I I ! I I I ■S-J toži narejeni in bi rarf P° Spet bosonogi mesili raz-Pmh in potem kako mavrico. Joj, Poletij^ .'n kako vabijo Ojoj, kako se sle- duši , tna V »Me bori v nas veie v prah, r* . . . ' „ Srutto, or^g ' ----- -------- popoldan-zgodnji iHse’),? 9''®do spat starčki leno samo še 'f gluho senco 'ise i kiI ^^3nja predni-’®^(iih\r'izapustijo - 'h nočnih kotov. Veže ®l3nno, kot f* nas veže in trdo oa ne bi odšli nika- las v v ^®Prie *norrialih, oosii n ■^ačeoa glas hajtS® ZVnna D.JIzI do- (la Priklepa dalje, na za ka-®lišaii 9a bomo spet bofTio sto-domače v vgA odptim oknom pa He trtA nihalo sobi bo slad-ro^ J... ' _ SkD in227 '^^Ijo 2a -še dalje, >''^3 in' in bodo ^''ci ig J**?/® hodili se- bi bili se- Kam vodijo stavke, ali kaj je prinesel in odnesel kmečki štrajk? Minka Sobob, 2i Ma 1S!B • Ida UV • $L 25 • Cen M SIT — nuja , , -5,1 _ . hi se dalo - pri tem 11^ bi orih^. Pfeseljeve- ■’ bor? bjih še ne bi < '®druaeri -r S AA.:. r^: podtak- duše. JUHNOV LL^If - £. SW,(W rai-U&TVA V L VOI^V ^*od prometa proizvodov ' II ' aktualno okoli nas Omajana vloga mirovnih sil Tudi za svetovno <»rganizacij« se žal vse očitneje postavljajo vprašanja prednostnega vrstnega reda. OZN namreč ne more učinkovito delovati kar na več mestih po vsem svetu, kjer so številna vojna žarišča. Poleg tega pa ne more poseči v dogajanje vse dotlej, dokler za kaj takega ni politične in vojaške volje njenih najpomembnejših članic. Strokovnjaki celo menijo, da v BiH še tri mesece ne bo dodatnih sil OZN, ki naj bi zavarovale šest t.i. varnih območij. Taka ocena, ki so jo izrekli celo na sedežu svetovne organizacije, prihaja ravno v času, ko Združeni narodi poslušajo kritike zaradi svojih operacij v Somaliji in nesposobnosti, da naredijo karkoli konkretnega proti prelivanju krvi v BiH. Zahteve, ki se postavljajo pred OZN, so daleč pred njenimi realnimi možnostmi. Generalni sekretar OZN Butros Gali je odločil, da bo v BiH poslal 7,500 dodatnih vojakov, ki naj bi jih varovale zračne sile, Ti vojaki naj bi varovali civiliste v varnih območjih. Skupaj naj bi imela svetovna organizacija na kriznih žariščih kar 90 tisoč vojakov; največ v Somaliji, BiH in Kambodži, Pri tem pa bi morale biti vlade posameznih držav ustrežlji- vejše do sil za mirovne operacije, ki jim zapoveduje varnostni svet OZN, Še nikoli namreč rnitovne sile niso doživljale takega pritiska kot ravno sedaj. Tako je misija v Kambodži ogrožena, ker vlada preprosto ne sprejme poraza, ki ga je doživela na volitvah, ki so jih organizirale mirovne sile OZN, V BiH pa Srbi teh sil sploh ne pustijo na varna območja, ki naj bi jih stražili vojaki Združenih narodov. Poleg tega ima svetovna or- ganizacija hude težave z rekru-lacijo vojakov v posameznih državah, od katerih pričakuje, da bodo prispevale svoje enote. V Somaliji pa se OZN prizadeva popraviti svojo podobo potem, ko so pakistanski vojaki pobili nekaj deset so-malskih demonstrantov kot maščevanje za poboj 23 Pakistance, ki so jih pobili na ukaz generala Aidida, Prelivanje krvi, ki se je začelo po napadu na Pakistance v Somaliji, postavlja pod vprašaj tudi druge mirovne operacije OZN, saj bodo mirovne sile v drugih državah naletele na podobne težave, Ker pa ni ustreznega načrtovanja, seveda ni možno napovedovati, kako se bodo na vse to odzvale. Sile OZN bi morale imeti tudi opremo za krotitev političnih nemirov. Prav tako bi morali imeti pri- padniki mirovnih sil boljšo JIJJ on . komu ni k M’ opremo. Najbrž pa je poleg omenjenega Se en bisive". blem. V vsegn ega CII . Kambodži, SomahjNj BiH najvplivnejše člani« m ZDA, Velika Britantp Francija, ki pravzaprav s J resoluciji' — v w Ijajo mirovne