771318H607007 r primorski uTr'p 1 ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Julij 2006 Leto 12 Številka 149 CENA 200 SIT € 0,83 /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ -------------——----------------------------------------- IZHAJA 15. V MESECU ---------------------------- REZIDENCA Sl ZASLUZI IME STRAN 7 Če bo podjetnik Gašper Gašpar Mišič prodal vsa stanovanja in poslovne prostore v Rezidenci park Lucija, bo zaslužil 2,4 milijarde tolarjev. Finale 29. festivala MMS SOBOTA, 15.7.2006, OB 21.00 AVDITORIJ PORTOROŽ Kaj prinaša Bela knjiga? Iniciativni odbor za mejo v Istri, Ana Kalc-Hafner in Janez Lenassi, je 12. julija v prostorih KS Portorož organiziral okroglo mizo, na kateri so izpostavili, da bi morali biti zlasti piranski občani bolj seznanjeni s tem kaj prinaša Bela knjiga MZZ o meji med RH in RS. Problematika nedoločne meje na kopnem in na morju se vleče že od osamosvojitve. Bela knjiga MZZ - zbirek dokumentov in zgodovinskih dejstev - je dobra podlaga za pogajanja, a pri hrvaških političnih organih ni naletela na prijazen odmev in že kmalu na bodo poslali v branje njihovo - Modro knjigo. Težave se kažejo tudi z Resolucijo o meji, ki jo je za razpravo v DZ pripravila SLS. Tel,: +386 05 674 08 80 Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na ^ fotografski papir W^9-' E-mail: fotoquicklab@siol.net Adrenalinski spektakel v Portorožu Priprave na tekmovanje najhitrejših čolnov »Formule l« Class-l Povverboat v Piranskem zalivu za Veliko nagrado Slovenije, od l. do 3. septembra 2006, so v polnem teku. Dovoljenje za morski del tekmovanja je izdalo Ministrstvo za promet RS. Protesti okoljevarstvenikov in KS Portorož. Organizator pravi, da bo poskrbel za varnost in si bo prizadeval kar v najmanjši možni meri zmotiti življenje domačinov. Hrumenje hitrih čolnov si bo ogledala množica, morda celo 30.000 obiskovalcev. SIMPLV CLEVER Porsche Koper, Ankaranska 10, Koper, tel.: 05 611 65 03 *Sardele * Girice Dobrodošli ^sem občankam in občanom Občine Izola lskreno čestitamo ob občinskem prazniku. occasione della festa comunale a tutti i cittadini del Comune di Isola P°rgiamo i piu sinceri auguri. Breda Pečan Županja - Sindaco VfV Občina Izola Comune di Isola ISTRABENZ DOBIL MILIJARDO TOLARJEV __________________________STRAN 4 POPOVIČ BO IMEL KONKURENTA stran 3 OBČINA IZOLA PRAZNUJE STRAN 5 LETOS VELIKO PROMETNIH NESREČ STRflN s DOMOVINA,KISMOJOSANJAU stran 3 Novomašnik v Sečovljah Krajevno skupnost Sečovlje, tamkajšnje vernike, je bil 9-julij 2006 poseben praznik. Tamkajšnja župnija je prvič dobila svojega novomašnika Luka Tula. STRAN 12 V Bruslju potrdili naš prevzem evra: Tečaj 239,640. 11. juli j 2006 bo zapisan \ zgodovino kol pomemben datum za Slovenijo, ko so finančni ministri EL v Bruslju dokončno potrdili, da sme evro s 1. 1. 2007 postati tudi slovenska denarna enota. Potrjen je bil tudi predlagani teča j 239,640 tolarja za ev ro, kar pomeni, da ni nobene prave podlage za podražitve kol seje lo zgodilo v Nemčiji in Italiji. Slovenija ho tako 1. januarja 2007 postala 13. članica EU z enotno evropsko valuto evrom. Sedaj so na vrsti banke, ki morajo zagotoviti dovolj velike količine evro - drobiža in bankovcev. Kam peljejo naše zdravstvo? Novodobna desno usmerjena politika bi rada privatizirala vse kar leze in gre. tudi naše zdravstvo. Na poslanskem večeru Brede Pečan v Izoli so Socialni demokrati / gostjama večera mag,Julijano Bizjak Mlakar in Nevenko Lekše ostro nasprotovali in pripravili teze proti tem nameram. Zbrati nameravajo 100.000 podpisov. Kar je čisto in jasno je \VuV resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Waterloo pred 191 leti Zadnja Napoleonova bitka Pri zgodovinskem belgijskem mestecu Waterloo, 20 km južno od glavnega mesta Bruslja, seje od 15. junija 1815, ko je Napoleon Bonaparte prestopil belgijsko mejo, pa do odločilne bitke na poljanah 4,5 km od vasice Waterloo, spopadalo skupaj okoli 300.000 vojakov sedmih nacionalnosti. V odločilni bitki na fronti pri VVaterlooju, 18. junija 1815, seje spopadlo 67.000 mož Wellingtonove vojske in 55.000 mož pruske vojske z 72.000 vojaki francoske Napoleonove vojske. Na bojišču je za vedno ostalo 16.000 mož Wellingtonove skupne vojske, 7.000 Prusov in kar 42.000 Napoleonovih vojakov. Izgube so bile strahotne. Ta znamenita epska bitka je pomenila tudi neslavni konec vladavine Napoleona in francoske prevlade v Evropi. Napoleon na konju Waterloo smo si ogledali tudi novinarji Primorskega utripa konec marca letos, po obisku Evropskega parlamenta v Bruslju. Mestece ima danes 28.000 prebivalcev, v katerem živijo pripadniki kar 96 narodnosti. Obdelane poljane, na katerih so pred 191 leti krvaveli vojaki, ne spominjajo na veliko bitko, zato pa lahko obiskovalec že od daleč zagleda umetni »Levji grič« (Butte de Lion) s skulpturo leva na vrhu. Ko se povzpnete na vrh po 226 stopnicah se vam nudi lep razgled na nepregledne ravnice, kjer so krvaveli nekdanji junaki. Pred tem malce nenavadnim spominskim obeležjem je središče za obiskovalce s prodajalno spominkov, kjer lahko kupite poleg literature tudi figurice velikih vojskovodij. Veliko zgodovinskih predmetov in slik hranijo tudi v muzeju Wellington blizu cerkve v Waterlooju. Letos poleti julija in tudi pozneje bodo tam tako imenovani vikendi poskusa avtentičnega prikaza bitke pri Waterlooju. Bitko so odločili Prusi Cesar Napoleon Bonaparte je v začetku marca 1815 pobegnil z otoka Elbe (otok v Sredozemskem morju med Korziko in Italijo, kjer je bil v izgnanstvu) in se vrnil v Francijo. Ustanovil je novo armado in sklenil povrniti moč in ugled francoskemu cesarstvu. Njegov prvi - in očitno usodni korak - je bil vključitev Belgije in Nizozemske pod cesarsko krono. To so pravočasno zaznali tudi Angleži in Prusi in so na Dunajskem kongresu mobilizirali vojsko ter se pripravili na odločilen spopad. Komandant pruske (nemške) armade je bil fendmaršal von Bluecher, angleški, belgijski in nizozemski armadi pa je poveljeval vojvoda Wellington. Napoleonova vojska je prestopila mejo pri mestu Charleroi 15. junija 1815. Prva se mu je uprla pruska armada, vendar se je morala umakniti. Istega dne se je tam blizu (15 km južneje od Waterlooja) z Napoleonovo vojsko spopadla armada vojvode Wellingtona. Tudi Wellington se je moral umakniti. Napoleon je jezdil na svojem znamenitem belem konju. Štab je imel v kraju Le Caillou, 3 km južneje od položajev, kjer so se vodile najhujše bitke. Tam je 18. junija 1815 zjutraj ukazal svojim oficirjem splošni napad. Wellington je imel svoj armadni štab v eni od Waterloojskih gostiln, in ko je izvedel za Napoleonove namere tudi sam ukazal napad. Dan prej je zelo deževalo. Vojaki so spali kar na prostem, bili so premraženi, blatni in mokri, pa tudi zelo utrujeni. Do odločilne bitke mož na moža je prišlo v nedeljo, 18. junija 1815, na poljanah 4,5 km od vasice Waterloo. Prizori s slik so grozoviti. Ponekod je ležalo toliko trupel, da čeznje ni mogla niti konjenica. Najprej so drug na drugega tolkli s topovi, nato je nastopila konjenica in na koncu še peš polki z bajoneti mož na moža. Na tisoče mrtvih in ranjenih, ki jim nihče ni mogel pomagati. Ko je že kazalo, da bo Napoleon premagal Wellingtona je z boka udarila pruska vojska in odločila bitko. Štiri tedne pozneje so Napoleona, ki je 22. junija 1815 podpisal svoj odstop, prepeljali z angleško vojaško ladjo na zahodno Vojvoda von Wellington, zmagovalec velike bitke. Na bojišču je za vedno ostalo 16.000 mož VVellingtonove skupne vojske, 7.000 Prusov in kar 42.000 Napoleonovih vojakov. 'Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva X' ||. Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uV'p k/kdrmuj Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. obalo Francije, odkoder so ga nato zavedno deportirali na otok Svete Helene, kjer je umrl. Napoleon se je pred usodno izgubo svoje vojske že enkrat opekel v Rusiji, ko ga je zajela huda zima. Takrat so ga poslali na otok Elbo, s katerega pa je pobegnil in se vrnil v Pariz, nakar je vladal še 100 dni. Prizor bitke na polajanah pri kraju WaterIoo 18. junija 1815. Pruski feldmaršal von Orožje, ki so ga uporabljali v Bluecher, uspešen taktik, ki je bltkl Pn vasicl Waterlo°-odločil v spopadu z Napoleonovo vojsko. Levji grič služi kot razgledna točka na poljane, kjer se je vodila velika bitka. Poljane (danes obdelane njive), na katerih so se 18. junija 1815 vodile hude bitke. (Foto: Primorski utrip). Puške (muškete) je bilo treba napolniti. Spreten vojak je lahko ustrelil le 2 krat v minuti, poleg tega je moral pri streljanju stati, kar ni bilo najbolj varno in praktično. Do 50-metrske razdalje drug od drugega so se še streljali, nato so uporabili bajonete. Popovič bo imel konkurenta ^jegov verjetni protikandidat na jesenskih lokalnih volitvah bo Viktor Markežič, predsednik novoustanovljene politične stranke Oljka. ^ Kopru se je združilo nekaj somišljenikov in so nekako na hitro registrirali novo politično stranko s simboličnim imenom Oljka. Obvestilo, Qa Je stranka formalno registrirana so °d ministrstva za notranje zadeve Prejeli 27. junija, še prej pa so zbrali 22 ustanoviteljskih izjav, 22 več kot j*h potrebovali. Ni nujno, da bodo Ustanovitelji tudi člani stranke. r'a ustanovni skupščini je bil za Predsednika stranke imenovan Sospodarstvenik Viktor Markežič, bivši lrektor Tomosa. Volilno kampanjo za ijko bo vodila Jerneja Tratnik . ac°vich iz podjetja Event d.o.o., ki ®a že nekaj izkušenj na tem področju. "......11 . reJ je namreč vodila volilno kampanjo za Borisa Popoviča, vendar, kot j e dejal P ta na koncu, ko je bil izvoljen, ni nič plačal za njeno delo. »Sama sem urarsikdaj plačala kavo«. Pravi, da »prestop« h konkurentu ni maščevanje. . Uho, ki je nova stranka na slovenskem političnem prostoru in ni kopi pa 'Janške Oljke Romana Prodija, so predstavili na novinarski konferenci Motelu Koper, 27. junija 2006. hitrejšemu preboju nove stranke v Kopru, ki bo, če bo le mogoče, imela svo andidate tudi v Sežani, Izoli in Piranu, bosta pomagala podpredsednik strani p°gdan Gerk, priljubljeni humoristični lik Frtacina in glasbenik pri skupi nmorski fantje ter Patrik Peroša, kije postal generalni sekretar stranke in _ direktorja študentske organizacije Univerze na Primorskem. ^ Kopru je potreben korenit rez (tako kot pri oljki, ki jo je treba pomlajati. UPCI Bn Iti A t*/A ni I o 1 I /A traUn rialofi *~r 1 ti iKmn i ZA K a 1 1 s tem zanikal izrečeno na novinarski konferenci, da v Kopru že vlada enoumje avm poudarek političnega delovanja Oljke je revitalizacija in vzpostavitev P mike po Aristotelovi definiciji kot »javna dejavnost svobodnih ljudi, ki sc aze kot prizadevanje, da bi zagotovili red, stabilnost in pravičnost v družbi«. . 'Jo enakopraven razvoj mesta in podeželja ter, da bi občanke in občani imeli razvoju več besede kot je imajo sedaj. Programu stranke še niso mogli govoriti, kakor tudi niso mogli odgovoriti na e vprašanje kako gleda verjetni bodoči kandidat za župana na sedanje jP omembe v izgledu in posledično tudi gospodarskem prestrukturiranju Kopra1] __ novinarski konferenci so predstavili 25 temeljnih usmeritev stranke. Če Prv?° res vse našteto uresničiti, morajo živeti in rasti tisoč let - kot oljka. UT0: Primorski utrip. Koprska lds izdaja glasilo "Strani Morja« f)he?tn' odbor Liberalne demokracije Slovenije iz Kopra je v sodelovanju z . "'riškim odborom Liberalne demokracije Slovenije v Izoli izdal v mesecu Sv^u.brezplačni časopis »STRANI morja«, ki je registriran časopis Kluba disink °V m svetn'ce Liberalne demokracije Slovenije Koper. Časopis bo Ko °U*ran Preko pošte v petek, 07. 07. 