ISTEK. u-mš Goiec: ivem wi»zuB \ (Dalje.) K- sreči sem se zaril v noči prav v zadnji kot'voia tako, da so me kiili od spredaj kovčeki in drugaprtljaga. Polukal sem med to natovorjeno ropotijo proti ^hoda voza, glava mi je omabnila nazaj na kožuh, Nipa mi je zastaia, srce tni je zatrepetalo, poleg Guzia je sedel satn polkorni korobač, ntš g. obrst, ravit do ašes v plašč in pušeč cigareto. Mravljinci, grizeči kot rujavkaste mravlje, so se rni raziezli ter zagomazeli od nožie^a palca do te mena ,-*rah me je oblil, pljusknil seu v občutke cer kvei:-.^a tatu, katerema je zadelal cerkovnik zadnji izhod is svetišča. Voz se je premikal poeasi, kolesa so cvileče šk.ri| ; a po jutrujno zmrzleri ,<;tpu, .ioidevalo se mi je, da me peljejo v ledeno mrii;, ^ijški grob. Kreniii ~-r,o \z vasi na cesto, Trnil se mi je trezni .spopain ^.isli, strah se ini je porazlezel iz prestniSenih udov v oberstov kožuh, začel sem resno preudrTjati: .rvam te li neki vleče otari v tem svojem Davi- 'l0V«Mi! ŠotOTU? loliko stva si kmalu zagotovil, da ne vesta niti Guzl . iti o^ka da tovorita seboj nepovabljenega pot lukn. Moj pivotni strah so nad^mestile na cesti muke te vožaje, ki je bnla za me po tako mehko krepilnem •spanju dokaj usodepolna. Nesrečna cesta iz Toporoutza protTCzernawki in Soda^ori je bila na debelo sneženo ledena, zvožena pd samodrčev in voz, je bila^polna poTprečnih grab jn globokih kotanj. Konji so potegnili y trab, ležal sem povprek ravno na vozičkovih zadnjih kolesih, kjer ni bilo ni kakoršnih peres. Potreslo me je pri vsaki cestni gra bici, rsak\ prevoz kotanje me je dvtgnil na kvišku, da sem se tdoral oprijeti z obema rokama lojterc, sicer bi bil prevrnil z vrvjo povezane kovčeke in odfrknil med obersta in Guzla. , Stisnil sem zobe, da si ne odgriznem jezika, tre slo me je neznosno po rokah in vsem životu v mnenju: To ti je peklenska treslica, ker ge nisi pokoril očetovskemu povtljtt. Drdrali smo naprej v visokih odskokth in električnem potresn, daša bi mi bila ušla, da je nisetn zapiial v telo z zapohom krepko stisnjenih zob. Stari se je tudi guncal, se nagibal na s peresi podprtem se-* dežu na vse strani, da še pušiti ni mogel, puhal je nemške psovke in kletvice na cesto, katero je bil razvozil po njegovi razlagi samo zlodej. Mladi čili kor.ji so brzeli v neprestanem trabu, ukvarjal s*m se že s sklepom, da bi segel po nož v žep, prerezal platno in se skotalil z voza na cesto. An*elj varuh mi je odgnsl take misli, katerih udejstiteT bi utegnila biti zame, nepokorneža, srartno neTarna. V peklenskih mukah me je tolaiil en žarek rešilnega upa! Oberst se vozi samo do dtvizije v Czernawko in to ni tako daleč reč. Moja uboga, od vseh strani prestrašena duša mi je že poplesavala po koncu iezika, ko je nategnil Guzl ˇajeti in izustil svaj zategnjerji, od mene tako neizrečeno težko pričakovani: »Vo jha, fco, Miško, Leni!< Voz je postal pred obcestno tablo z napigom: »V grad« na lero dirizijskt komanJoc Željno kot vicane duše raja sem škilil po oberstu, kedaj se bo skobalil z voza, da se rešim tudi jaz s pobegom poloma udov in pretresa možgan. Stari se ni niti premaknil s sedeia, le osorno se je obregnil kar z voza: »Ordonanc! Sem k meni!« Vprašal je prostaka po g. divizijonerju, če je mo« rebiti doma. Stražar me je pahnil oazaj v ogenj vic z odgoˇorora: ."Gospod divizijoner se mudi pri koru v Sadogori.« Oberst je pokazal z roko naprej po cesti, Guzl je ošvignil po konjih, kolesa so tadrdrala preko grab ter kotanj, moje mučeništvo se je zopet podaljšalo za več nego 11 km. Odslej niseai reč molil, se ne hudoval, niti upal, le zavinje moči sem zbiral, da sem se še lahko držal za lojterce. Sl.očil bi bil kar preko obersta, telebus, bi mi menda očital kdo. O, saj bi bil, pa sem se bal starega, povrh me je bilo sram in oberst bi me lahko podolžil, da sem se vtihotapil v njegov voz z nepoštenim, kradljivira namenom. Doma pred odhodora, če bi bil bedel, bi se bil še lahko režil, sedaj je bilo prepozno, naj sem ugibal karkcli sem botel. Vztrajati sem moral v potresu do Sadagore, tamkaj bi še le naj planil na rršilno plan, da si uravnam ude in privežem na novo ubežno dušo. Poti ni bilo konca, voz je poiskal vsako grabo in udrtino. Nekako v sredini med Czernawko in Sadagoro so bušila kolesa v globoko kotanjo. Zahreščalo je nekaj pri rozu, ¦agruli smo se na levo, konji so ob» stali. OaQi prliiotii^IL-