majo bistvenih mi- mih državah, kjer rovne operacije. Posleoi . je pogosto tične volje za akcijo. odloži nove znova majejo OZN, Tako v umira država, Tudi tukaj bi bilo svetovna organizacija ■ Ij-s A ,> p I n ,r-1 M rk b'rt ^4 111 lč?1s ” . vsevladne inštitucije. narode In in' Imam vtis, da bo vsak čas podivjala! O ■ na-rf pobotale sprte _ □, organizirale skup««^ , milaM novo t Ijenje, I'' 1 .S S '.Ul Slovenski ljudski parlament v slovenskem geografskem središču na Vačah pri Litiji je bilo slovesno podpisovanje deklaracije o ustanovitvi Slovenskega ljudskega parlamenta. Pobudnice ustanovitve so bile nekatere zunajparlamentarne stranke, v parlament pa bodo lahko pristopile tudi druge stranke, zveze, združenja, društva in posamezniki. Slovenski ljudski parlament naj bi bil najširša oblika organiziranja javnega življenja. MI Kninska avantura Združitev samozvane srbske republike Krajine na Hrvaškem z Republiko srbsko v BiH je dejstvo, ki so ga na sobotnem in nedeljskem referendumu z veliko večino potrdili Srbi na Hrvaškem. O tem sla .sicer že odločali skupščini bosanskih in hrvaških Srbov in predlagali, da bi se nova država imenovala Zahodna Srbija. Tako so tokrat glasovali Srbi na Hrvaškem, pravico do glasovanja pa so imeli tudi državljani Zvezne republike Jugoslavije, ki so po rodu iz Krajine, pa tudi krajinski Srbi v tujini. V Kninu so natisniti 700 tisoč glasovnic z vprašanjem: Ali ste za suvereno republiko srbsko Krajino in njeno združitev v skupno državo z Republiko srbsko in drugimi srbskimi državami. Skratka, Srbi postopoma in vztrajno oblikujejo veliko Srbijo, Za zdaj kaže, da so bolj zagnani Srbi zunaj Srbije, saj je bil to navsezadnje tudi cilj njihove osvajalske vojne. Uradni Beograd pa se temu cilju seveda ni odpovedal. Toda mednarodni dejavniki so očitno vplivali na Miloševičev in do nedavnega tudi Čosičev začetni zagon* Poleg tega je v Srbiji še nosti v minulih dneh v Zagreb vrsta zagotovil, da t. i. Republike srbske Krajine tudi po t. i. ljudskem izrekanju ne bo priznal nihče, daje referendum pravno neveljaven in da so v skladu z resolucijo 815 tudi srbska območja, ki jih nadzoruje Unprofor, sestavni del suverene in mednarodno priznane Republike Hrvaške, Ni povsem jasno, ali se bo Zagreb zadovoljil Jz Zagreba piše Tudman brez Bosne r/iiu^LL I Pred slabimi štirimi leti, nekaj mesecev po u-l^ HDZ-ja, je ob koncu pogovora s predsednikom njo m Tudmanom beseda nanesla na zemljepism r^^^fii Hrvaške. »Poglejte in sami presodite! Hrvaška je bf^ kot človek brez trebuha,« je v baraki na Savski Of^ grebu, na prvem sedežu HDZ-ja, modroval st hrvaškega naroda dr. Franjo Tudman. Pozneje ' začele priprave na prve povojne večstrankarske i hadezejevci pridobili glasove volivcev ladi ( ko SO nas pred Miloševičevim nastopom ne sam^'k , k hudiču, temveč med hlapce »dunajske konjtišm ril, I—J,..,,,-.... _______UnriezeieVSS Ob koncu drugega meseca delovanja hadet^l^^ ______ ■ r"_ ..........rr- IJ., sti, torej Julija 1990, sem po naključju skupoj novinarko TVS Tanjo Starič, obiskal dr. Franju ftlJ rti Ha / I r J • Uflfv cjtUf tU tzLftjF\'UI ŠT' da bi se seznanil s pričakovanimi policijskimi if* Aufl' nimi potezami proti srbskim upornikom v predvsem pa hrvaška javnost je bržkone pr/ZiimN j ki je bil pravzaprav uvod v oboroženo šrbsko avgusta 1990, torej v hrvaško-srbsko vojno, ki p videti konca. Ob koncu julija so namreč v aaijl vlak, ki je Maribora peljal v Split na^e prestrašeriih potnikov, ki so prvi doživeli divji Zon skupne države Jugoslavije, je bilo ranjenih. ■ df nem pogovoru je Tudman poudarit, da ii^ dovolila nasilja na svojih tleh in pojasnil načri, spametovali kninske