2006 v gospodinjstva v Mestni občini 2a^r *n v četrtek, 06.07.2006 v gospodinjstva v občini Izola. v z. .estno občino Koper je časopis izdan v nakladi 10.000 izvodov in tiskan . arni VEK na okolju prijaznem papirju. Urednik koprskega dela je jyj nko Hrvatin. Pri izdelavi tega časopisa so sodelovali s prispevki: jer^nh° Hrvatin, Boris Vuk, Miran Bavčar, Dorijan Maršič, Borut kanri-811’ Predsednik Liberalne demokracije Slovenije Jelko Kacin in V (y[ ^atka za županjo Mestne občine Koper, Breda Krasna, da D estnem odboru Liberalne demokracije Slovenije Koper smo se odločili, (je|a "dimo časopis v katerem predstavljamo svojo evalvacijo dosedanjega Kon mcstnc8a odbora in ponudimo razmišljanja o prihodnosti Mestne občine Mes;;;,n aktualnih problemih našega okolja. izdat,- v °dbor Liberalne demokracije Slovenije Koper ima v tem letu namen Se dve številki časopisa. an že na Hrvaškem 23 : nam je prinesla zanimiv reklamni oglas, ki je bil objavljen v Žumalu in turp^3' turistična poslovalnica Hejj priporoča počitnice v Tuniziji, v Izoli '"hesti^L tt^aškem. Nič ne bi bilo narobe, če hotela Tartini v Piranu ne bi Veijgtn' kar V mbnki pod naslovom Hrvaška, skupaj s Porečem, Krkom.... bod0 s 'd ~rC Za P°motoJ česar menda niso opazili niti naročniki oglasa, ki Sloveniji rnoreh'tn'rn interesentom morali razlagati, daje Piran še vedno v HRVAŠKA PID a ii , v$e navedene cene $e nana!ajo na osebo! Ponudba velja ob potovanju DVEH OSEB! H,RAN-ht|.Tartini *** p,od*6*3 Termin J^6;30 6.27-7.7., oopiviir,, '12'7,,16-7.-2.8. cena 3xnz > 7,900 SIT na osebo Otrok do 12 lel 50% popusta Pn, 7 fftS,0:i400WNAKE6OTW' Termin'h'06"'0 ** Produkt: 1909 U-15.7. cena 7xpol 53.200 SIT na osebo Otrok do 4.leta BREZPLAČNO cena 2 x pol 23.900 Sli Produkt: 4564 Produkt: 13105 Domovina, ki smo jo sanjali Prireditve v počastitev dneva državnosti in 15. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije so bile tudi v slovenski Istri, v Kopru, Izoli in Piranu. Na osrednji prireditvi na Prvomajskem trgu v Piranu, 23. 6. 2006, je bil koncert godalnega kvarteta Tartini. Nastopili so priznani glasbeniki Miran Kolbl (L violina), Romeo Drucker (2. violina), Aleksandar Milošev (viola) in Miloš Mlejnik (violončelo). Slavnostna govornica je bila županja Občine Piran Vojka Štular, ki je v svojem nagovoru poudarila, da smo Slovenci lahko ponosni na svojo domovino ter da smo se pred petnajstimi leti, ko je šlo za usodno prelomnico, odločili pravilno. Slovenija je danes stabilna, gospodarsko uspešna država z mednarodnim ugledom, ki povsem prikrije njeno mladost. »Domovina, ki smo jo sanjali, je bila povsem drugačna od države, ki nas je okovala. Sanjali smo o pravi Sloveniji, ki bo poskrbela za slehernega državljana. Sanjali smo o odprti, strpni in solidarni Sloveniji, kjer nihče ne bo odrinjen na obrobje«. Dotaknila se je tudi vprašanje medijske svobode, na kar so nas opozorili evropski prijatelji. »Težko je tudi razumeti, da morajo v družbi, ki temelji na znanju, študentje iskati pravico na ulici in da se delo obravnava kot strošek, ki ga je treba oklestiti. Slovenijo smo si zamislili kot stabilno demokratično državo, pravično domovino, v kateri bo življenje prijetno in ki bo svojim državljanom zagotavljala varno prihodnost. Danes nekateri ugotavljajo, da so od svoje nove domovine pričakovali več«, je bila kritična slavnostna govornica županja Vojka Štular. Godalni kvartet Tartini Godalni kvartet Tartinije začel svojo pot kot Godalni kvartet Slovenske filharmonije leta 1983, ko so se štirje vodje godalnih skupin odločili, da bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v godalnem kvartetu, ki velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo, pa tudi najobčutljivejšo zasedbo. Violinist Miran Kolbl je študiral v Nemčiji pri svetovno znanem pedagogu Igorju Ozimu Deluje kot koncertni mojster Slovenske Filharmonije. Je dobitnik dveh nagrad Prešernovega sklada za komorno in solistično igro. Violinist Romeo Drucker deluje kot svobodni umetnik. Za svoje umetniške dosežke je prejel nekaj prestižnih nagrad. Aktiven je tudi kot koncertni mojster orkestra Opere Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki in orkestra Reške Filharmonije. Violinist Aleksander Milošev je mlad izredno nadarjen umetnik. Izredno je cenjen kot solist na domačih in tujih koncertnih odrih. Prejel je vrsto nagrad. Deluje kot solo violinist v orkestru Slovenske Filharmonije in je docent na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Violončelist Miloš Mlejnik je študiral pri Siegfriedu Palmu v Koelnu ter se izpopolnjeval pri slavnem Andreu Nevarri. Je mednarodno uveljavljen solist in dobitnik vrste prestižnih nagrad. Deluje tudi kot profesor doma in v tujini. Petnajst let slovenske državnosti Odločitve, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, 23. decembra 1990 in sklepi v slovenski skupščini, 25. junija 1991, da Slovenci nočemo več živeti v skupni državi Jugoslaviji so pretresle svet in razjezile jugoslovanske generale - zvezni vojaški vrh, ki je nad Slovenijo poslal letala in tanke. To se je zgodilo 27. junija 1991, takoj naslednji dan po večerni svečanosti, ki je bila 26. junija 1991 pred slovensko skupščino v Ljubljani, ko je takratni predsednik Milan Kučan izrekel znamenite besede, »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan«. Razmere so bile težke, ker smo se v bistvu podali v neznano, saj nihče ni vedel, ali bo jugoslovanska armada udarila po Sloveniji z vsemi sredstvi, kar bi nedvomno zahtevalo veliko žrtev. Na srečo desetdnevni spopad naših policistov in teritorialcev za obrambo mejnih prehodov in pa odločitev Beograda na pobudo Miloševiča »naj Slovenija odide iz Jugoslavije«, m' terjal toliko žrtev kot v ostalih nekdanjih republikah - Hrvaški, BiH in v avtonomni pokrajini Kosovo. Slovenija kot gospodarsko najbolj razvita in napredna evropsko usmerjena republika se je uspešno branila in ubranila. Celo ZDA, sprva nenaklonjene razpadu Jugoslavije, so se morale sprijazniti s tem, da je na balkanskem pogorišču nastala nova majhna državica, ki bo v naslednjih letih enakopraven partner Evropi in svetu. Naša država je danes polnopravna članica EU, 1. 1. 2007 bomo prevzeli evro kot svojo lastno valuto, varnost, ki jo drago plačujemo, nam zagotavlja Nato. Ali danes v novem družbenem redu živimo bolje in drugače kot pred petnajstimi leti bi bilo zgolj retorično vprašanje, na katerega si lahko odgovori vsak sam. Tisti, ki so padli v revščino, ker niso zmogli ali znali izkoristiti prednosti privatizacije družbenega premoženja, ali jih je vulgarni kapitalizem porinil na stranski tir se z menoj zagotovo ne bodo strinjali, ker bodo rekli, da smo poleg samostojnosti in nove oblike vladavine dobili tudi finančne barone, ki nam bodo krojili tudi politično usodo. _____________________________________________________Franc Krajnc l -Ur Se je bankomat zmotil? Komitentka Banke Koper Verica Lah Varušek iz Lucije je prišla v uredništvo Primorskega utripa in povedala, da ji bankomat ni izplačal vsote 30.000 tolarjev, za katero so potem obremenili njen transakcijski račun. »V nedeljo, 4. 6. 2006, sem poskusila dvigniti na bančnem avtomatu; prvič 60.000 tolarjev, drugič pa 30.000 tolarjev, a me je bankomat, tako pri prvem poizkusu dviga kot tudi pri drugem opozoril, da sem prekoračila dovoljeni limit in ni zapisalo počakajte na denar. Tretjič nisem poskusila, ker sem se bala, da mi bo bankomat pobral kartico. Takoj naslednji dan, v ponedeljek, sem šla na banko v Lucijo in zadevo reklamirala. Na sicer prijazen odgovor sem morala počakati en teden, ko so mi na banki zatrdili, daje po njihovi evidenci denar bil izplačan in so za vsoto 30.000 tolarjev obremenili moj transakcijski račun. Trdim, da nič ni »ropotalo« v bankomatu in nič ni prispelo iz reže, saj sem vendar na denar nekaj časa čakala pri bankomatu. Rekli so mi še, da je morda mojo gotovino iz reže bankomata dvignil nekdo drug, ki je prišel za menoj, česar seveda ne morem verjeti. Activa center Banke Koper ostaja pri svoji trditvi, da je bil denar na bankomatu dvignjen. Ne vem kaj naj storim in kako naj dokažem, da ga nisem dvignila jaz?« Komitentki preostane le dvoje: da prosi Banko Koper, da prizna morebitno napako bankomata in ji briše dolg na TRR, ali pa da svojo pravico, če je v njo tako prepričana, išče na sodišču. Zelena luč za novo Srednjo tehniško šolo v Kopru S podpisoma dveh listin, in sicer pogodbe med Ministrstvom za šolstvo in šport in NLB Leasingom d.o.o. za finančni najem ter dogovora o sodelovanju pri gradnji Srednje tehniške šole v Kopru med ministrstvom in Mestno občino Koper, se je, kot je 30. maja 2006 ob svečanem podpisu v Pretorski palači dejal koprski župan Boris Popovič, začel konec dolge zgodbe. Pogodbo za finančni najem s postopnim odkupom objekta je minister dr. Milan Zver (na fotografiji levo) podpisal s Tomažem Žnidaršičem iz NLB Leasinga d.o.o., dogovor o sodelovanju pa s koprskim županom Borisom Popovičem (na fotografiji desno). ' * Tukaj, na lokaciji Tomosa, bo nova šola. Gre seveda za gradnjo Srednje tehniške šole, ki bo stala na več kot 7000 kvadratnih metrih, na območju nekdanje tovarne Tomos in zemljišče, katero je koprska občina ministrstvu podarila že leta 1997. To je ena največjih državnih naložb na tem območju, saj bo znašala več kakor 12 milijonov evrov. Naložbo bo skoraj v celoti pokrilo šolsko ministrstvo, MOK pa bo poskrbela za komunalni prispevek in za potrebne spremembe prostorskih aktov. Srednja šola Koper, ki bo letos praznovala 50 let in ima 527 dijakov, se že dolga leta ukvarja s prostorskimi težavami. Oba govornika, tako župan kot minister za šolstvo in šport dr. Milan Zvera, sta poudarila nujnost ustreznih prostorov s sodobno učno opremo, saj tehniška šola zaradi gospodarstva nujno potrebuje strokovno usposobljen kader, ki bo kos novim tehniškim izzivom. Ministrstvo se zaveda, da se število dijakov v tej šoli zadnja leta znižuje, zato bo zgrajena tako, da bo lahko združevala več različnih programov, tudi z manjšim številom dijakov v posameznem programu. Tako bi lahko izvajali tudi programe tehniške gimnazije, za strojnike in strojne tehnike, frizerje, avtomehanike in po vsej verjetnosti tudi mehatronike. »Pričakovati je, da bo po letu 2010 prebivalstvo spet začelo naraščati. Poleg tega pri vpisu v novo šolo ne računamo zgolj na slovensko populacijo, temveč bo odprta tudi za dijake, ki prihajajo iz drugih dežel. Oblikovati bo mogoče oddelke z različnimi programi - to omogoča projekt Mofas - s čimer bo šola postala bolj fleksibilna,« je razkril minister Zver. Novo šolo naj bi gradila SCT d.d. iz Ljubljane, po besedah ministra Zvera, pa naj bi jo zgradili do avgusta leta 2008. V imenu Cimosa d.d., ki sodeluje s šolo in računa na zaposlitev dijakov te šole v podjetju, je ravnatelju šole, Vilku Grlju ob tako pomembnem dogodku čestital tudi Boris Strle, direktor Sekretariata. ISTRABENZ DOBIL MILIJARDO TOLARJEV NEPOVRATNA EVROPSKA SREDSTVA IN NOV PROJEKTANTSKI TIM ZA PRENOVO STAREGA HOTELA PALAČE Družba Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. je na javnem razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj dobila odobrenih milijardo tolarjev nepovratnih sredstev za prenovo in dozidavo starega hotela Palače. Izvedbo projektne dokumentacije bo dokončal arhitekt Goran Čala v sodelovanju z arhitekturnim birojem API. Na javnem razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih destinacij, ki gaje razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo, je družba Istrabenz hoteli Portorož d.o.o. dobila odobreno milijardo tolarjev nepovratnih sredstev za prenovo in dozidavo starega hotela Palače v Portorožu. Fasada pionirja turizma ostaja v izvirni obliki. Sredi junija je prišlo do spremembe projektantskega biroja pri projektu prenove starega hotela Palače. Izdelava dokončne projektne dokumentacije je zaupana arhitektu Goranu Čala iz družbe Qualite iz Ljubljane in arhitekturnemu biroju API pod vodstvom Uroša Birse z ostalimi podizvajalci za posamezne sklope projektne dokumentacije. Mag. Igor Okorn, direktor Istrabenz hoteli Portorož: »Sprememba projektantskega biroja ne bo vplivala na dokončanje prenove hotela Palače in zamika rokov. Hotel bo obnovljen do konca leta 2007. Potem sledi poskusno obratovanje, uradno otvoritev pa načrtujemo spomladi leta 2008. Za dokončanje projektne dokumentacije prenove starega hotela Palače je bil izbran in formiran tim sposobnih ljudi z izkušnjami na področju projektiranja podobnih objektov«. Družba Istrabenz hoteli Portorož je z birojem Sadar Vuga Arhitekti v začetku junija 2006 sklenila dogovor o zaključku sodelovanja pri izdelavi projektne dokumentacije za projekt prenove starega hotela Palače. Biro Sadar Vuga Arhitekti je do zaključka sodelovanja investitorju predal Idejno rešitev projekta, Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, delno Projektno dokumentacijo za izvedbo del in zasnovo notranje opreme hotela. Obnovitvena dela na starem hotelu Palače potekajo skladno s terminskim planom in zastavljenimi cilji. Trenutno poteka globoko temeljenje stare hotelske zgradbe in njene okolice, rušitvena dela na severni strani hotela ter izkop in zaščita severne gradbene jame. Mag. Igor Okorn: »Predvidoma 5. julija bomo končali Z infrastrukturnimi deli, ki potekajo na severni polovici Obalne ceste skozi Portorož, nakar bo promet zopet stekel normalno. V drugi polovici julija bomo hotel na južni strani zaščitili z gradbenim odrom in začeli z obnovitvenimi deli na zunanjosti objekta. Do konca julija bo pripravljen projekt za izvedbena dela in takrat bomo objavili razpis za glavnega izvajalca del.