Matija Malešiž. Sr. mir. Tak mir je v srcih, tihi, srečni mir, da se nobeden ne tipa izpregovoriti glasne besede. Ne oče, ne mati, ne Janko, ne Tone, ne Micika, ne Jožek, ne Tončka, ne Anica. Se Francek, najmlajši, ki še ni raztrgal svojih prvih hlač, ni danes čisto nič siten. Ves zaverovan je v Joška in njegovo delo. Jožek v kotu za mizo postavlja jaslice. Izbira pastirčke in ovčice in jih zasaja v mah. Stopa po klopi in jih z daleč ogleduje, pa jih jemlje iz mahu in brska po mizi za drugimi. Izbirčen je Josko in ni zlahka zadovoljen. Hoce postaviti jaslioe, da jih bodo vsi Gbeudovali. Pa si ne da ničesar razložiti in dopovedatd. Po svoje namešča pastirčke in ovčice in betlehemski hlev in Tri kralje na koujih in repato zvezdo in sv. Duha. In ne trpi ugovorov. ln ko nalašč noče uvaževati ne Jankovih, ne Mickinih, ne Tonetovih, ne Tončkinih nasvetov in poukov. Kaj ra mar, kako so včasih postavljali jaslice. Po svoje jih postavi. To bodo gledali vTstniki jutri dopoldnel Francok mu je v napotje, ko so mu neljubi vsi nasveti. Francek brska po pastircih, vseh pisanih, boža ovčice, vse male in ljubke. Jožek mu jih sproti jemlje iz rok, kot da se boji, da jih raztrga. Ko da mora zasaditi v mah prav tistega pastirčka, ki ga obeuduje Francek. In ta prebrisani in razvajeni Francek — ko da ne zapazi nagajanja in Joškove nestrpnosti. Tak svečan mir sije vsem iz oči, taka prazniena tišina veje po.sobi, tako imenitno je Joškovo delo, da se ga Francek ne upa zatožiti ocetu in nabrati usta na omerenje. Še njemu, najmlajšemu se zdi, da v ta mir in v to tiho svečanost oe spada cmerenje. Ko ne spada glasna, mavadna in trda beseda. »Svetega Duha ne smes obesiti nad hlev. Bolj spredaj! Semtkaj! Nad mizo. On bo gledal po vsej hiši, ne samo na hlev!« pouci Janko Joaka. Trdovraten je Joško. Zabija žebelj v strop cisto nad betlehemskim hlevom. »Ne boš obesil svetega Ehiha nad hlev! Semkaj zabij žebelj! Glej!« Janko vstane in zadrži Joškovo roko, ki vihti kladivo. »Moja skrb!« Joško je razdražen. Siloma hoce oprostiti svojo roko iz trde Jankove pesti. Prosi s pogledi očeta za pomoč. »Rečem ti: Tu! Pri naših jaslicah bo sveti Duh vedno plaval pred vsemi jaslicami. Po vsej hiši viden! — Da bo nas vse gledal! Povsod! Ko tedaj, kaj ne, mati?« »Kakor mislita!« menijo mati. In ne zažari spoznanje v njihovih oceh. Ko da ne razumejo svetlih Jankovih pogledov. >Moje so jaslicel Po svoje napraviinl Smisti me! Kaj se vtikaš!« »Tu bo vsako leto pri jaslicah v naši hisi sveti Duh!« Janko je resen in odločen. Trdo stiska Joškovo zapestje. V očeh mu je videti, da ne misli popustiti. V Joškove oči silijo solze. Ali iz jeze in trdovratnosti in nepopustljivosti, ali ker ga Janko pretrdo stiska za roko. »Za kaj se vmešavaš? Velik si že . . .« »Pa mu pusti veselje!« pomore oSe Jošku in skuša pregovoriti Janka. Ne! Ko tedaj, bo tisto sveto nočl Taiko pri naa vsako 'feto! Tedaj, tisto sveto noč: Mraz je škripal okoli hiše ko danes; milo so sijale v jasni noči nebeške zvezde ko danes; toplo in prijetno je bilo v sobi ko danes. Miru, mehkega miru v srcih ko danes pa ni bilo. Jožek je tedaj ležal v zibelki in bil nemiren, Janko je postavljal jaslice, Tonček in Micika sta mu pomagala. Tonoka je bila majhna, ko je sedaj majhen Francek. In je bila v napotje Janku, ko je danes v napotje Francek Jošku. Anice in Francke tedaj še ni bilo na svetu. Molcali so Janko m Tonček in Micika, še Tončka je molčala. Tako tesno je bilo vsem pri srcu. Materini vzdihi in komaj, komaj zadrževani jok jim je padal ko goreča žrjavica v srca in jih težil in vznemirjal. 0, ni bilo svetega miru tisti sveti večer v srcih. »Kam naj postavim svetega Duha?