upornike. Beke! je, da jirtt dotacije za delovanje javnih služb in tako Knin P .s^. ski plati spraviti k pameti. Na mojo izzvali upor proti hrvaški državi tudi med led^ Srbi, pa je Tudman samo zamahnil z desnico m ■ ■ ■ ‘ iških in etničnih meN ■iMf. spomnil sredi marca i f dovolila nasilja na svojih tleh in zemljevidu o »zgodovinskih in zagledal v Beograd. Na ta dogodek sem se J I vedno dosti ljudi, ki pričaku- zadovoljil z diplomatsko jejo oblikovanje velike Srbije zmago. Hrvaški predsednik v najkrajšem možnem času. Tudman je pred dnevi jasno iz- najkrajšem možnem času. Zanimiveje, da o tem cilju čedalje bolj različno razmišlja tudi vodstvo bosanskih Srbov, Tako je njihova podpredsednica Biljana Plavšič prepričana, da bo kmalu prišlo do združitve v skupno državo, medtem ko sta Radovan Ka- javil, da bo storil vse za ohranitev ustavne ureditve na celot- nem hrvaškem ozemlju. Ustavno sodišče je sporočilo, da zakoniti hrvaški vladi nihče ne more preprečiti, da bi z vsemi sredstvi in vsemi možnimi ukrepi onemogočila vse. radžič in Momčilo Kraji Sni k kat so kninski uporniki z razpi-v Ženevi dejala, da bi morali * ....... z združitvijo še počakati, saj bi za zdaj to ogrozilo mirovni proces. Kako na vse to gledajo som referenduma želeli doseči. Tudi izkušnja iz januarske hrvaške ofenzive pri Maslenici kaže, da vojaško posredovanje v Zagrebu, pa je seveda drugo za ohranitev ozemeljske celote vprašanje. Ker uradni Zagreb molči, kaže, da bodo skušale hrvaške ni izključeno. Vsaj javno pa se za vojaški korak, pred katerim Hrvaško svari vsa mednarodna oblasti t. i. krajinsko vprašanje skupnost, ni izrekel nihče. Še reševati po mirni poti, z diplomatskimi sredstvi. Kakšen bo razplet kninske avanture, kot referendum za odcepitev od Hrvaške imenujejo v Zagrebu posebej se za pogajalsko pot zavzemajo hrvaški državljani srbske narodnosti, ki trdijo, da prebivalci t. i. Krajine niso ne Hrvaške imenujejo v Zagrebu, Številčno ne politično večinski Še'ni povserrt, j^sp<;t^i srbskih odnosov, tudi z mejami med hrva p drinvo. Ta načn. ki st je dobesedno zapišu v . BiH, pe/ zlasti po zaiiugi akademika ^uf^ ledaniegfl Ttidrtiano^vga svetovalca Josipa ostal tirogn varovana skrivnost. Oba sta nam .,!,/) , i - p/ifr ofial strogi varovana skrivnost. Oba sta od .nolidke, ker nisifi hotela sodelovati pni delitvi Bosne. Ker po besedah prvega pro/. dr. Slavena Letite prav sodelavcev nt vedel, kako je sploh prišlo do a kupčije med Tudmanom tn Miloševičem. 1^ ' časa ugibala r, r.Kbi.ni sestanka na Karadordei'' ^i f številki zagrebškega fednikti Globus predloge razdelitve BiH med Hrvaško m naj hi M Sif tbegovičeve dfiave, t najslabšem Todo mrj ilimanska vojska je iz Srednje o p ' izrinila Hrvate, ki so za zdaj edinole na vat občinah Zahodne Hercegovine. To pa 1^ ozemlja od minimalnih zahtev Zagreba v kupčiji. Namesto da bi Tudman zadrzal brez pogajanj z Miloševičem spustil v jk«/- d hrva.ški boj proti velikosrbskim napadalo^"J goloba na strehi. Če pa k pravjtar zap ^fpti č | razmere na okupiranih območjih HrvaŠke,^T [ vsakomur jasno, da sta Tudman in je ,Jlf j brez vrabca v rokah tn goloba na strehi, ki /u ttil v , sel v / razmere na orez vraoca v roKan tn gotova na sirent, y j hrvaška politika tako rekoč podarila JJ^j ^njk, 24. junija 1993 stran 3 aktualno doma ^iojz VogrinaČf predsednik občine Gornja Radgona, brez poslanske imunitete »Moji posli so čisti!