« Prenova škofijske dvorane V teh dneh v športni dvorani na Škofijah prenavljajo streho in postavljajo nov parket. Parket oziroma ploskovno elastični športni pod, ki je primeren za športne dvorane, polaga izvajalec Jurečko Alfonz s.p., streho pa obnavlja podjetje Framita d.o.o. Vrednost celotne investicije znaša 32 milijonov tolarjev, Mestna občina Koper bo za omenjeno naložbo namenila 30 milijonov. Z deli naj bi zaključili v zadnjem tednu julija. Asfaltiranje Pristaniške ulice in severne obvoznice Dela na Pristaniški ulici in severni obvoznici se bližajo koncu. Ob Pristaniško ulico so v minulih dneh že namestili osem ličnih svetilk javne razsvetljave, naslednji teden pa bodo namestili še preostanek uličnih luči. Danes so začeli tudi z asfaltiranjem parkirišča na pomolu ob Ukmarjevem trgu, v četrtek in petek pa bodo nadaljevali z asfaltiranjem celotne trase Pristaniške ulice. Z asfaltiranjem so začeli tudi na severni obvoznici, in sicer na območju od vhoda v marino do Luke Koper. Promet po Pristaniški ulici in severni obvoznici bo stekel 21. julija. Koprski župan obvešča svoje občane Zgibanka - Skupaj posodabljamo Koper V začetku julija so vsa gospodinjstva v Mestni občini Koper prejela zgibanko Skupaj posodabljamo Koper, v katero so zarisali mestne ulice, ki jih oziroma jih bodo v naslednjih mesecih obnavljali in po katerih bo promet oviran-Zgibanka prinaša tudi predvidene datume obnove ter nagovor župana Borisa Popoviča, v katerem se občankam in občanom zahvaljuje za potrpežljivost in razumevanje. Isto sporočilo nosijo tudi jumbo plakati, ki so jih pred časom postavili ob mestne vpadnice. Temeljni kamen za šolo v Ankaranu V četrtek, 6. julija 2006, sta koprski župan Boris Popovič in ravnateljica Osnovne šole dr. Aleša Beblerja - Primoža Hrvatini, pod katero sodi podružnična šola v Ankaranu, Branka Likon s pomočjo dveh osnovnošolcev svečano položil3 temeljni kamen za gradnjo novega trakta osnovne šole v Ankaranu. Omenjeno naložbo, za katero bo Mestna občina Koper namenila več kot 400 milijonov tolarjev, bo izvajalo podjetje Stavbenik gradbeništvo d.o.o., ki bo z gradbenim1 deli začelo že v prihodnjih dneh. V okviru omenjene investicije bodo prenovili obstoječi trakt in telovadnico, ob njem pa zgradili še nov trakt. Vse učilnice bodo imele samostojen izhod n3 tlakovane terase. Z novogradnjo pa bo šola pridobila dodatnih 1434 kvadratnih metrov notranjih površin, ter 203 kvadratne metre zunanjih teras ob učilnicah' Uredili bodo tudi zunanje športne in igralne površine, postavili novo atletsko stezo, obnovili večnamensko ploščad za igre z žogo z ustrezno opremo, preplasm igrišča, ogradili šolski okoliš in uredili dostop. “Prepričan sem, da bo šola Z obnovo in dograditvijo pridobila optimalne pogoje za pouk, hkrati pa bod° novi prostori velika pridobitev tudi za sam kraj, saj bosta knjižnica ifl multimedijska učilnica zasnovani tako, da bosta odprti za zunanje uporabnike* je na sinočnjem dogodku povedal koprski župan Boris Popovič, kije napoved3 ; da bodo prenovljene oziroma nove prostore, v katerih bodo zagotovlj611 optimalni pogoji za delovanje devetletke, namenu predali v začetku prihodnje!!3 leta. Eurofest privabil nekaj tisoč ljudi Veliko druženje mladih športnikov in promocija turizma Magrade in priznanja Letošnji praznik Občine Izola, 11. Julij, je bil tudi Priložnost za 0 c e n o °prav lj enega dela. Županja Breda Pečan je na osrednji Proslavi, na Podelitvi 0 b č i n s k i h Priznanj in n a g r a d ^uslužnim Izolanom ter Amasadorjema Izole v petek, 7. julija, na Manziolijevem trgu med drugim naštela vrsto projektov, ki tako ali drugače dokazujejo hitro rast občine; od stanovanjske gradnje, ki se nadaljuje z novim projektom 200 neprofitnih stanovanj, urejanja prostora do nove lokacije za programske potrebe Univerze na Primorskem ter zadnje velike Pridobitve - nove reševalne postaje. Sicer pa je bilo v vročih julijskih dneh v Izoli tudi veliko drugih prireditev, ki so ovekovečile praznik. Med zanimivimi so bile folklorni oshval, Ex-tempore in Eurofest - mednarodni rokometni festival, ki si gaje ogledalo ah kako drugače sodelovalo na tisoče ljudi. riznanje z zlatim grbom občine sta prejela Stanislav Žbogar in (post humno) Dimitrij ki gaje v imenu očeta prevzel sin Primož. Denarno nagrado 500.000 SIT je Prejela Lovska družina Izola za 50. obletnico delovanja. V njenem imenuje je prevzel ^°ran Kosmina. - ‘"»Znanje s s r e b r n i m Vencem je Prejela Nevenka L-regorčič. Na °bčinski proslavi so razglasili tudi d Ambasadorja 2ole. Visoko Poznanje prvega arttbasadorja je Prejel Zlatko “laževič, drugi Ambasador Izole Je Fredi Novak, .1 v Izoli organizira tradicionalne standardne in latiskoameriške plese. V njegovem 'menu je priznanje prevzel Drago Šulek. bernske proslave na Manziolijevem trgu v Izoli, ki sojo popestrili s krajšim kulturnim Programom, seje udeležilo veliko Izolanov in tudi gostov iz tujine. Iz občine Piran se Je Prireditve udeležil podžupan Drago Žerjal. Abanka na novi lokaciji ^ Izoli, na Sončnem "abrežjn6, so 23. junija u°6 tudi uradno odprli Agencijo Abanke, ki se je Ja preselila nekaj dni **rejs Pitonijeve ulice. Kah°r’tVe Sta se udeležila tudi izolska županja Breda Pečan in Ab ‘I613 zuPanJe Danilo Markočič. celot-*0 V 'et'b, odkar posluje tudi v Izoli, dosegla izjemne r njae;P° bilančni vsoti tretja (2 VecJa banka v Sloveniji No du^Uansko banko in ir V.° kreditno banko R 3nbor), je povedal mag. Aba°Vv n dereb’ član uprave kom . e' Goste in Bra ',ente Je Pozdravil tudi g[„ n 0 Hočevar, direktor Vod,naePA°drUŽnicevKopru-Elen t.A8encije v Izoli Je haha' Hrvatin. Abanka se t’k oh rn Sončnem obrežju, bli»;_: morJu v neposredni Na fotografiji Primorskega utr , —v,avocine Izola Občine Izola Breda Pečan °Vl lePi prostori na novi Predstavnike Abanke n" nt"nrl Izoli. bližin Ju v neposredni N°vj '^edeža Občine Izola. sončni lokaciji naj bi privabili tudi več komitentov, so prepričani v Abanki, kjer se tudi že pripravljajo na sprejem evra s 1. 1. 2007, ko bo počasi šel v pozabo naš tolar. Abanka posluje tudi v Luciji. Na 14. Eurofestu, mednarodnem rokometnem festivalu v Izoli, v dneh od 4. do 9. julija 2006, je sodelovalo 182 ekip iz 18 držav. Prvič tudi rokometaši iz Nemčije. Nastopilo je več kot 2000 športnikov, ki jih spremljalo okoli 1800 sorodnikov in drugih udeležencev prireditve, je na novinarski konferenci ocenil direktor Eurofesta Tone Barič. Slavnostna otvoritev Eurofesta je bila v torek, 4. julija 2006, ob 20.30 uri na osrednjem prizorišču pri hotelu Riviera v Izoli. Rokometne ekipe so se zbrale na Svetilniku in uprizorile svečani mimohod vse do prizorišča, kjer so mlade tekmovalke in tekmovalce ter druge goste pozdravili predstavniki Občine Izola. Organizatorje Center za kulturo, šport in prireditve Izola. 14. Eurofest je odprl podžupan Občine Izola Branko Simonovič. Igre si je ogledal tudi predstavnik Športne zveze Slovenije. Prireditev je povezovala Irena Dolinšek. Na športnem prizorišču so se Finale 14. Eurofesta Eurofesta je bil v nedeljo, 9. julija, od 8.00 do 20.00 ure, nakar je sledil svečani zaključek s podelitvijo nagrad. Mladi športniki, njihovi trenerji, starši in sorodniki ter drugi obiskovalci so si v teh dneh ogledali Izolo, Piran in Koper, kjer so spoznali tudi številne kulturnozgodovinske znamenitosti, kulinarične in druge posebnosti. Organizatorji so prepričani, da se bodo mnogi med njimi kdaj še vrnili kot turisti. Stroški rokometne prireditve, ki postaja ena največjih v Evropi in se bo sčasoma razširila na celotno območje Slovenske obale, znašajo okoli blizu 22 milijonov tolarjev. razvrstile ekipe iz 18 držav; Avstrije, Belgije, BiH, Češke republike, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Norveške, Nizozemske, Nemčije, Poljske, Švedske, Tajvana, Katarja in Slovenije. Takoj po svečani otvoritvi je sledila ekshibicijska rokometna tekma med primorskimi slovenskimi športnimi zvezdami. Predtekmovanja so se zvrstila v sredo, četrtek in petek od 8.00 do 20.00 ure na več lokacijah od Kopra, Izole do Pirana. Večerne tekme so bile vse do 24.00 ure. Kvalifikacijske tekme so bile v soboto od 8.00 do 20.00 ure. V sredo (5. julija) je bil sprejem pri županji Občine Piran Vojki Štular. Za športnike in trenerje ter sodnike so organizirali vožnjo z ladjo, na osrednjem prizorišču pa so bile tudi zabavne igre. V četrtek (6. julija) je bila na osrednjem prostoru za tekmovanje tudi Tržnica Eurofesta, na kateri so se predstavile države udeleženke. V petek zvečer je bila zanimiva prireditev - Disco »Golden Goal«. V soboto (8. julija) zvečer ob 22.00 uri je bil izbor miss in mistra Eurofesta. VZPONI IN PADCI GOJENJA OLJK V SLOVENSKI ISTRI Lebarič je zbrala pogum, si poiskla partnerico in odprla svojo parfumerijo na Obali 123 v Luciji. Pravi, da ji je ta dejavnost zlezla pod kožo in bo poskušala sama s partnerico naprej. Ob poplavi kozmetičnih izdelkov na trgu seje strankam težko odločiti za pravilen nakup in tukaj jim bo Marjanca priskočila na pomoč. Na gojenje oljk so vplivale vremenske razmere in zanimanje tržišča za oljčna olja ter namizne oljke, oboje pa je, kot bi rekli danes, vplivalo na donosnost in motivacijo pridelovalcev. Prof. Carlo Hugues, avtor dela Oljkarstvo v Istri (Elaiografia Istriana), je bil od leta 1882 do leta 1901 direktor Kmetijske šole in Poskusne kmetijske postaje v Poreču. Nekje v tem obdobju skoraj dvajsetih let je nastajalo navedeno delo, s katerim je postavil prvi temeljit in strokoven mejnik gojenja oljk v teh krajih. V popisu navaja tudi naslednje podatke ali ocene o obsegu dejavnosti v njegovem času, ki so zanimivi za primerjavo z razvojem gojenja oljk v Slovenski Istri do danes: “Oljčniki v Istri zasedajo 14.627 hektarjev površin, ki so v celoti namenjene izključno gojenju oljk, se pravi brez drugih kulturnih rastlin, ki se z oljko družijo v sestave mešanih kultur.” Od 14.627 hektarjev odpade: - na vzhodno obalno področje 544 ha - na južno in jugozahodno obalno področje 5.186 ha - na severozahodno obalno področje 2.942 ha (področje od Milj do Savudrije -pripomba pisca tega prispevka) - na višje ležeče predele in gričevja notranje Istre 2.143 ha - na Kvarnerske otoke 3.812 ha Od 14.627 hektarjev je: - v čistih oljčnikih (sklenjeni nasadi) 10.784 ha - v zdmžbi oljčnikov z njivami 2.467 ha - v zdmžbi oljčnikov z vinogradi 1.356 ha “Čisti oljčniki (sklenjeni nasadi) prevladujejo zlasti na Kvarnerskih otokih, kjer zasedajo 83% z oljko zasajenih površin, pa tudi na severozahodnem obalnem področju od Milj do Savudrije, kjer čisti oljčniki zasedajo 81% z oljko zasajenih površin." »Celoten pridelek oljčnega olja v Istri je možno približno oceniti na dvajset do trideset tisoč metrskih stotov (dva do tritisoč ton - pripomba pisca tega teksta). A bi bilo to količino mogoče znatno povečati z ustreznejšim in vestnejšim oskrbovanjem dreves, ki zdaj zaradi zanemarjenosti in zapuščenosti zamirajo do take mere, da bi potrebovala posebno nego, če naj jih rešimo popolnega propada.