« je vprašal Janko. Pomagal je tedaj že materi pri živini. In je bil že tolik, da je edini mogel vsaj malo razumeti malerino neiz.merno žalost. In je vprašal morda zgolj zato, da ji vsaj za hipe prežene iz srca grozen strah in skrb in žalost. »On bo pregledoval vso hišo . . . on bo gledal na nas vse . . . Tudi na očeta tam daleč . . . Bog ve, kje . . . Bog ve, kako . . . Nanj, nanj posebno ... 0, nanj naj pazi in ga vodi . • .« Poknil je nekje v podstrešju suh les. Preplašeno je kriknila mati. DvignP.a je iz zibke Joška in ga krčevito pritisnila k sebi. »Otročicki, otročički! . . . Ste čuli? . . . Znamer.je! . . . Opomin! . . . Morda obisk! . . . Križani Bog, moJimo, deca! . . . Molimo! Molimo za očeta! . . . Ni mu dobro! ... V nevarnosti je! . . . Ste čuli? . . . V strahu in grozi ji je v grlu zamiral glas. Solze so ji curkoma lile iz oči. Zajokala sta Jožek in Tonček, zajokala sta Micika in Tonček. Janko se je komaj premagoval. Pokleknili so pred nedogotovljene jaslice in molili, molili za očeta . . . Tedaj, tisto sveto noč, ob istem casu: Tavala je trinajstorica po temnem gozdu. Snega do pasu in čez. Mraz, da je pokalo. Ni bilo steze, ni bilo gazi, ni bilo nikjer svetle lučke. Samo smer so pokazali patrulji in jo poslali v gluho noč. Udirali so se v sneg, izkopali se iz njega in se zx>pet udirali vanj. Pa ko da je bilo zakleto: Nikamor niso mogli z mesta. In cilja ni bilo nikjer. Bog ve, če niso zgresili smeri v gozdu in temi in snegu? Mrzel znoj je polzel po hrbtu, zmrzovala so ušesa, rok niso več JSutili, dreveneli so prsti na nogi Bog se usmili! Kak ne- cloveški napor in muka! In na samo sveto noč! Doma poatavlja deca jaslice . . . Oče, kje je oče? Kako je očetu v teh hipib.? ... 0, dečica, o, žena, da veste, kako je očetu sedaj! . . . Bolje je, da ne veste . . . Desetnik se je udrl do vratu v sneg in je zamolklo zaklel. »Ne preklinjaj! Ne preklinjaj danes! Sveta noč! Nesrečo prikličeš . . .« »Ne morem drugače!« Izvlekli so ga iz snega. »Ali je to sveta noč?« Saj so mislili vsi tako. Ali preklinjati, ne preklinjati danes! In so tavali, tavali po snegu. In se udirali vanj in omahovali, omahovali. Kdaj bi že morali biti na cilju? Ali ne hodijo že vso dolgo noč? Zašli so . . . In obupujejo! In se jim v silnem naporu temni pred očmi . . . »Ne morem več!« Nekdo obupno jekne in niti ne poskusi, da se izkoplje iz snega. »Odpočijmo se malo!« pravi njegov sosed, ki nima več moči, da bi mu pomogel iz snega. »Ni varno! . . . Zmrznemo . . .« >Pa če ne moremo z mesta? Čisto otrpel sem . . « »Samo malo, samo malo, da zberemo moci.« Ne reče desetnik ne da, ne ne. Ves onemogel je in se ne gane z mesta. »Naj kdo straži, da nas ne presenetijo . . .« misli nekdo glasno. »Straži prvi, pozneje bom jaz!« naroči sosedu. Taka utrujenost je v udih in sklepih, da nobeden ne misli na nevarnost. Še govoriti se jim ne ljubi. Mehak je sneg, mehka odeja pravzaprav. In prijetna gorkota leze v noge, spanec, miren spanec sili v glavo. — Molili so mati in Janko in Tonček in Micika tisto sveto noč, molili, molili. In ko so se posušile solze v očeh in sta Micika in Tonček kleče zaspala, je hipoma planil Janko na mizo in zabil žebelj v strop prav nad sredino mize. In je obesil nanj svetega Duha. »On ne bo gledal samo jaslic . . . Na nas vse naj gleda! In čuje nad nami vsemi! Saj vidi povsod, inati? Videl bo tudi oceta in čul nad njim . . .« In tisti hip je zopet poknil nekje v podstrešju sidii les. V grozi so kriknili mati in prebudili Tanoka in Miciko. »Molimo, molimo, otročički ... V nevarnosti je oče . . . Sree mi poči! . . . Molimol . . . Kaj nimate več radi očeta? . . .« In so molili, molili pred jaslicami. Premagal je spanec Toneko, premagal Miciko, Janko je bil v skrbeh, da ne postavi pred polnočjo jaslic, molil je raztreseno. Klečanje in enakomerna molitev ga je utrujala. In je zaikimal z glavo. »0 deca, kaj ne čutite, da je oce v nevaraosti?