« četrtek, 17.junija, zaradi nesklepčnosti zasedanje /^Br- v Gornji Radgoni ponovno odpadlo, pa se je kljub temu pomembnega: predsednik občine Alojz Vogrinčič jg|.. poslanske imunitete na predlog komisije in po lastni da se bodo lahko vse obtožbe in sumničenja 'wVi P** pravni poti. Predsednik je namreč še vedno direk-^^itio^adniškega gospodarstva Kapela; v letu 1991 so delavci kvečjemu povečan, «je pojasnil direktor. Na vprašanje, ali je mogoče vzrok spora in policijske prijave (ne)vračanje vinogradov in zanemarjanje drugih »Ne, ker sem sam predlagal, naj se stvari razčistijo in čim prej ugotovi. Če je kakšna krivda ali ne, da se potem o tem tudi ra?pravlja. Jaz sem nb. gospoaarsiva rsapeia; v leiu so ueiavci družbo Vino Kapela, katerega lastnik je v 20 odstotkih potencialnih kupcev denaci- pij enkrat že v postopku, in to onaliziranih vinogradov, pa je I I K ^ila i” zaposleni. Razlog ustanovitve te družbe je denacionalizacija, saj bi morali vrniti skoraj vse rinogradov, na katerih danes delajo delavci. Tisti, ki se ^^Iti ™ jo dajo upravljanje, jo dobijo nazaj takoj, o odpovejo, pa bodo morali pač čakati tako, kot ^akon - nam je pojasnil predsednik in direktor Td precej nekdanjih-pri hod njih lastnikov, ki jira menda te površine dobesedno ponujali, naj jih je bila ustanovljena zato, da bi nekako izpričala in najela posojila ter z njimi kupila te povr-Je potrebno le vrednost zemlje, ne pa tudi vrednost 'Jll so tc ustvarili v dolgih letih delavci V G Kapela, torej Vogrinčič odgovoril> No, jaz ne vem, da bi bili potencialni kupci. Mi imamo pravico to Se nekaj časa koristiti, drugi niti niso pripravljeni to kupiti in v času, ko je bila prisilna integracija z Radgono v letu 1983; isti človek z Uprave za notranje zadeve je vodil zadevo ta- krat in danes.« so firme - kupca. 1 se ne čutim krivega, če-1 nekateri ....ri.Kni, >*■'' 1 Oziroma podlo pišejo, da I ? Sl jai prilastil 7 milijonov, l z UNZ smo ugotovili, ) Ja Številka. Vino Ka- je imeljo letos milijon in l milijona dobička, ku-1 ™ na je v letu 92 en že rabljen I Radenske. To je 1 J ^5 tisoč mark, torej štiri j To ree je bilo kup-1 i® povedal I '^0 Kapela posluje 1 ii'' . da je lani ustvarilo l '''ionov '‘“O I milijon, vendar se l ne&i^^ ‘vG-ja ne more pre-l aiHipak mota ta l 11^’''” dobiček ustvariti le I ^tto delom. Vse 1 n novinarji ne- vse je bilo kup- dobička, Vino 4inpak mora ta to se ver- jetno lahko sproti preverja tudi s pomočjo SDK-ja. In kakšne bodo posledice odvzema poslanske imunitete? »Uprava za notranje zadeve je prijavila, da je teh sedem milijonov pravzaprav oškodovanje družbenega premoženja in je prijavila mene kot krivca. Jaz menim, da je v ozadju politična stvar - ali pa ni, ali pa je kaka zmota. V glavnem jim jaz nisem mogel dopovedati, da ni nobenega okoriščanja. Mi smo v letu 92 vložili Še 10 milijonov v VG Kapela in obnovili celotno hladilno napravo v kleti, ki ogromno Stane; v celoti smo uredili tudi streho na prvem delu kleti, vlagali v mehanizacijo itn. Družbeni kapital je bil e < Ko umre človek, nam ostane dan spomina. Smrt posvečuje dneve. Ir. navadnega dneva naredi nepozaben dan. Dnevi, ko je prišla smrt, da bi v pozabo odvedla človeka, ki smo ga poz-nali, ki nam je bil blizu, dnevi, na katere je umrl ' kdo, ki nam je bil za živa pri srcu, postanejo , posvečeni in z minevanjem poveličani dnevi. Sele dovršena življenja so popolna življenja. 5ele roke cimbalista, ki ne bodo nikoli več igrale, so roke popolnega mojstra. Kajti zdaj se njihova neponovljivost odkrije pred večnim obličjem minljivosti. Smrt je popotna življenje, do zadnjega diha in do zadnjega dejanja, do zadnje misli in do zad- I’ I I' - W i ■tš I KI* .1^ 1' njega upanja izpopolnjeno življenje. Do zadnjega zvoka in do zadnje melodije izpopolnjeno živije- a^ nje. Ko umre cimbalist, je dan njegove smrti dan dovršene melodije, Kič večji ne more dodati in ne 1 ^^slanska obstrukcija ^*’**’' “J* odvzeti. Kresni dan ni navaden dan. Življenje, ki se je izteklo na kresni dan, je temu dnevu vtisnilo še eno nepozabnost. Dan, ko je umrl človek, ki smo ga poznali. Kaj če smo ga celo spoštovedi ali nemara kar ljubili? Kako globoko se nam usede v srce in dušo tak dan? In kaj vse nam odkrije! »Veter je odnašal kosmiče vate / ob peti uri popoldne. Čmrlj je pričel brenčati S ob peti uri popoldne.