« Na Obali od 400 do 600 ton olja S preprostim računom lahko ocenimo velikostni razred pridelka na severozahodnem obalnem področju, ki je med 400 in 600 tonami olja. V oljčnikih sta glavnino dreves zastopali sorti Komuna in Črnica, takoj za njima pa je bila Buga. Na koncu svojega delaje v Gorici, kjer je živel kot upokojenec do smrti leta 1934, decembra 1902 zapisal: »Knjigo končujem v upanju, da bo dala spodbudo za nadaljnje tehnološko in ekonomsko raziskovanje oljkarstva, ki bo pripomoglo k ponovnemu vzponu istrskega oljarskega gospodarstva do uspehov in pomena, kakršne bi že moralo doseči glede na izvrstne pridelke iz odličnih istrskih oljčnih nasadov.« V Geografskem zborniku, letnik 5, str. 85 - 139 je Dr. Drago Meze leta 1959 objavil članek s področja klimatogeografije »Pozeba oljk v Primorju 1956« z zanimivimi podatki o gojenju oljk na vzhodni obali Jadrana in posebno v Slovenski Istri, takrat imenovani Koprsko Primorje. Dr. Drago Meze (1926 - 2003) je bil geograf in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika med letoma 1987 in 1991. Ukvarjal se je z raziskovanjem gorskih kmetij v Sloveniji, poplavnih področij in področij, na katerih se je razmišljalo o naravovarstveni zaščiti. V analizi vremenskih razmer in pozebe oljk v letu 1956 je avtor navajal tudi podatke o obsegu oljkarstva, ki jih povzemam iz originala: Pozeba uničila oljčne nasade «Pred letom 1929 je bilo v Koprskem Primorju še ca. 300.000 oljčnih dreves na približno 2000 ha obdelane površine, po pozebi pa jih je ostalo le še dobra tretjina - okrog 120.000 na 750 ha. Glavni vzrok, daje bilo uničenih toliko oljk, ni samo v škodi, ki jo je oljkam prizadejal mraz, temveč tudi v nevednosti kmetov; ki so posekali vse oljke, ki so kazale znake odmiranja; mnogi so izkopali tudi oljčne panje, ker so tržaški trgovci zanje ponujali dobro ceno. Velik del teh bi se gotovo še regeneriral.« »Mnoga dejstva govorijo, da je imela oljka v Primorju v preteklosti večji pomen, kot ga ima danes in daje tod ta kultura že zelo stara. Pred pozebo leta 1929 je bilo zlasti vjugozahodnem delu Primorja precej starih dreves, med njimi celo takih, ki so dočakala 400 let starosti. Po pripovedovanju kmetov je znašal pridelek na drevo tudi preko 2 centa (q), povprečno pa 30 kg (zaradi verjetnega pretiravanja pripovedovalcev o dobrih starih časih, je nezanesljiva ocena 9000 ton oljk in 990 ton olja - pripomba pisca tega prispevka); po 2. svetovni vojni je bil povprečen donos na drevo le okrog 8 kg (960 ton oljk in 105 ton olja -pripomba pisca tega prispevka). Kmetje so sadili včasih oljke tudi v vinogradih med trte. Po propadu vinogradov ob koncu 19. stoletja je zemljišče, kjer so rasle oljke med vinogradi, prerasla trava, zato je bilo do leta 1956 mnogo oljk na neobdelanem travnem zemljišču, tam, kjer med obnavljanjem vinogradov teh niso več zasadili. Taki oljčni nasadi so povečini na strmih pobočjih. Obdelava oljk na takšnih strminah ni bila več donosna. Zato so se kmetje raje preusmerili k dmgim kulturam, ki so se dobro prodajale v bližnji Trst, n. pr. sadje, grozdje in vrtne jagode. Okrog leta 1930 seje gibal čisti dohodek od vrtnih jagod od 15 do 20.000 lir na hektar, pri breskvah 30.000 lir, pri oljkah pa le 1500 lir na en hektar. »Stanje leta 1956 pa je bilo precej drugačno. Leta 1955 je bilo v vsem Primorju, skupno 104.650 oljčnih dreves, od tega 98.840 ali 95 % rodnih; te so dale skupaj 825,8 ton oliv oziroma 8,5 kg na drevo. Ta števila so bila nekaj pod povprečjem, ki znaša v letih 1949 -1955 900 ton oliv ali 11,6 kg na drevo. Največji donos v zadnjih letih je bil leta 1952, ko je dalo posamezno drevo povprečno 15,0 kg oliv. V letu 1956 niso rodile; statistika prikazuje le 100 kg oliv. « »V pozebi leta 1956 v Jadranskem Primorju je mraz najbolj prizadel oljke v Koprskem Primorju. Število uničenih in poškodovanih oljk je bilo v razmerju do vsega oljčnega fonda v Jugoslaviji sicer majhno, v razmerju do teritorija Koprskega Primorja pa je bilo zelo veliko, saj je pozeblo do tal okrog 30% vseh starejših oljčnih dreves, ki jih bo treba posekati, in okoli 64% mladih oljk. Ostale oljke so bile bolj ali manj poškodovane. Kljub tem visokim številkam pa stanje le ni tako porazno. Postavlja se, daje popolnoma uničenih V Luciji nov frizerski salon STUDIO MARIJA V Rezidenci park Lucija je samostojna podjetnica Marija Dvoršič v soboto, 11. 6. 2006, odprla nov fizerski salon za moške in ženske Studio Marija. Z možem sta dolga leta delala v Ulmu (ZRN), si prihranila denar ter si v Rezidenci park Lucija kupila veliko stanovanje in vzela v najem poslovni prostor. Stranke bodo deležne vrhunskih storitev. Uporabljali bodo tudi kozmetične izdelke blagovne znamke Mania. FOTO: Primorski utrip. Tradicionalna šagra v Sečovljah Na letošnji prireditvi, v soboto, 7.6.2006, ki jo poimenujejo po domače Šagra, organizirajo Turistično društvo Sečovlje, je bilo zelo pestro, šagra pa je bila tudi nad pričakovanji dobro obiskana. Najprej so bile otroške delavnice, potem tek Sečovlje 2006, podelitev nagrad sedmega slikarskega Ex-tempora in za zaključek še nagrade krajanom za najlepša dvorišča in vrtove. Udeležence je zabaval ansambel Tramontana, zaigrali pa so tudi Šavrinski godci. Prireditve se je udeležila tudi delgacija iz pobratena občine Indianapolisa in pokusila kruh, ki ga je “skuhala” Emilija Pavlič Prvo nagrado za sliko je dobila Emilija Podjavoršek. Priznanja za vrtove ali lepo urejene hiše so prejeli: Marija Mrak, Medja Franc, Božič Sonja, Vuk Debernardi in Čendak-Kocjančič. Čestitamo! Foto: Primorski utrip Emilija Podjavoršek Nova parfumerija v Lucji Nedavno so v TPC Na fotografiji Primorskega utripa: Otvoritev nove parfumerije 1. 7.2006 Lucija zaprli parfumerijo, ki je vrsto let delova in si nabrala kar nekaj stalnih strank. Večina strank je bila zadovoljna s postrežbo treh simpatičnih in potrpežljivih trgovk. Ob nakupu kozmetičnih izdelkov so nudile tudi strokovno svetovanje, kar danes, ob poplavi velikih nakupovalnih centorv, ni več tako, ker je vpeljan sistem samopostrežbe. Ena izmed trgovk Marjanca Sergija Fedran Voler (levo) in Marjanca Lebarič (desno) partnerici podjetja Vetiver d.o.o. manj kot 5% vseh oljk, torej takih, katerim so se posušile tudi korenine, ostale pa bodo oziroma so že iz korenin s poganjki ponovno oživele. Regeneracija se vrši ali je bila že izvršena pri velikem delu oljčnih dreves, tako tistih, ki so jim deblo v celoti odžagali, ali onih, katerim so odžagali le suhe veje. Ti oljčni poganjki bodo ob skrbni negi že čez nekaj let spet rodili. Prvi vtis, ki ga je dobil opazovalec v poletju 1. 1956, ko je šel skozi pokrajino, kjerje oljka pred letom dni bujno zelenela, le ni tako obupen, kot se je zdel na prvi pogled. Že v prihodnjem letuje bila slika drugačna: iz obžaganih vej in debel so bujno poganjale sveže zelene oljčne mladike. Regeneracije je bila v polnem razmahu. Glavni oljčni nasadi v južnem delu Koprskega Primorja pa na srečo niso bili tako hudo poškodovani.« »Danes (1. 1959 - pripomba pisca tega prispevka) je oljka v Koprskem Primorju najbolj razširjena na zahodu, nekako zahodno od črte Koper, Šmarje, Koštabona. Največ je je na jugozahodu, na desnem pobočju Dragonje, v predelu med Sečovljami in Koštabono. Tu ji prijajo tla, prisojna lega, ostale klimatske razmere, posebno pa zračnost in zaščita pred burjo.« »Vendarle je kljub vsemu vredno gojiti oljko v Koprskem Primorju. Kvaliteta olja, ki ga olive tu dajejo, je prvovrstna. Dobra kvaliteta olja nudi zato tudi ugodne pogoje za konservno industrijo rib. Ni naključje, da se je najbolj razvila prav v Izoli, le žal, da mora danes vso potrebno količino olivnega olja uvoziti; konzervna industrija potrebuje letno okrog 40 vagonov (400 ton) prvovrstnega olja. Sedaj moramo uvoziti letno okrog 300 ton olivnega olja, za kar izdamo najmanj 510 milijonov dinarjev. V letu 1954 - 1955 je znašala produkcija olja v Koprskem Primorju okrog četrt milijona litrov; to je zadostovalo le za kritje tamkajšnje porabe jedilnega olja. Tudi industrija namiznih oliv mora nakupiti vse oljke za konzerviranje izven Koprskega Primorja.« Danesje v Slovenski Istri približno 1300 ha površin, zasajenih s približno 300.000 oljkami, pridela se 1600 - 2000 ton oljk, iz katerih se pridobi 300 - 400 ton olja. Povprečen pridelek oljk na drevo je približno 5,3 do 6,7 kg. Sortiment oziroma sestava sort oljčnih dreves v oljčnikihjepribližno: 63% Istrske belice (veliko teh dreves je cepljenih na osnovo dreves avtohtonih sort - pripomba pisca tega prispevka), 25% Leccino, 3% Pendolino, 2% avtohtone nekdaj poleg Komune najbolj razširjene Črnice in v 7% so različne sorte, med njimi tudi avtohtone Buge in Štorte. Gojitelji oljk v Slovenski Istri so, s trmasto zagnanostjo in ljubeznijo do tega dela, danes dosegli obseg površin oljčnikov in število dreves, kakršni sta bili v času nastajanja dela »Oljkarstvo v Istri«. P° nekaj več kot sto pretečenih letih so nasadi pretežno mladi in povprečni pridelki na drevo majhni. Ravno v tem trenutku, ko ima dejavnost možnost za nov zagon, ko je s tmdom pridobila ugled zaščitene blagovne znamke z geografskim poreklom »Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre«, se je pojavila nova grozeča nevarnost. Lahko samo upamo, da niso0 na začetku ponovnega padca in opuščanja oljčnikov zaradi nerazumne obdavčitve pridelave oljk z vnaprej določeno davčno osnovo 1,6 milijona SIT na hektar oljčnika letno. V Italiji, deželi z razvito pridelavo oljk, pridelovalec plačuje 154 EUR davka na hektar oljčnika letno. V Hrvaški, kjer spodbujajo razvoj pridelave oljk, pridelovalec ne plačuje davkov. primorski u^p Rezidenca si zasluži svoje ime IMa otvoritvi Rezidence park Lucija, ki predstavlja nekaj novega v stanovanjski gradnji, je bilo skoraj 1000 ljudi, ki so investitorju Gašpar Gašpar Mišiči spontano zaploskali. Nič skrivnosti 0 naložbi in zaslužkih. Svečana otvoritev Rezidence Park v Luciji, 16. junija 2006. Rezidenco Park sije na otvoritvi ogledala množica skoraj 1000 ljudi. yečer je odlično povezovala ^uja Križnik Tomažin. £ k ePrav je bilo kar nekaj dvomov. s ° etniku, kije za naložbo zast j .j6 lrne in lastno premoženje st 0 danes ob pogledu na snovanjsko sosesko v Luciji vsa PHca, da je res nekaj posebne asParju je uspelo, bi lahko bil najl eneprost zaključek, saj ni ostalo ^ ®ga dvoma o kakšnih špekulac po neP°ravnanih dolgovih. Miši« gfad^' ^ S° Prav v času, kc n , 1 1 to stanovanjsko soses trem it v- negativni in neprije 2^-,. . > kajti izbruhnila je af cel ^ k' ga-i> kar je vrglo slabo luč Tod**10 nePrem*čninsko podroi Slo 3 ta.