71
Kratkočasnici.
— Da pri veih svojih praznih verah so malopridneži večkrat vendarle tako zabiti, da ne spoznavajo, kar se z rokami in nogami prijema, priča je sledeča resnična prigodba.
Pred nekterimi  leti je bilo  nekemu   gospodarju blizo
V-----nekaj denarjev ukradenih;  dozdevalo  se mu  je pa
precej, da je mogel biti hišen tat pri tem početku. Bil je pa v tisti strani človek,   kteri je  sploh   za preroka  in
vedeža veljal, A.....po priimku.    Okradeni gospodar se
tedaj nalašč pričo vsih domačih v hiši hudo ponaša: „Ne jenjam pred,  da  ga izvem,  kdo  mi je denar ukradel;   k
A.....pojdem, pa mi bo tatu povedal". — Kaj se zgodi
na to? Tat prestrašen hiti k unemu vedežu, ter pravi: „Veš ti, če moj gospodar pride, nikar mu ne povej, da sem jez dnarje vzel; sej mu jih bom precej nazaj dal".— Se ve, da je uai prerok po takem lahko tatu povedal, in da je okradeni gospodar tudi svoj denar povernjen dobil.
Znojemski. — Bedak je slepca vodil. Prišla sta do bervi, ktera na pol trohljiva je čez širok potok deržala. Bedak na berv stopa, ter poskuša, ali bo deržala obadva, ali jih ne bo? pa vidi, da ne bo nič. Nekoliko postoji, ter pomišljuje, kaj bi storil, ker posamezno ne moreta čez berv; slepec namreč brez vodnika bi bil v potok telebil. Ali glej! zdajci se mu zdani. Modra misel mu v glavo šine. Slepca zgrabi, zadene na ramo, in ga nese čez berv. Pa ni še bil do srede, že berv zahrušči in oba šterbonkneta v vodo. Ravno prav, da voda, če tudi široka, vendar le ni bila globoka. Urno, kar more, bedak iz nje skobaca, in tudi slepca srečno spravi na suho. Ves moker še nekoliko na bregu postoji, ter otožno gleda na poderto berv jeclaje: „sem rajtal, da me bo berv deržala, ko sem sam si mislil čez njo! Kaj bi še le bilo, ko bi bila obadva ob enem na-njo stopila?"                                                —f—