« Federico Garcia Lorca v pesmi Rana in smrt. Ol “VMDii jBon arnjev-ob^e Mnr^ So* ' h. ** * določanjem dnevnega rtaiU iMdt ueaklei^ ur razpcavtjali o sta- - - A,tafc J* netupešnifa potkuhiv i*sJ***r^?*^'^ občUtsIcega Itvrtnega upoštevali predlog skapuie e 1^**’ j' je v bistvu zabterala predsednika zbora M prišlo, ker po krotkem IklBA B.en» v . ..* .... —-----r--- hJUChi razpravi so se znova ‘ke zdrahe, ki Že dlje ^4sa , ^P^^eJemaajc txlločitev o novem izvršnega sveta. Zato je saj so predstavniki Zplivajp na dogajanje, v.pap . lamentarnih klopeh, na dveh nasprotujočih si bregovih. Prav tako je bilo doslej neuspešno dogovaijanje med predsedstvom občinske skupščine in strankami, zato so r«tultati jalovi, so večkrat opozorili razpravljale!. Slišati pa je bilo rudi docela nesprejemljive težnje in izsiljevanja nekaterih poslancev zbora KS, ki so zagrozili, da bodo, če jih bosta ostala dva zbora preglasovala, zapustili skupno zasedanje. To bi namreč pomenilo bojkotiranje, kar bi bil seveda največji minus za demokracijo. Naposled so zahtevati, da predsedstvo občinske skupščine sprejme njihov predlog o umiku razprave o izvolitvi mandatarja izvršnega sveta s četrtkove skupne seje zborov. Ker se to ni zgodilo, lahko na današnjem za^danju sveta s so p,isak«i.*po novp ,^.rSe J I« I o Zaslišal sem čmrlja, ki je brenčal nad poletno rožo in zrak je plaval skozi kosmiče vrbovega ......................................... ..... cvetja. Žejni log je bil ves vijugav od glasov Iriinsedemdesetletni Miška Baranjo. Miška Bara- Jo bili nia le bit mojster. Zadnja tri leta je igrat v Beltin- svojem mestu. Slišal sem brenčanje v paj- ski bandi čevino ujete muhe, poljub pobledetega cvetnega Nekdo je presunjen od Miškove smrti vprašat, vrtnice, ki je padel na zemljo. Ob ograji je če naj človek veruje v usodo? Vseeno je, Če veruje semenski mešiček zrele trave in iz daljave je ati ne. Smrt vedno prihaja kot usoda. Kaj pa je hrumel žetveni stroj. • ■ - - vse zvoke, vse glasove in vse šume je nosilo petje Miškovih cimbal. Zdaj vem, daje bil Miška Baranja čarovnik. In velika sreča je, da ta svet ni Va leloSnji astronomski kresni dan je umrl usojenost drugega kot neizbežnost. Smrt zagotovo pride. Toda smrt, ki pride na sam kresni dan in , , odvede človeka v neminljivi sen kresne noči? Je to irnamo v posnetke še vedno zgolj neizbežnost ali pa je v njenem petje Mtškovth cimbal, bomo zmogli Mdi prihodu tudi nezamenljivo sporočilo o čarnosti praprotnega semena, ujetega v čevelj na odhoda? kresno noč. M bomo slišati govorico ptic, pople- Ko so mi sporočili, da je umrl Miška Baranja trav in dopovedovanje vode. in so zamrli človeški glasovi nejevere, ki so v zad- . čimbale v dnevih, njem in lažnem upanju govorili proti neizbežno- spomina no sti, sem zaslišal tišino kresnega popoldneva, Čil. toog'' peitburi pdpoidne.' ' V J It t li I s Toda kako bomo posluSali cimbale v dnevih <1 Z", M Zb ' Ob Baranjo, ki je umrL rta kresni dan leta I- T i' T (‘ 'i '1 ''1 ’k 'G '■ ■ S^TETAl^-SiDt^}-* stran 4 vestnik, 24. junija * gospodarstvo Volk sit in koza cela! Mada in sindikati so s« končno dogovorili o novi kolektivni pogodbi za negospodarstvo. Stara pogodba, po kateri je bila , najnižja plača za najeuostaviiejše poklice Ž3.S00 tolatjev