*C®n' 'n podobni »Gaji Se • en'P 80 tudi hitro pripomogli Zako Z*’u^**a oblast in dobili s enrx n 0 varstvu kupcev stanovan '5"no,"jskih ’ 2eni].. nja v rezidenci so vpisan dovom ° kn-’lg0 in kupec takoj d Vli^v 0 za vknjižbo na svoje ime trg /Cf 0cenJuje, da je nepremičnir državi ’ Zaradi str°žjih ukrej ZakonH P°stal bolj stabilen, sa_ in „ °.a-la Izvrgla številne diletE Panamo ceio v l" PMm >>Bl8tveno C1JL stanovanvv pn sradnji n deloval'^ 6 soseske je bilo, da s Zaupan'' Usklajen°. s polr sCmem drUg d0 drugega tehničnih UP°8tevanju strokov Gašpar k Je Predal Gaš IMa vrhu med zasebnimi investitorji stanovanjske gradnje Revija Svet nepremičnin bo objavila lestvico 100 naj večjih nepremičninskih podjetij v preteklem letu. Tokrat bodo na lestvici prvič tudi samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s posredništvom v nepremičninami. Samostojni podjetnik posameznik Gašpar Gašpar Mišič je po obsegu ustvarjenega prihodka v tej kategoriji uvrščen na prvo mesto! V Sloveniji torej ni samostojnega podjetnika, ki bi si upal naložiti na lastna ramena tako veliko finančno breme. Rezidenco so si že prišli ogledat predstavniki iz KD Group, ki nameravajo investirati v gradnjo nadstandardnih stanovanj na lokaciji bivše tovarne Šumi v Ljubljani. Račun izvajalca 5,8 milijarde SIT Primorskega utripu pokazal vse račune in pogodbe. Nobene skrivnosti. Gradbena in inštalacijska dela, ki jih je opravil Kraški zidar s kooperanti, so znašala 5,748 milijarde tolarjev, neupoštevaje tudi drage stroške, ki so naraščali zaradi slabega terena, potrebnih izkopov, da ne omenjamo plačila obresti (sprva 13%) posojilodajalcu Banki Koper, ki je z Gassparjem kar lepo zaslužila in dvignila uspešnost Enoto v Luciji daleč na prvo mesto. Gašpar nam je zagotovil, da so vsi krediti pri banki, teh ni bilo malo. komunalni nrisnevki Gašparju je čestitala tudi županja Vojka Štular. ter skoraj celotna situacija Kraškemu zidarju za opravljeno delo, plačani. Tržna vrednost naložbe ocenjena na 11 milijard SIT Podjetnik Mišič je uredniku Od položitve temeljnega kamna za novo stanovanjsko sosesko v Luciji (30. oktobra 2003) pa do njene svečane otvoritve v petek, 16. junija 2006, je poteklo dobrih 19 mesecev. V stanovanjski soseski je osem Manir) povezanih stolpičev, v katerih je lil stanovanj. V podzemni garaži je 240 parkirnih mest, kar bistveno olajša promet v tem predelu Lucije, kajti če te garaže ne bi bilo, bi tu nastal pravi prometni kaos. Nekateri bližnji stanovalci se še spominjajo kako jih je motil hrup in piskanje tovornjakov iz takratnega skladišča Mercator - Degro in to že navsezgodaj zjutraj. V rezidenci je zasnovan Wellnesss center, odprli so frizerski salon, tu bo pralnica in čistilnica, zdravstvena ordinacija, kavama in več drugih vzporednih in koristnih dejavnosti za tamkajšnje nove stanovalce, med katerimi bo menda tudi minister Janez Podobnik, ki naj bi si z družino že ogledal stanovanje. Skrivnosti ni Ker mnoge »muči firbec« koliko naj bi pri tej naložbi zaslužil ta izjemno spreten, predvsem pa pošten podjetnik, bomo razkrili tudi to skrivnost. Ob uspešni prodaji vseh stanovanj naj bi se bruto dobiček iz naslova te gradnje ustavil pri 2,4 milijarde tolarjev. Samostojni podjetnik Gašpar lahko operira z bančnim limitom 300 milijonov SIT. Doslej je prodana polovica vseh stanovanj, na nepremičninskem trgu jih ponujajo še 40, 20 pa jih ne nameravajo prodati in jih bodo dali v najem. Za kvadratni meter stanovanja j e treba odšteti od 3300 do 5000 evrov plus 8,5 % DDV. Garažo je treba plačati posebej (1350 evrov za m2 plus DDV). Cena pač pove svoje, da bodo tu lahko stanovali bolj ali manj premožni ljudje. Skupni stroški, v katerih je všteto upravljanje, 24-urno varovanje, recepcija, čiščenje skupnih površin, video nadzor, delo hišnika oziroma upravnika in zavarovanje vseh stanovanj) znašajo na posamezno stanovanje povprečno 150 evrov.V stanovanjski soseski bo na novo zaposlenih od 25 do 30 ljudi. Na otvoritvi je Gašparju čestitala tudi županja Občine Piran Vojka Štular. Gašpar Gašpar Mišič ni bil le podjetnik in investitor pač pa tudi avtor funkcionalne zasnove. Ob tej priložnosti seje zahvalil Banki Koper za dana posojila, zlasti tudi Miljani Troha, Maji Šinkovec, Dariu Radešiču in predsedniku uprave Vojku Čoku, Fedorju Antonu Umeku za enkratno arhitekturno zasnovo, Kraškemu zidarju za glavna izvajalska dela, zlasti direktorju Radošu Lipanji, Vladimiru Mljaču, Francu Zorču in vodji gradbišča Zoranu Periču, kakor tudi županji, občinskim svetnicam in svetnikom in svoji ženi Tatjani. Na otvoritvi so brezplačno svoje storitve in program nudili: Vinska klet Mahnič Dragonja, Rebernik Zdenko, Adriano Klobas, Franc Pucer, predstavniki vasi Sv. Peter -Vili in Lilijana Špeh, moški pevski zbor Pergula, ansambel Bosa de Nova, gostinstvo Jezeršek in drugi. m; Lucija Obula 114. 6320 Portorož tiFUJiFiiM Canon outmpus penim -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: HS^eŠtmT.S^OT ZZERO Andrej Šilc s.p. Zamostec 31 1317 Sodražica Tdk W 871 DOSTAVA IN MONTAŽA NOTRANJIH VRAT IN OKEN Z BREZPLAČNO IZMERO IN SVETOVANJEM Prva Zdravstvena Asistenca Do specialista v enem dnevu Vsi imamo težave z dolgimi čakalnimi dobami na specialistične preglede. Zdaj se je na slovenskem tržišču pojavilo podjetje, ki Primorcem in Ljubljančanom ureja specialistične preglede že isti dan, najdlje pa boste čakali en teden. Primorska je druga regija v Sloveniji, kjer je Prva Zdravstvena asistenca (PZA) odprla svojo mobilno ambulanto. Je namreč podjetje, ki mu gre za ugodno, kvalitetno in predvsem hitro zdravstveno oskrbo. To pa pomeni, da vam - ob bolezni - ni treba več v ambulanto k zdravniku, ampak zdravnik pride kar na dom. Zdravniki so vam na voljo 24 ur na dan, 365 dni na leto. Kvaliteta življenja je eden izmed najpomembnejših dejavnikov. In zdravje je najpomembnejši. Če to združite, dobite podjetje, ki svojim uporabnikom nudi vse, kar ste si vedno želeli. Potrebujete le telefon, zdravniki Prve zdravstvene asistence pa so vam na razpolago 24 ur. Pomeni, da vas na domu obiščejo kadarkoli jih potrebujete. In ne le to: osnovne analize vam napravijo kar na licu mesta, v posebej opremljenem reševalnem avtomobilu. Udobni zdravniški pregledi na domu Le kdo si ne bi želel udobnih in prijaznih zdravniških pregledov kar na svojem domu? No, jasneje, da sijih večina ljudi do zdaj niti ni mogla privoščiti. Pri PZA so poskrbeli tudi za to. Vsem uporabnikom na območju Primorske zagotavljajo 24-urno zdravniško svetovanje po telefonu in 24-urne zdravniške obiske na domu - v primerih, ko ne gre za življenjsko ogroženost (v primerih neposredne življenjske ogroženosti je treba klicati nujno medicinsko pomoč na tel. 112). Povprečni odzivni čas ekipe, ki pride na dom, je ena ura po klicu na brezplačno tel. št. 080 8112. Laboratorijske analize na licu mesta Po klicu vas bo zdravnik najprej vodil skozi vprašanja o vašem počutju in če vam bo lahko pomagal z nasveti, vam bo svetoval kaj storiti kar po telefonu. Če bo počutje slabše, se bo z zdravstvenim tehnikom v roku 45 minut oglasil pri vas doma. Pripeljala se bosta s sodobno opremljenim reševalnim vozilom Prve zdravstvene asistence, opremljenim z 12-kanalnim EKG in napravami za nujne laboratorijske analize krvi in urina. Analize bosta naredila kar na licu mesta, torej pri vas doma. Po potrebi bo ekipa poskrbela za prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo s svojim ali dodatnim reševalnim vozilom. Bližnjice do specialistov Na vrsti ste že v enem tednu, velikokrat pa že isti dan, vsekakor pa je storitev za uporabnike brezplačna. PZA zagotavlja hiter dostop do večine specialističnih področij (dermatologije, gastroenterologije, ginekologije, ortopedije, kardiologije, nevrologije, okulistike, onkologije, psihiatrije, otorinolaringologije, bolezni dojk, bolezni ožilja, plastične in rekonstruktivne kirurgije, urologije...) in do diagnostičnih postopkov (elektrokardiografija-EKG, obremenitveno testiranje (cikloergometrija), ultrazvok (dojk, sklepov, skrotuma, srca, rodil- ginekološki, trebuha, vratu, vratnih in znotrajmožganskih arterij), kolposkopija, gastroskopija, koloskopija,rektoskopija,mamografija,spirometrija,avdiometrija-ADG ...) Prebivalci Primorske pa boste na specialistični pregled napoteni v Ljubljano. »Brez PZA bi na diagnozo bolezni želodca čakala še danes. Z asistenco sem bila pri specialistu naročena v 10 dneh, vseskozi pa so me bodrili z nasmeškom in prijazno besedo. Zdaj se uspešno zdravim, v sistem PZA sem vključila tudi moža in oba otroka,« pravi Mateja, 42 let. Predstavitev Slovenije na konzularnih dnevih v Lyonu 8.-10.6.2006 Na letošnjih konzularnih dnevih v Lyonu je bila Slovenija, oziroma njen oblani del, odlično predstavljena z učinkovito fotografsko-plakatno podobo, z bogatim turističnim materialom ter z izborno vinsko in kulinarično pokušino. Za uspeh prestavitve gre zasluga Tatjani Dumas -Rodica, častni konzulki RS v Franciji, ki je na z vseh petih kontinentov, ki imajo generalne oziroma IS H 3!* častne konzulate v drugem naj večjem mestu v Franciji. Kot je med drugim v svojem nagovoru povedal Gerard Colomb, tamkajšnji župan in senator UMP, si želi mesto Lyon, kije v preteklosti doživljalo mnogokatere očitke o zaprtosti, v bodoče čedalje več mednarodnih prireditev, z namenom, postati mednarodno stičišče in križišče v južnem delu Francije ter aktivni soustvarjalec decentralizacije francoske države. V ta namen je župan imenoval svojega posebnega namestnika z zvenečim naslovom »namestnik župana za mednarodni razcvet in decentralizirano sodelovanje«. Opisana razstavna prireditev je po mnenju župana s svojo pestro ponudbo najboljša priložnost, da se prebivalci Lyona in njegove širše okolice na enem mestu seznanijo s sodelujočimi državami ter z njihovimi značilnostmi ter turistično ponudbo. Predstavitev Slovenije, oziroma natančneje, njenega obalnega dela, jev celoti pripravila Tatjana Dumas-Rodica, častna konzulka RS s sedežem v Saint-Etiennu, kije med drugim tudi ena izmed ustanovnih članic nedavno ustanovljenega društva za promocijo slovensko-francoskega sodelovnaja. Pri tem je v Sloveniji naletela na ugoden odziv Brede Pečan, županje Izole, ki je na prireditev pripeljala poleg ekipe tudi potrebni material. Tako je bila v dvojnem paviljonu RS poleg obsežne izbire turističnih prospektov, ki je zaobjemala ponudbo cele Slovenije ter okusnih etnoloških-okrasnih izdelkov, s strani številnih obiskovalcev tudi dobro obiskana pokušina odličnega primorskega vinskega izbora ter tipična kulinarična ponudba. Posebno pozornost j e doživelo vabilo Izolske županje svojemu fransoskemu homologu ter predstavnikom konzularnega zbora v Lyonu na diplomatsko regato v začetku septembra v Izoli. Gerard Colomb je obljubil svojo udeležbo naslednje leto, mnogi pa se prireditve želijo udeležiti že leots. Predstavitev Slovenije, oziroma slovenske obale v Lyonu, ki jo spremljajo tudi medijsko pokritje iz Slovenije, je odlično uspela. V dveh dneh in pol se je v slovenskem paviljonu zvrstilo veliko število obiskovalcev, katerim so bila na razpolag0 vedno tudi dodatna osebna pojasnila in razlage. Dejstvo, da se je po razstavnem prostoru zelo hitro razširila novica, da je v slovneskem paviljonu dobra hrana in pijača (kar je seveda pomebno povsod, posebej pa še v Franciji), je to zanimanje f>e dodatno povečalo, obenem Pa je na konzularno skupnost i° predstavnika gospodarskega življenja delovalo kot magfle! povabilo o diplomatski regah v Izoli. Vse vrste reševalnih prevozov PZA opravlja tudi vse vrste reševalnih prevozov. Izjema so nujni oziroma primarni reševalni prevozi, za katere kličete na tel. 112. PZA bolnika z reševalnim vozilom prepelje v bolnišnico, zdravilišče, dom upokojencev, in, če je potrebno, v tujino. S sklenitvijo pogodbe pa pridobite tudi ugodnosti ob nakupih določenih zdravstvenih pripomočkov in storitev. Reševalci Pacienta šesti na svetu XIII TORNEO Dl PANDOLO M.