« V silnem strahu je budila mati vse tri. »Molimo, molimo zanj! Srce mi pravi, da je v nevarnosti!« Ni ji dala miru temna slutnja, strah jo je tako stiskal v srcu, da se ji ni smilila deca. In jih je <budila, budila in silila k molitvi. Ko da je strah same . . . prvič same, brez moža . . . na sveti večer . . . Ko da se je hotela boriti s samim Bogom in svetian Duhom in ga z molitvijo prisiliti, da jo usliši. In reši moža iz nevarnosti. Borila se je, z molitvijo se borila, borila, obupno borila ... — »Da bi stražil? Čemu? Kdo pride in kako more priti po tem snegu?« je mislil vojak v tistem temnem gozdu, do pasu in čez v snegu. »In če se odpocijete vi, kaj nisem tudi jaz zaslužil počitka?« Utrujenost se je razlezla po oelem životu in silila v mozeg in glavo. Za utrujenostjo se je plazil spanec. Mraza niso vec čutile noge. Beli sneg je bil ko mehka postelja. In je zaprl oči. Prijetno je bilo telesu, spomin je ginil nekam v daljavo. Hipoma pa je nekaj prestrašeno zaječalo v gozdu. Tam izza bližnjega drevesa. Vojaku je bilo, ko da čuje v dremavici Joškov jok iz zibke. In se mu je trudoma budilo v glavi: Odikod Joškov jok? Siloma se je predramil in si s premrlimi rokami pomencal oči. Res, odkod Jošlcov jok? Miren in tih je bil gozd, le v daljavi nekje je bučalo streljanje. Prijetno je bilo ležati čisto mirno v snegu in počivati po naporni hoji. Povprašal je tja v sneg, kjer so obležali drugovi, koliko časa bodo še počivali. In če bi ga ne zamenjal kdo na straži? Noben mu ni odgovoril, noben se ni ganil. Nihče ne pregazi tega snega in jih ne iznenadi. Pa bi stražil? Če vsi počivajo? Zaprl je oči. Moj Bog, kaka borba je bila to s smrtjo, — z ledeno smrtjo! Zajokal je tam za drevjem Tonček. Mencal si je oče oči in se v polspanju izpraševal, odkod v te daljnje gozdove Tonokov glas. Tam je plakala Tončka. Kaj ti je, dragica? Klical je Janko, vpila je Micika. Kaj bi, otročička? Ali ne vidita, kako je utrujen oče? Malo, samo za hip počine, da bode mogel nadaljevati pot po tem debelem snegu. Ginil je spomin, niso več čula ušesa ne joka, ne klicev. Sunkoma pa je presunil telo nepoznan strah. Tam u snega je vstala žena, mati. Z mesta ni mogla, le krcevito je vila roke in jokala, jokala. »Kaj me pustiš samo s petimi črvioki?« V glavi je zatrepetala grenka bolečina. Mukoma je poskusil odpreti oči in se zganiti iz spanja in odrevenelosti. Pa ni šlo in ni šlo. Žena je podvojila jok. Tako pretresljivo je jokala, da je rasla bolečina v glavi, rasla, rasla in ni dala miru. »Zmrzneš . . .« je pretrese; presunljiv krik obupane žene temno sveto noč. Ko v sanjah so zgrabile premrle roke puško in pritisnile na petelina . . . Moj Bog, kaika borba z ledeno smrtjo! »Da se niste tako z molitvijo borili zame, bi zmrznil ko tistih dvanajst.« »Vseh dvanajst?« vpraša plaho TonSka. »Vseh dvanajst! Moja rešitev je bila čudežna . . . Le Vaša molitev, le Vaša borba tisti sveti večer me je rešila Popusti Francek pastiroke in ovčioe in zleze na očetovo koleno. In mu zre ljubko in vdano v oči. 0, lepe so pravijice, najlepše v tej noči, ko žare ocetu oči ko samd svetle nebeške zvezde. In ko mu gledajo vsi v oči, ko da vidijo v njem žarečo prikazen nekje iz pravljic. »Pa da ste zmrzmili . . . Danes ne bi bili pri nas?« Anica je mala priliznenka. Spleza na drugo očetovo koleno in mu ovije ročici okoli vratu. Govori nedolžno in zvedavo, glasek ji jt ves mehaik in poln Ijubezni. »Kako bi mogel biti? . . . Morda . . . morda moj duh . . .« Anica tega ne razume. Pritiska se k ocetu in meni: »Lepše je tako . . .« Tišina. Jožek naglo izruva žebelj iz stropa nad jaslica-mi, sto pi na mizo in ga zabije v strop čisto nad sredino mize. Čisto na mesto, kamor je prej kazal Janko. Na žebeij obe&i svetega Duha. Tišina. V srcih je mir. Blaženi inir, sveti mir. Glasna beseda bi ga kalila. .«