bruto, se | je iztekla že 6. maja, konec maja pa je prenehal veljati tudi zakon o omejevanju rasti plač. Brezpravnemu položaju se bodo torej izognili. Čeprav vseh devet sindikatov podpisnikov pogodbe še ni pai^ralo. Nova izhodiščna plača je torej tu! Podpisali jo bodo tako učitelji, ki so bili s svojo stavko v za učence najbolj neustreznem času vodilni pogajalci, pa tudi policisti, zdravniki, zobozdravniki, kulturniki ter delavci državnih in družbenih organov. Vsi ti bodo potrdili 26.000 tolarjev bruto za 1. tarifni razred, v katerem so npr. snažilke. Spomnimo se, da ima pogodba 9 tarifnih razredov. Toda dokončnega podpisa vseh Se ni, saj šolski in policijski sindikat vztrajata, naj državni zbor najprej na zasedanju potrdi obljubo, ki jo je dal učiteljem, o višjih koeficientih. In če ne bo teh sprememb, bodo plače na dnevnem redu šele konec tedna, ko naj bi kolektivno pogodbo vendarle podpisali vsi. Kljub temu pravne praznine ne bo, saj bo pogodba veljala za nazaj, in sicer od 1. junija. Najbolj odmeven je bil tisti del. ki govori o plačah. Sicer pa kolektivna pogodba določa vse mogoče pravice, od dopustov, dnevnic do pravil pri odpuščanju delavcev. Omeniti pa velja Se novo določbo, da bo negospodarstvo preSlo na 40-umi delovni teden do janurja prihodnjega leta, vendar s pogojem, da to ne bo povzročilo dodatnih sttoSkov. Črtali so tudi sporno točko o toku veljavnosti kolektivne pogodbe. Veljala bo leto dni. Pomembno pa je, da so se vlada in sindikati domenili, da bodo nova pogajanja o izhodiščni plači začeli že oktobra, ko se bo razpravljalo o proračunu. Tako se bo možno izogniti izsiljevalskim metodam sindikatov kot izgovoru vlade, da je proračun že sprejet in da ni denarja. MILAN JERŠE Kam vodijo stavke? Ali so nedavna stavka učiteljev, napovedi stavk delavcev v nekaterih javnih službah in kmečki punt na mejnih prehodih uvod v socialne nemire širših razsežnosti? Na nevarnost le-teh že nekaj časa opozarjajo tudi nekateri gospodarstveniki, Ali pa gre v resnici za zapostavljenost, celo diskriminacijo nekaterih stanov, ali, na kar namigujejo drugi, za lakomnost in izsiljevanje? In kakšni so lahko učinki tovrstnih akc(|? Ker nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabSe, in ker tudi nikoli ni dovolj dobro, je o vzrokih sedanjih dogajanj možnih več resnic. Ena je tudi ta, da slovenski družbeni proizvod že nekaj let pada. In kar je morda še najbolj usodno: ni videti, da bi se kje sploh odpiral kak izhod iz sedanjih gospodarskih, razvojnih in socialnih zagat. Resnica je tudi, da je socialno ogroženih vedno več, da se krči in preoblikuje srednji sloj ter nastaja zelo ozek krog za naše razmete zelo bogatih ljudi. Postopno nastaja razpoloženje, ki ga politiki, potem ko so si zagotovili razmeroma visoke plače. ohranjajo Se z vpitjem: »Sami tatovi so med nami.« Nikakor pa se ni možno zanesti na to, da je namreč možno posamezne probleme stanov ali slojev reševati zgolj s pre razdeljevanje m drobtin, jemanjem bogatim in dajanjem revnim. Toda za zdaj še ni neposredne nevarnosti večjih socialnih pretresov samo zato, ker vedno večja armada brezposelnih nima ne sindikalnih zaupnikov ne političnih zaščitnikov. Velik del zaposlenih pa se boji, da bi s stavkami le še bolj ogrozili sebe in podjetje. Nikjer pa ni zagotovila, da bo tako Še dolgo. Ni dvoma, da se bo val stavk Siril do neslutenih razsežnosti. Če se bodo stavke praviloma končale z vsaj delno izpolnitvijo zahtev Pri tem se ne spuščamo v njihovo upravičenost in v to, ali naj bo zapiranje cest in mejnih prehodov nagrajevano. U6nki, ki jih bodo dosegli stavkajoči, se bodo na koncu »raztopili« v nekaj tednih. Grenko