Šmit, dr. Šumradov Anche quest’anno in occasione dei festeggiamenti del Patrono San Giorgio la nostra Comunita in collaborazion6 con il “Club sportivo del Casino di Portorose ha organizzato il tomeo di Pandolo, arrivato alla sua tredicesim8 edizione. In piazza Tartini abbiamo ospitato 19 squadre divise in quattro categorie: bambini, ragazzi, tomeo delle cittae tomeo della federazione slovena gioco del Pandolo I giocatori sono arrivati dalle l očali ta vicine (Capodistria, Crevatini, Strugnano, Sicciole e Pirano) da Slovensk6 Konjice, la squadra in rappresentanza della minoranza ungherese da Dobrovnik, dalla Croazia ( Pola) e Eden izmed ustanoviteljev PZA tudi podjetje Pacient, katerega pretežni del dejavnosti so prevozi bolnih in dallTtalia (Verona e Mantova). Il tredicesimo tomeo di Pandolo si e concluso in serata ed ha visto premiate k poškodovanih oseb z reševalnimi vozili, ambulantna diagnostika ter specialistični ambulantni pregledi z seguenti squadre: categoria bambini il Primo pošto e andato alla squadra “Pirano” di Pirano mentre il sec°n^° mzlirni nnnrnr*11 moHlPinp Trpiva rtrx\rF*r1ati A o i a plzma Paoipnta •zacorllo A inaoto ' i . 11 i UTI i » » i ti i • i • • različni področji medicine. Treba je povedati, daje ekipa Pacienta zasedla 6. mesto »V pretekli zimi sem se na smučišču v Avstriji poškodoval. Prišlo je do zloma stegnenice ter poškodbe prsnega koša. Po primarni oskrbi v lokalni bolnišnici sem potreboval povratek domov z reševalnim vozilom. V nekaj urah šobili reševalci PZA pri meni ter me varno z zdravniškim spremstvom prepeljali v ljubljanski Klinični center,« pravi Matjaž, 27 let. Zdravi uporabniki Če želite 24-umo skrb za svoje zdravje prepustiti Prvi zdravstveni asistenci, pokličite na brezplačno tel. št. 080 81 00 ali obiščite spletno stran www.pza.si, kjer boste dobili vse informacije o članstvu. Mesečna pristojbina je 5.500 tolarjev, medtem ko PZA za dmžinski paket omogoča popust. Če med uporabnike vpišete tudi svoje otroke, je storitev za mlajše od 18 let brezplačna. Vsi, ki se boste do konca julija vpisali med uporabnike, boste prejeli darilo. pošto e andato alla squadra “Banda Muda” di Capodistria. Nella categoria ragazzi il primo pošto e andato ai “Pirati” di Pirano, il secondo pošto alla squadra “Rožice« Pirano, al terzo pošto si sono classificati i “Punta” di Pirano mentre il quarto e andato alla squadra “Pusterla sempre di Pirano. Nel tomeo delle citta la prima classificata e s ta ta la squadra di Verona, il secondo pošto e andata alla squadr “Fracanapa” di Pirano Club sportivo del Casino di Portorose- sezione Pandolo, al terzo pošto si e classifica la squadra arrivata dal Prekmurje- Dobrovnik mentre al quarto pošto e andato alla squadra di Mantova. Nella categoria Federazione slovena gioco del Pandolo ha vinto la squadra di Capodistria “Paninari” il seccn0, pošto e andato alla squadra “Mimosa” di Crevatini” il terzo pošto e stato conquistato dalla squadra locale Robe varie” del C.S. Casino Portorose - sezione Pandolo. | La squadra di Pandolo e stala invitata ed ha partecipato al Festival Primo Tomeo Intemazionale di S-Cianc “LudicaMente- Citta di Mantova” ■ (S-Ciancol= Pandolo, Ciaramela, Lippa, Scianco....) tenutosi il primo maggio. Ringraziamo gli organizzat per averci dato la possibilita di partecipare al tomeo ed a visitare la loro bellissima citta. P er i pandoleri Elio £uly 2006___ velika nevarnost požarov faradi julijske suše je na Primorskem velika požarna Nevarnost. Prepovedano je knrjenje v naravi. Bodimo Previdni, kajti rdeči petelin se °b sušnih dnevih rad hitro razširi. Lucija Zasedajo jim Parkirna mesta ^dkar so pred Trgovsk P°slovnim centrom v Luci Uvedli modre cone in je treh Parkirnino po eni brezplači Uri plačati, nekateri lastnil °kalov in njihovi delavci sy°jimi vozili parkirajo pre s auovanjskimi stolpi« na$proti TPC in tako ka edno zasedajo parkirr Prostor tamkajšnjii snovalcem. Bralk rtmorskega utripa se j glasila v našem uredništvu i Pozorila na že stalni poja' apisala si je tudi številke n aulicah avtomobilov iz TPC 1 tu redno parkirajo. ( Pr°blematiki parkiranja uciji so razpravljali tudi n yrajevni skupnosti Luciji SoZr°ki so nadvse izvirni. K st 8/ad»i stanovanjsk ut° P*če so za vsakega »p ocencm standardu ^menili 7 do 9 parkirnih mes V td danes komaj razumljiv« P je tudi garažna hiša, 1 trg Je.števi,ni tamkajšnj nii°-c'’ Verjetno spet zarac UnnC‘v parkirnine, n Up°rabljaj0. zatika V Portorožu pridno brisal 0pozorilne listke za vozniu^ avtoinobilov katerih parkirnjSn0 P°Zabili ’plačati primorski u¥p __________■______________|___________________Stran 9 Letos veliko prometnih nesreč Na naših cestah je do 10. julija umrlo že 132 oseb, trije več kot lani. Veliko je ranjenih. Kot, da bi nesreča klicala je doslej umrlo že tudi več motoristov. Eden takih tragičnih primerov je bil tudi v Luciji. Ljudje pravijo, da mora biti nekaj v zraku. Samo v začetku julija so na prometni policiji v Kopru obravnavali kar osemnajst prometnih nesreč v katerih so tri osebe na kraju umrle. Huje telesno poškodovanih oseb je bilo pet, lažje telesno poškodovanih pa kar štirinajst. V prometnih nesrečah jo je skupilo še šest srn. Izjava Iztoka Jakomina, direktorja Policijske uprave Koper na petkov dogodek, ko je mladoletnik ustrelil v policista “V petek, 7. julija 2006, je 15-letnik na bencinskem servisu na Kozini obstrelil policista. Nad tem dejanjem smo vsi policisti zgroženi, saj odločno obsojamo tovrstne oblike nasilja v družbi. Takoj po dogodku smo stopili v stik z Generalno policijsko upravo in generalnim direktorjem Romškom, s katerim smo se dogovorili, da bomo policistu in njegovi družini nudili zdravstveno in psihosocialno pomoč in po najboljših močeh mu bomo vso podporo nudili tudi v prihodnje. Naslednji dan po dogodku sem ga z najožjimi sodelavci obiskal tudi sam. Zadovoljen sem, da se je dogodek tokrat končal brez najhujših posledic za policista, hkrati pa moram poudariti, da je policist pokazal veliko mero odgovornosti in prisebnosti. Reagiral je strokovno in profesionalno, pa tudi odločno in prisebno, saj je storilca obvadal kljub grožnji s smrtjo in strelni rani. Na Policijski upravi smo že ustanovili posebno skupino, ki bo v naslednjih dneh dogodek podrobno proučila, nato pa bomo določili ukrepe za večjo varnost in preprečevanje takšnih dogodkov v prihodnje. Med policisti bo v prihodnosti potrebno zgraditi čut za samozaščitno ravnanje, saj v policiji pričakujemo, da bo tovrstnih dogodkov vedno več tudi v Sloveniji. Pripravili bomo programe za dodatna usposabljanja na področju praktičnega postopka in samozaščitnega ravnanja. Policistu želimo hitro okrevanje in vrnitev v enoto.” Lucija Motorist in sopotnik umrla Mlaka krvi pri zveriženem motorju. V četrtek, 6. julija okoli 16.30 uri seje regionalni cesti, približno 100 metrov od lucijskega semaforiziranega križišča v smeri bencinskega servisa, zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala dve življenji. V uradnem sporočilu Policijske uprave Koper so zapisali, da je voznik s sopotnikom motor večkrat dvignil na zadnje kolo, nakar je nad njim izgubil oblast. Motor je zaradi ekshibicijske vožnje prevrnilo prek osi zadnjega kolesa. Zatem ga je zaneslo v desno, kjer sta z motorjem zapeljala v neurejeno bankino in se zaletela v prometni znak, odkoder ju je z motorja odbilo na tla. Mimoidoči so znali povedali, da naj bi motorist tudi izjemno pospešil hitrost. 36-letni voznik Foto: Primorski utrip motornega kolesa iz Mengša je obležal v mlaki krvi na kraju nesreče, 28-letnega sopotnika iz Lucije pa so hudo ranjenega prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer mu zdravniki kljub prizadevanju niso mogli pomagati in je zaradi posledic nesreče dve uri kasneje umrl. Če bi ponesrečenca imela čeladi bi se morda končalo manj tragično. V nesreči je bil poškodovan tudi osebni avtomobil, na katerega je padel odtrgani prometni znak. Na kraj tragičnega dogodka, ki je pretresel očividce, so takoj prispeli prometni policisti, reševalno vozilo in sečoveljski gasilci. Mimoidoči so se spraševali kaj se letos, kljub strožjim predpisom, dogaja na naših cestah, ki terjajo toliko življenj, zlasti v zadnjem času predvsem tudi motoristov? Nekateri si razlagajo, da je »nekaj v zraku«, morda so krivi splošni dejavniki; vročina, sevanje, ali pa subjektivni: prevelika hitrost, neprevidno prehitevanje, ekshibicijske vožnje, neprevidno vključevanje v promet, utrujenost voznikov, mamila, alkohol...? Koper Pet hudo ranjenih Naslednje jutro okoli četrte ure se je pri Rexu (na regionalni cesti med Izolo in Koprom) zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo huje poškodovanih 6 oseb. V vozilo nemške registracije, v katerem je bilo 5 oseb, je čelno trčil 48-letni Koprčan s kombiniranim vozilom, ki je zapeljal prek ločilne črte. Oba voznika in štirje potniki so bili huje poškodovani in odpeljani v izolsko bolnišnico. ŠE IZ ČRNE KRONIKE KOPER Neznanec je skušal vlomiti v enega od lokalov na Cankarjevi ulici v Kopru. Vrata so zdržala pritisk vlomilca tako, da v lokal ni mogel, je pa povzročil nekaj škode na vratih. Na koprski železniški in avtobusni postaji sta se sprla taksista. Eden od njiju je za podkrepitev svojih stališč uporabil tudi pesti, zato si je prislužil obdolžilni predlog. Nekdo je na koprski tržnici iz odklenjenega avtomobila ukradel »opasno« torbico, v kateri je imel oškodovanec dokumente in nekaj denarja. Oškodovan je za 40.000 SIT. JAGODJE V Jagodju zagorela baraka. Na kraj so prišli tudi gasilci, ki pa niso mogli več veliko pomagati, saj je baraka v celoti pogorela. Kolikšna je materialna škoda in kaj je bilo v baraki bo pokazala nadaljnja preiskava. PIRAN Neznanec je v Piranu ukradel zaklenjen moped znamke Piaggio NRG, registrskih št. KP Al-995 in lastnika oškodoval za 400.000.00 sit. LUCIJA V Luciji je neznanec ukradel Tomosov avtomatik z registrsko številko KP T2-336 in lastnika oškodoval za približno 100.000 sit. *** Neznanec je prišel na parkirišče pred lucijsko Marino. V avtomobilu so spali trije mladeniči, dva sta pa spala pred njim. Izkoristil je njihov spanec, odprl prtljažnik in pobrskal po njihovih stvareh. Ukradel je mobilni telefon, denarnico in potovalko z oblačili. Medtem, ko je kradel, se je en od oškodovanih zbudil, a mu je tat rekel, da bo le nekaj vzel in naj spi naprej. Tako je tat nemoteno končal svoje delo in odšel. Skupaj jih je oškodoval za 70.000 sit. Pesaro, 10. - 18. junij 2006, ENOHOBBV 2006 - NATEČAJ VINA IN OLJČNEGA OLJA 8. mednarodni natečaj oljčnih olj za »Zlati vrček« ali »Orciolo d’oro« Vzorce olj, ki so bili poslani na madnarodni natečaj oljčnih olj v Pešam do 24. maja 2006 je ocenila komisija, ki ji je predsedoval prof. Giuseppe Fontanazza in prof. Ettore Franca. Komisija je svoje delo opravila z veliko odgovornostjo in resnostjo. Nagrajena olja bodo lahko nosila zaščitni znak natečaja Enohobby. Ocenjevanje se je vršilo v treh kategorijah po stopnji sadežnosti olj in sicer: - fruttato intenso - fruttato medio - fmtatao leggero. V kategoriji fruttato leggero ali lahki sadežnosti je prvo nagrado ali »Zlati vrček- Orciolo d’ oro« dobilo olje iz Slovenije, ki ga je pridelal Marsič Drago, Zabavlje. Priznanja iz te kategorije je dobilo še olje Željka Milunoviča za Črnico in kar dve priznanji je dobil oljkar Egidio Žiber za olja Buga in Komuna. Zahvaljujoč se bivšemu predsedniku in sedanjemu podpredsedniku oljkarskega dmštva »Storta« so se nekateri člani dmštva odločili, da pošljejo svoje vzorce olj v presojo na to mednarodno tekmovanje v maju 2006. Pričakovanja so bila majhna, zato pa j e bilo veselje vseh nas veliko ob novici, da smo dobili Zlati vrček in kar tri priznanja. V soboto, 10. 6. 2006 smo se vsi prisotni na podelitvi v Pešam veselili z nagrajenci in bili ponosni na naše istrsko olje. Eufemija Munda, članica društva »Štorta« 'H' Občima pira n Comu n e di pikamo Na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/ 96 in Uradne objave, št. 19/99 in 18/2002 ) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “ Zlati grb Občine Piran “ razpisuje PRIZNANJE OBČINE PIRAN Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2006. Občinski svet podeljuje priznanje : ZLATI GRB OBČINE PIRAN - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena - skupinam občanov, društvom in dragim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, dmžbenem ali dragem področju življenja ali dela. