomin veselomi dogodi, ka je siromaških starišov sin, sv. Don Bosco Janoš podignjen na oltar i ka so v njegovo drüžbo naši listi spravili veliki broj sinov i hčer Slovenske Krajine, skažimo Zahvalnost tem našim listom s tem, ka ne bo hiše, v šterih se bar eden teh ne bi najšeo. Cene Nekaj so se podignete pri živini i svinjaj, ovak je pa vse na mesti ostalo. Vreme. Hladno, deževno. Senja meseca maja. 1. v M. Središči, 3. pri Sv. Križi, 4. v Krogi, samo kramarsko, 6. v Martjancih, 7. v. Črensovcih i Soboti, 17, v Turnišči i Maloj Nedelji, 19. v Bogojini i na Razkriži, 22. v Prelog!, 25. v G. Radgoni, 27. pri Nedeli, samo kramarsko, 28. v Püconcih VAŽNO Tem VAŽNO! potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po neverjetne nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovcu z usnjem v DOLNJI LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem. Küpimo smetano, kisilak. Mlekarna Murska Sobota. Vabilo na II. redni občni zbor Delavskega doma, r. z. z o. z. v M. Soboti, ki se bo vršil v nedeljo dne 6. maja 1934. v Zadružni pisarni v Kolodvorski ulici št. 5. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Izvolitev blagajnika in tajnika v načelstvo. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. Graditev Delavskega doma. 5. Slučajnosti. — Ako bi ob določen! uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu nov občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. - Načelstvo Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.