spoznanje je. da bodo vsakokrat inflacijo nekoliko pospešili, ne da bi se zavedali, da s tem, ko nekaj.malega dobijo, hkrati vse to in še nekaj tudi izgubijo. To pomeni, da stavke brez temeljitejših in hitrejših sprememb v slovenskem gospodarstvu ne bodo prinesle nič in da bodo posledice katastrofalne, če ne bo kmalu sporazuma med viado in politiko na eni ter sindikati in posameznimi sloji prebivalstva na drugi strani. Pogoj za to pa je odgovornejše ravnanje enih in drugih Drugače povedano: res so odkupne cene mleka in mesa nizke, ampak druga resnica je tudi, da je domačega mleka in mesa za domače potrebe in odkupne možnosti preveč. Potemtakem niso problem le cene. Tudi to je naposled seveda resnica, le sprijaznimo se z njo, čeprav je ravno to največkrat težko priznati! MILAN JERŠE I Se razmere v soboškem Agromerkurju izboljšujejo? Kokosi se kokodakajo Sodec po najnovejših informacijah, bi lahko zapisali, da se razmere v soboškem Agromerkuiju izboljšujejo. Te so zdaj pov* sem drugačne od tistih pred kakšnim letom, ko so se težave zaostrile tako, da podjetju ni preostalo drugega, kot da se odloči za prenos lastništva svojega premoženja v Sklad za prestrukturira* nje in razvoj Republike Slovenije, [zguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča, kjer je imel Agromerkur največ kupcev, je za podjetje pomenila polom, saj je slovensko težišče postalo pretesno za vse, ki se tu ukvarjajo s perutninarsko proizvodnjo, od izvoza pa tudi niso imeli veliko pričakovati. V začetku lanskega decembra je podjetje podpisalo pogodbo s skladom, ki je postal 55-odstotni lastnik (45 odstotkov premoždi^B inaj bi lastninile zadruge), bila je oblikovana skupščina, upravni odbor je že imel dve Država jim ne pomaga Navkljub nekoliko večji prodaji v Sloveniji pa se tudi soboški perutninarji srečujejo s problemom zapiranja nekaterih trgov, nelojalno konkurenco pa jim povzročajo nekatere zasebne klavnice, ki se na trgu pojavljajo s cenejšim mesom, nemalokrat tudi iz uvoza, nad zaradi i pitanju. Slabšega izkoristka P'- Ko so se v Agrome«; odločili za sanacijo , s pomočjo Koržetovega so bila njihova pn^ veliko večja, kot so rhri sklada pridobili. Od sklada vsem pričakovali presežnih delavcev, npr,hi .am7 tlOnikl 10^1' seji. v prihodnjih dneh bo še ena seja upravnega odbora, vse aktivnosti pa potekajo bolj ali manj po načrtih. njimi pa država nima pravega problemov z upniki nadzora. Prav uvoz mesa pa je pital za preustroj pro’^ položaj slovenskih perutninar- . jev še poslabšal. V Agromer- Uspeli so, da bo p,,r,ik kurju pa so se konec maja sre- delo od 1. Uspeli so, da bo rnifTii delo od 1. junija S Cilji, kt so si jih zastavili, se razlogov so zmanjšali tudi šte-bolj ali manj uresničujejo, vilo živali na kvadratni meter. ____ __ _ ....... I_________________ bruto osebni (fl ga doslej v živi ^proizvodnji Se presežnih čali Se z enim problemom, ki pravi direktor Ivan Biirgermei-ster, vendar se iz njegovih be- V odkupu prednjači slovensko tržišče, kamor so v petih sed da razbrati, da problemov , - še vedno ne manjka. Res da je ha^secih prodali 66,5 odstotka proizvodnja trenutno nekoliko proizvodnje, izvozih so je 21,5 cenejša, saj so prešli na poletno odstotka, pol odstotka so pro-sezono in odpade ogrevanje, dah ilb Hrvaško, kar 11,5 od-nekoliko boljša pa je tudi pro- stotka pa v Makedonijo. Na to daja tako v Sloveniji kot v tu- najbolj južno tržišče so največ jino. Zaloge jim je uspelo zni- tnesa prodali v prvih treh me-žati in dosegajo tačas okoli 120 secih, in to v glavnem zamrz-do 130 ton, to je približno eno- njeno. Maja pa so na prodali tedenska proizvodnja. To je na slovenskem tržišču 77,5 