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Rok za oddajo prijave je 4. september 2006. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov: Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “ Zlati grb Občine Piran", Tartinijev trg 2, 6 330 Piran. Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr. med. Visto Part. 10 del Decreto sui riconoscimenti ujficiali del Comune di Pirano (Gazzetta Ufficiale della R.S., n. 6/96 e Bollettino Ufficiale, n. 19/99 e 18/2002 ), la Commissione per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano “Stemma d’oro del Comune di Pirano " pubblica IL BANDO DI CONCORSO PER IL CONFERIMENTO DEL RICONOSCIMENTO UFFICIALE DEL COMUNE DI PIRANO Il Comune di Pirano invita gentilmente tutte le persone fisiche e giuridiche di inviare le proposte di candidatura per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano nelfanno 2006. Il Consiglio comunale conferisce il riconoscimento: “STEMMA D’ORO DEL COMUNE DI PIRANO” - ai singoli come premi alla carriera, per aver conseguito successi pluriennali oppure per un risultato eccezionale, di rilevanza nel tempo, - ai grappi di cittadini, alle associazioni ed alle altre persone giuridiche per aver conseguito successi pluriennali e risultati eccelenti nel settore economico, sociale o in un altro settore di vita e di lavoro, rafforzando cosi’ il prestigio del comune. Le proposte per il conferimento del riconoscimento ufficiale devono riportare: - la denominazione oppure il nome del proponente, - il nome di colui che e’ stato proposto a ricevere il riconoscimento e le sue generalka’, - la motivazione della proposta. - i documenti a comprovare quanto asserito nella motivazione. Il termine per presentare le proposte scade 1’ 4. settembre 2006. 11 riconoscimento ufficiale verra’ conferito in occasione della Festa del Comune di Pirano. Verranno preše in considerazione solo le proposte corredate come sopra e presentate entro il termine di concorso alVindirizzo: Commissione per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano “Stemma d’oro del Comune di Pirano”, Piazza Tartini 2, 6330 Pirano. La Presidente della commissione Milena OBLAK-JUH, dott. in medicina Naši krsgi II. Portorož - Portorose Ustanovitev delniške družbe In začetek gradnje zdraviliškega 4 hotela Palače ill^V Portorož je zaradi svoje zavetne ugodne lege, čistega morja, ugodnih klimatskih razmer in bujnega rastlinstva kot nalašč ustvarjen za razvoj turizma. V prvem delu podlistka (številka PU 148) smo ugotovili, da se je glas o zdravilni moči slanice in solinskega blata hitro razširil daleč naokoli in to že takoj po letu 1879. V tem idiličnem kraju takrat še ni bilo omembe vrednih nastanitvenih objektov. Prav zato so leta 1890 ustanovili delniško dražbo Portorose, ki sije za najpomembnejši cilj zadala izgradnjo udobnega hotela sredi Portoroža. Avstrijci zgradijo Kurhotel Palače Po znanih podatkih j e bil Palače hotel v Portorožu, kije kar nekaj časa nosil ime Kurhotel Palače, odprt 20. avgusta 1910, vendar so stavbo pozneje še nekoliko dograjevali. Največ investicijskega denarja je zagotovila avstrijska pivovarniška dražba Puntigam iz Gradca. Razkošni hotel se tako že leta 1912 pojavi na turističnih razglednicah. S stavbe se je ponujal prekrasen pogled na portoroški zaliv, saj pred njo takrat ni bilo nobenih poslopij (niti štiripasovnice), pač pa le zimzeleni park, pešpoti in peščeno polkrožno kopališče, mimo pa je vse do leta 1958 vozil tramvaj. V morju so se kopale dame v črnih kopalkah, ki so tesno zakrivale vse njihove obline. Možje so jih zvečer radi povabili na ples in kozarček rajnega ali na grič sv. Lovrenca (San Lorenze), kjer so leta 1913 v istoimenski vili uredili prostore za razvedrilo gospode in ustanovili prvi kazino za tujce. Življenje v Portorožu je bilo takrat res idilično. Ob tej, za takratne čase veličastni zgradbi dunajskega sloga, so začeli rasti tudi dragi manjši objekti za nastanitev in zabavo gostov. Tako je že pred prvo svetovno vojno v bližnji okolici zraslo nekaj manjših hotelov in penzionov ter nekaj deset vil. Lahko sklepamo, da je Portorož z izgradnjo Palače hotela pospešeno nadaljeval svoje turistično poslanstvo kot zdraviliški kraj. Zgradba, zlasti sprejemni del in kristalna dvorana, kjer so prirejali imenitne sprejeme in koncerte, sprva le za cesarjeve podanike in gospodo, je bila že na pogled od zunaj nekaj posebnega, zato je tudi prav, da investitor ohrani njeno prvotno podobo. Ko je že kazalo, da bo turizem v Portorožu zaživel, se je zgodila 1. svetovna vojna. Po porazu Avstrije leta 1918 se pojavi nov gospodar teh krajev - Italija in z njo fašizem, ki je kar nekaj let, zlasti pa od leta 1926, uspešno teptal napredek slovenstva. Hotel Palače dobi drugega lastnika. Odkupil gaje ladjar z malega Lošinja, Oskar Kozulič, ki je imel firmo registrirano v Trstu. Takrat seveda ni bil problem, saj so tudi dalmatinski otoki pripadali Italiji. Prizadeval si je nadomestiti izgubljeno, žal pa se že po desetih letih skromnega obratovanja pojavi nov problem. Namreč v letih 1928/29 tudi naše kraje prizadene svetovna gospodarska kriza, ki povzroči zastoj, padec vrednosti delnic, inflacijo in veliko brezposelnost. Kot da to ne bi bilo dovolj nastopi leta 1929 tudi huda zima. Zaradi mraza ponekod popoka celo centralna kurjava. Pomrznile so vse občutljive mediteranske rastline, zlasti tudi oljke, ki si dolgo niso opomogle. V tedanjih letih krize dobi Palače hotel v Portorožu že tretjega lastnika. Od firme Kozulič zgradbo kupi družina Weiss iz Trsta, kije prav tako poskušala razvijati turizem. Žal tudi ona ne za dolgo, kajti že po nekaj letih, konkretno leta 1933, nastopi najbolj mračno obdobje v zgodovini Evrope - nacizem. Tesno zavezništvo mu prvi ponudi italijanski fašizem in ni bilo treba dolgo čakati na najhujše. Zaradi neporavnanih računov imperialističnih sil iz prve svetovne vojne se z invazijo nemške vojske na Poljsko leta 1939 začne 2. svetovna vojna. Turizem v naših krajih spet zamre za dobrih šest let. V Palače hotel, kije v času prve svetovne vojne gostil odrede soške fronte, se leta 1945 vseli partizanska vojska z oddelkom Knoja.V kristalno dvorano namečejo slamo in pripeljejo konje. V eni od hotelskih sob v četrtem nadstropju je bila tudi soba za zaslišanje domnevnih sovražnikov ljudstva. Prelomna povojna leta in nov jugoslovanski družbeni red Šele leto 1950/51 lahko štejemo kot prelomno leto nemotenega delovanja hotela Palače. Takrat so namreč uredili centralno kurjavo, električno napeljavo, dogradili dvigala in uredili okolico. Ne smemo prezreti, daje bilo leto 1950 po svoje zgodovinsko leto, saj smo v takratni Jugoslaviji uvedli revolucionarni preobrat - delavsko samoupravljanje. Prvi delavski svet se je sestal v Solinu, v Cementarni nedaleč od Splita. Tukajšnji kraji - in z njimi Portorož - so po vojaškem sporazumu z velesilami (9. 6. 1945) sodili v cono B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), torej pod nekakšno državico. Z mirovno konferenco v Parizu (10. 2. 1947 preide večji del Slovenskega primorja in Istre v okvir Jugoslavije. Vojnih napetosti pa tudi takrat še ni bilo konec. Končale so se 5. 10. 1954 s podpisom tako imenovanega Londonskega sporazuma in cona B preide pod civilno upravo Jugoslavije, cona A pa pod Italijo, meje med Italijo in Jugoslavijo pa je pozneje dokončno določil Osimski sporazum. Hidroplani, ozkotirna ž eleznica in trolejbus Leta 1902 je skozi Portorož stekla ozkotirna železniška proga Trst -Poreč, s postajališčem v Luciji. V Mussolinijevih časih so progo ukinili in tirnice izruvali, z namenom, da jih postavijo v Etiopiji za potrebe fašistične vojske ali pretopijo za topove. Po pripovedi starejših ljudi se je ladja nekje na poti potopila in nikoli ni prispela do cilja. Med Lucijo, Portorožem in Piranom do Tartinijevega trgaje od oktobra 1909 do avgusta 1958 vozil trolejbus. Domačini so mu nadeli ime »trola« ali kar tramvaj. Portorož jev začetku 20. stoletja imel še eno posebnost - letališče na morju-Zgradila ga je italijanska družba -Societa’ Italiana Sevizii Aeronautici-Leta 1923 je bila v Portorožu organizirana šola za pilote hidroletal-Šola in hangar sta bila kot kaže blizu Rdeče hiše (Časa rossa) Pr* Bernardinu. Prvi hidroplan je *z Portoroža poletel 1.4.1926 na relacij* Portorož -Trst - Torino. Nemci so let3 1945 letališče uničili. Prva prava turistična sezona rvo pravo turistično sezono v trtorožu beležijo leta 1954, pa čepra' trajala le slabih pet mesecev. Leta )60 so v levem in desnem kraku mtralne zgradbe hotela Palače jgradili četrto nadstropje, leta 1962 r so obnovili tedanje stare terme, k* i danes ni več. V letih (1962/63) s° jradili prizidek, v katerega se je let3 )64 vselila igralnica, ki se je leta 112 preselila v svoje prostore **a ič sv. Lovrenca v okvira hotelskega jmpleksa Metropol, kjer deluje š® ines. Prav portoroški Igralnici gr® ;lika zasluga za takratni hiter razv-Drtoroške turistične infrastruktur®: ir je vplivalo tudi na vse hitrej5, izvoj turizma. Igralnica je kar nekaj isa delovala v okviru Zavoda zij irizem Portorož. Akt o nje** itanovitvi je sprejela Občina PiraD. rihodnjič: Številni novi hoteli 1 Disk predsednika Tita. - ♦ primorski uVp 15 let moškega pevskega zbora Pergola KK Medljan že osmič “odprl vrata” Na slavnostnem koncertu ob 15. obletnici delovanja moškega pevskega zbora Pergula, 2. julija 2006, v Kulturnem domu v Sv. Petru je županja Občine Piran Vojka Štular društvu podelila občinsko plaketo. program, ki so ga prireditelji pripravili ■e 0 skrbno, je bil v dveh delih . Najprej J® nn°ški pevski zbor Pergula, ki ga vodi 'ran Zadnik, zapel pet pesmi (Mi ptičica P Je, Lastovki v slovo, Večerni zvon, Ako 1 Pošla spat in Dve leti in pu. Nato sta • astopili še dve znani skupini; ženska Pevska skupina Šavrinke, kije zapela dve Pesmi: Papa mio bel papa in Fantič vzemi Prstan z roke ter moški pevski zbor Ciril osmač iz Kopra, ki je pod vodstvom 'rana Zadnika zapel štiri pesmi: pj^fjjec sem, Na poljani, Karlinca in X drugem delu programa je Benjamin V \.51ec"'Je slavnostni g Jke Štular, ki je zboru za obletnico spešnega delovanja podelila občinsko P aketo. Ob tem je poudarila vlogo in rnen moškega pevskega zbora Pergula razvoj kulturnega izročila, ne le doma ,. v- Petru, pač pa tudi povsod po svetu, in u S Pesm'j° predstavljajo naše običaje kraje. Ob zaključku svečane prireditve, J° je odlično povezovala mlada aP°vedovalka Barbara Guzič, sta zbora Razstava »Silvester Komel, Slike« Na fotografiji Primorskega utripa: Županja Občine Piran Vojka Štular izroča pevskemu zboru Pergula občinsko plaketo. skupaj zapela dve pesmi: češko narodno Laska opravdiva in pesem avtorja Franceta Marolta, Barčica. Pergula deluje v okviru Kulturnega društva Sloga Sv. Peter. Na proslavi, ki je bila v času (žal letos malce slabše obiskanega) tradicionalnega vaškega praznika, je zaigral tudi ansambel DEJ SE’N LITRO. Benjamin Makovec izroča nagrajencem Gallusove značke. Konec maja smo člani Konjeniškega kluba Medljan organizirali osmi tradicionalni »Dan odprtih vrat«. Najmlajše obiskovalce je Tatjana popeljala po kmetiji in hlevu, kjer so si lahko ogledali naše konje. V hlevu imamo kar nekaj pasem in sicer lipicance, arabce, slovaško in češko toplokrvno pasmo, holštajnca in vvestfalca, ter nekaj križancev. Po ogledu kmetije smo predstavili vse konje »na roki« v jahališču - manežu. Potem pa je šlo zares. Ob prijetnih zvokih dunajskega valčka je naša velika quadrilia v sestavi osmih konjev prikazala nekaj izvrstnih elementov dresure v kasu in galopu. Sledila je mala quadrilia z šestimi mladimi jahačicami, ki so ravno tako na Straussov valček odjahali s svojimi konji izvrsten ples. Letos nas je tudi s svojim nastopom razveselila Nastja Vrčkovnik, članica Obalnega Konjeniškega društva. Nastja je s svojim nastopom dokazala, da si zasluži lanskoletni naziv najboljše pokalne zmagovalke v dresuri med mladinci. S svojim Apachem je na svojstven način ob skrbno izbrani glasbi, sestavila revijalno dresurno točko z vsemi prvinami S dresure. Prava paša za oči in prijetno za ušesa. Na prireditvi nas je še obiskal kovač, kateri je pokazal kako se konju poreže kopita in podkuje. Popoldne smo program ponovili in se okrepčali z dobrotami iz žara, s katerimi so nas razvajali Peter, Ruža in Erik. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo »Dneva odprtih vrat«, še posebej pa TOPTERMU iz Izole, saj smo lahko z njihovo pomočjo povabili »VRAŽJA DEKLETA« iz Vipavske doline, ki so se na veselje vseh nas zavrtele v country ritmu in popestrile NAŠ DAN. Ostale fotografije dogodka si lahko ogledate na www. konjeniskiklub-medljan.si Janko Rutar Prodamo zazidljivo parcelo V Kalu pri Pivki na Notranjskem prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 3600 kvadratnih metrov. Parcela je ravna, očiščena, obdana s kamnitim zidom, južna lega, dostopna pot, komunalna ureditev blizu parcele. Cena po dogovoru. GSM: 041 630 667 ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE Posreduje za vsa starostna obdobja po vsej državi ter zamejstvu. Imamo ogromno članov, še posebaj veliko mladih moških, zato ženskam do 40. leta brezplačno posredujemo. Če hrepenite po trajni, pošteni zvezi nas lahko pokličete vsak dan do 22. ure.Tel.: 031 836 378, 031 505 495, 03 57 26 319 y četrtek, 6. julija, so v razstavnih prostorih Banke Koper v ^0pru odprli razstavo akademskega slikarja Silvestra Komela. "zstava je letošnja pr 0kiU °b Petinsedemde U ,etni_ci njegovega roj: ®ležence sta pozdra ranc Ohnjec, vodja Sli "erketinga Banke Kopi Q?ni Biloslav, ravna ■ a n'h galerij Piran, 1 „ hvalil ženi pokoji „ 0rJa slik za korel “delovanje ter ji izr ;°Pek rož. Avtorja je od’ Podstavila ' -navita kusto Malnib galerij Piran : arvin. Dogodek harf? točko pospn A. lstka Anja Gaberc. Kademski slikar Sib Omel (5.9.1931, R § ',na - 24.12.: o^Peter pri Novi G sl?Ja ZaPisan v soc j, Vetlsk' umetnost Ute??11 k°l°rist te Pre?eljitelj m naiv»c f “dstavnik abstrak, 2Z|onizma. Nje 2apSnaZapUŠČinaje’ dela i u0Znavalecnje8 k„ .hkovni kritik I kovie, celosi •'kovne Prim —‘'Sjaui pri: ceEnrskih ustvarp ,:,10stn'podobi naše s vtis”?6”in nenadoi Pree>rVitostl v tradS- tonsko m , V SeriVljene slike so °bdohemdesetih 11 Vrhunskik0je nastal Raz"?1 °PUS- deCemuVa bo odp ?bra 2006. drVana Krajnc Dela pokojnega slikarja je predstavila kustosinja Obalnih galerij Piran Nives Marvin. Ravnatelj Obalnih galerij Piran Anton Biloslav izroča ženi avtorja šopek rož. Novinar Dela Boris Jež s spoprogo občudujeta sliko. CENIK RABLJENIH VOZIL PORSCHE INTER AUTO d.o.o. Podružnica KOPER 05 611 65 50 rabljena vozila 05 611 65 51 rabljena vozila 05 611 65 00 centrala PORSCHE KOPER Šifra Vozilo Letnik Kilometri Cena SIT Inf. cena v EUR Št. ključa 18434 FIAT STILO MW 1.9 JTD 2004 19850 2.790.000,00 11.642,46 22 3344 Lantra VVagort 1.8 1997 186793 600.000,00 2.503,76 8 16921 KIA CLARUS 1.8 1998 147872 579.000,00 2.416,12 75 16922 KIA CLARUS 1.8 1998 88000 530.000,00 2.211,65 17 19468 LANCIA Y 1.2 2000 77000 850.000,00 3.546,99 35 20358 Renault Megane 1,9 2003 43500 2.450.000,00 10.223,67 20105 RENAULT MEGANE 1.6 2002 24615 2.320.000,00 9.681,19 21 18958 Mercedes - benz CLK 230 2000 92400 4.990.000,00 20.822,90 33 20240 MERCEDES-BENZ E 320 2000 133000 3.750.000,00 15.648,47 12 18689 Mercedes-Benz Vito 111 2003 88000 4.490.000,00 18.736,44 103 20472 OPEL Astra 1.6 2004 9832 2.990.000,00 12.477,05 90 20533 Opel Astra Coupe 2.0 2002 52000 2.590.000,00 10.807,88 20442 Peugeot 206 1.4 2000 65138 1.100.000,00 4.590,22 88 20241 CLIO 1,4 2002 15000 1.420.000,00 5.925,55 19295 Smart Forfour 1.3 2004 30116 2.790.000,00 11.642,46 43 17674 VOLVO S60 2.4 diesel 2002 100500 3.395.000,00 14.167,08 76 19897 VOLVO V 70 2.0 2000 93400 2.390.000,00 9.973,29 110 20505 VW POLO 45 1996 133300 490.000,00 2.044,73 87 2028 1,9 TDI 2004 16500 4.190.000,00 17.484,56 26 2019 Golf 1,9 2005 7536 4.100.000,00 17.109,00 62 1976 VW GOLF 1.9 TDI 2005 15780 4.590.000,00 19.153,73 2 12525 VW GOLF 1.4 1999 103600 1.590.000,00 6.634,95 59 14293 Passat Variant 1.8 1998 176000 1.290.000,00 5.383,07 18394 VW Passat Variant 1.9 TDI 2001 128261 2.980.000,00 12.435,32 83 1258 VW TRANSPORTER 1.9 TDI 2004 46562 5.290.000,00 22.074,78 1938 VW Golf variant 1.6 1999 128753 1.590.000,00 6.634,95 94 Gospodarska vozila Audi ■ W* primorski uVp Novomašnik v Sečovljah Za Krajevno skupnost Sečovlje, tamkajšnje vernike, je bil 9. julij 2006 poseben praznik. Tamkajšnja župnija je prvič dobila svojega novomašnika Luka Tula. Novomašnik Luka Tul je bil rojen leta 1980 v Kopru, živi na Plovaniji, osnovno šoloje obiskoval v Sečovljah, srednjo šolo pa v Ljubljani. Leta 1999 seje odločil za vstop v bogoslovje. V času bivanja v semenišču je zaključil tri letnike Teološke fakultete v Ljubljani, nato pa ga je koprski škof Metod Pirih poslal na izobraževanje v Rim, kjer je junija letos zaključil 1. letnik magistrskega študija teologije. Luka Tul je bil 29. junija 2006 v Logu pri Vipavi posvečen v duhovnika, svojo prvo mašo pa je daroval s številnimi krajani in verniki v nedeljo, 9. julija 2006, ob 10.00 uri pred cerkvijo Sv. Martina v Sečovljah. Obredje trajal dobri dve uri, po sveti maši je bilo tudi sveto obhajilo. Številni verniki so osebno čestitali novomašniku. Luka Tul seje sam odločil za praznovanje svojega Praznika v cerkvi sv. Martina v Sečovljah, ker je tu obiskoval verouk, maše, slovesnosti in dozorel za duhovniško službo. Župnija v Sečovljah je bila ustanovljena leta 1940, prej (od leta 1895) pa je bila kaplanija velike piranske župnije, kije obsegala celotno Savudrijo, ki je sedaj na Hrvaškem. Luka Tul živi sicer na Plovaniji (župnija Kaštel, Buje), a je s srcem zavezan Sečovljanom. »Za čas predhodnega župnika Janeza Kobala se je odločil za duhovništvo. Kot sedanji župnik pa imam čast pripraviti novo mašo«, je v uvodu knjižice, posvečene novomašni slovesnosti, zapisal župnik Dinko - Dominik Bizjak. Litanije Matere Božje so bile isti dan ob 19.00 uri, kjer je bila tudi pogostitev z družabnim programom. Verniki so se zbrali tudi na pogostitvi pri Mahniču. V ponedeljek, 10. julija 2006, ob 19.00 uri je bila v cerkvi sv. Jerneja na Seči zahvalna maša. »Danes nas družita veselje in hvaležnost Bogu, ki v svoji dobroti in ljubezni daje svojemu ljudstvu nove pastirje in služabnike. Bog vam naj povrne, kar ste darovali za novo mašo in zahvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri tej enkratni slovesnosti v Sečovljah, se je zahvalil novomašnik Luka Tul, še zlasti tudi županji Vojki Štular, Krajevni skupnosti Sečovlje, Turističnemu društvu Sečovlje ter številnim posameznikom in organizacijam. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebno brošurico z naslovom Nova maša - Luka Tul novomašnik. Novomašno geslo je bilo: »Z večno ljubeznijo se te usmilim« (Iz 54,8). Izrazili so iskreno zahvalo za pomoč tudi župniku Dinku- Domeniku Bizjaku in sestri Sonji, ceremonierju Niku Čuku, organistoma Boštjanu Udoviču, prof. Bojanu Glavini, Šavrinkam, fotografinji Nataliji Morgan, snemalcu, bogoslovcem, pevcem, mladinskemu otroškemu zboru, skavtom iz Cerknega in Šentjurja pri Celju Občini Piran, Novi Sloveniji in številnim drugim. IMova reševalna postaja v Izoli Petek, 30. junij 2006 je bil zagotovo pomeben dan za izolske reševalce in zdravstvo nasploh, saj so v industrjski coni pri Komunali nasproti prodajalne Avto Jereb svečano odprli novo reševalno postajo, vredno 260 milijonov tolarjev, od tega je prispevalo ministrstvo za zdravje 41 milijonov, po 30 milijonov koprska in piranska Občina, razliko pa je pokrila izolska Občina. Na otvoritvi je bil tudi predstavnik ministrsva primarij Janez Remškar. Goste sta poleg njega pozdravila Breda Pečan in direktor ZD Izola Evgenij Komljanec. Foto: Primorski utrip Svečana otvoritev reševalne postaje v Prvi reševalec Guerino Zonta. Izoli. Zaključili Mednarodni mediteranski festival V portoroškem Avditoriju je bil v organizaciji folklornega društva Val, 9. julija zaključni nastop sedmih folklornih skupin: Val Piran, Mate Balot Rakalj, folklorna skupina iz Udin, folklorna skupina Stu ledi, bolgarska skupina Martenica, ACF Tierra de Barros iz Španije, Akud Španac iz Srbije. Na fotografiji folklorna skupina Val Piran. V Izoli še 200 neprofitnih stanovanj Županja Občine Izola Breda Pečan in direktor Gorica Leasing Marko Čeme sta 10. julija v Izoli podpisala soinvestitorsko pogodbo, ki napoveduje, da bodo na območju zazidalnega načrta Livade v doglednem času zrasli večstanovanjski objekti. Začetek prve faze s približno 50 stanovanji že oktobra letos. Najlepša je Iris Mulej Na zaključnem izbom Miss Slovenije 2006, 25. junija 2006, v Avditoriju v organizaciji Geržina Videoton in Net tv so izbrali za najlepšo Slovenko, ki se bo potegovala na svetovnih odrih, Iris Mulej iz Podgrada. Prodamo samostojno hišo V spodnjih Škofijah prodamo samostojno hišo v izmeri 171 m2. Informacije: 05 6770 748 Veliko reklam pristane v košu Veletrgovske tuje družbe, ki so našle v Sloveniji ugodna tla za hitre zaslužke in hkrati bijejo med seboj težak konkurenčni boj, so pripeljale s seboj tudi nov način reklamiranje po načinu »neposrednega marketinga«, zato so povečini opustile klasično reklamiranje v časopisih. Pri tem velikem poslu največ zaslužijo tiskarji in pošta, žal pa veliko dobrih reklamnih ponudb na vseh mogočih letakih (po oceni okoli 30%) ostaja neprebranih ali pristane v košu, kot kaže tale julijska fotografija. Povabljeni na turnejo v ZDA Člani ansambla Tramontana bodo na povabilo slovenskih izseljencev 2. avgusta odpotovali na 16-dnevno turnejo v Cleveland (mesto v zvezni državi OHIO). Glasbeniki bodo nastopili v različnih krajih in tam živečim Slovencem domačo glasbo in petje pričarali njihovo staro domovino Slovenijo. Ansambel smo ujeli v naš objektiv na tradicionalni šagri v Sečovljah. FOTO: Primorski utrip. La Boheme v Portorožu Opero v portoroškem Avditoriju si je ogledalo okoli 1000 navdušenih obiskovalcev Na fotografiji Primorskega utripa: Čudoviti prizori iz opere La Boheme v portoroškem Avditoriju V soboto, 1. julija 2006, zvečer so v Amfiteatru portoroškega Avditorija odmevali čudoviti glasovi nastopajočih umetnikov, ki so uprizorili opero v štirih dejanjih La Boheme, Giacoma Puccinija. Okoli 1000 navdušenim obiskovalcem se je predstavil Operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini, režija Vinko Moerdemdorfer. La Boheme je doživela krstno izvedbo 1. februarja 1869 v Kraljevem gledališču v Torinu. Dirigent je bil mladi Arturo Toscanini. Uspeh je bil vse prej kot sijajen; občinstvo je opero sicer dobro sprejelo, vendar se je zdela kritikom preveč cenena in sentimentalna. Danes je stalnica na repertoaijih vseh opernih gledališč. Njen uspeh temelji na čudovitih melodijah, dobro utemeljeni zgodbi ter na prefinjeni mešanici veselja in bolečine. Za mnoge operne poznavalce je La Boheme Puccinijevo najboljše delo.Tragično je četrto dejanje, ko bolehna Mimi na postelji umre. La Boheme je bila v Ljubljani prvič izvedena že leta 1898 v Nemškem gledališču, prva uprizoritev s slovenskimi izvajalci pa je bila leta 1903. Tokrat je bila uprizorjena že šestnajstih. Publika je bila navdušena. Še nikoli nisem slišal tako čudovitih glasov, je na koncu ocenil opero Dušan Puh iz Portoroža. Nočno življenje v slovenski Istri Tale ježek hodi zvečer redno krasti hrano muci, ki ga kar jezno gleda, a 1,6 more nič, ker ima bodice. Nam ga je uspelo posneti še preden se je zvil v kjnnr.ir Kleine teon tirnSna nicn ftiVn nm/amp Vnt i-rrrl^rlciir»