od- stotka proizvodnje, izvozili so normalno, pravijo v Agromer- kurju, saj so bili že Časi, ko so N 21,5 odstotka, na Hrvaško zaloge dosegale tudi po 800 rr.n so prodali 1 odstotek, medtem mesa. Sicer pa so spomlao ■- niso imeli kupcev iz Makedonije. Čeprav so pri prodaji skl meseci za prodajo najugod- nejSi, julija in avgusta prodaja slovenskem tržišču pozitivni običajno pade, oživi pa spet pretmki, pa ugotavljajo, daje V naslednjih treh mesecih. z manjšo proizvodnjo do boljših poslovnih rezultatov poraba piščančjega mesa v Slo- Zmanjšanje zalog pa seveda nju. ne gre pripisati zgolj boljši prodaji, pač pa zmanjšanju proizvodnje nasploh, saj so se v Agromerkuqu načrtno odločili za ta korak. V letošnjih prvih petih mesecih je proizvod- niso imeli. V nekaterih rejah je prišlo do visokih poginov, večje porabe krme ih rahlega u: ispeli reprograrairau e-------.j največ)^ 7^, _ LrtrtlrP. lU n obveznosti c>. -miv kov, Pomurske banke u' dosegli pa so odlog t*-' —- upada teže brojletjev. Stro- dosegli pa so ooiog r liju kovne službe so takoj ukrepale sojila pri Creditan , w- banki v višini H , ► j-n_čiiinrm lU** uaiiiki v Vijii.i -- - J .niail*' larjev. O 140 milijo*”" obveznosti do in HKS se Se niso do^ veniji padla zaradi zmanjšanja razlik med ceno piščančjega in drugih vrst mesa. So pa dosegli nekoliko boljše cene, in to se kaže tudi pri tekočem poslova- Nasploh je zanje prodaja v Sloveniji zanimivejša, saj v izvozu dosegajo le 42 odstotkov domače cene in z njo še zdaleč ne pokrivajo proizvodne cene. nja v okviru načrta za leto Tudi ustreznih izvoznih spod* 1993, v primerjavi z enakim bud ne dobivajo, pri izvozu pa lanskim obdobjem pa je vztrajajo le zato, da obdržijo manjS^skoraj za tretjino. Raz- stike s kupci, saj se zavedajo, mere na tržišču kažejo, da tudi da je prihodnost slovenskega v prihodnje povečanja ni priča- perutninarstva zgolj v izvozu, kovati, so pa proizvodni plan , . . presegli za 3 odstotke na račun Ce te proizvodnje ne želimo višje teže piščancev. Zmanjša- povsem uničiti, se bo moral nje so dosegli tako, da so skr- spremeniti tudi odnos države, čili število turnusov s prejšnjih ki naj bi spodbujala izvoz pe-6 na 3,5 do 4 turnuse na leto, rutninskega mesa vsaj v višini prirejo pa so obdržali pri vseh zaščitnih carin, ki jih imajo za kooperantih. Iz zdravstvenih to meso države uvoznice. V Agronwrkorju iŠČejo tudi nove poti za uspešnejši prodor na tržišče. Skupaj : z Mesno indiatrijo Pomurka so Že dali na trg nekatere izdelke iz piščančjega mešaj hrenovke ter več vrst klobasičarskih izdelkov, kot so posebtja in pariška, pma v ovitku ur mešanica prs in stegen v ovitku. V konzervah pa je mogoče dobiti piščani^ pašteto ta piščančje belo meso, vse sile so usmerili v nove programe, razmišljajo pa celo o skupni blagovni znamki. Surovino dobavljajo tudi Mesni industriji Radina, $ katero sodelt^ejo že dalj časa, obžalujejo pa, da se v preteklosti niso sami odločili za tovarno proizvodnjo. Namesto vlaganja v farmo, ki je zfiaj na dražbi, bi bilo painetnqe vlagati v predelavo, vendar so bile takrat mtaaierc na tržiSču ugodne in o tem nihče ni razmišljal. in problematiko omejile, oblikovali pa so tudi posebno strokovno komisijo, ki je določila, da rejcem, ki so imeli težave, prizna določeno količino krmil Ministrstvo za okolje in prostor se ne namerava zadovoljiti samo s sprejemom zakona saj banka vztraja, da kur pred reprogram*^ opravi dezinvestirau sklepu upravnega zato odločili za farm nesnic v Gornji jjjje, in dveh objektov W ki sta v njihovi lasiu ^,^11 ocenjena vrednost v objektov pa je 2*' tolarjev. Prva dražb j. vendar kupcev ni da bi a*.P’>,i!ii malo verjetno, c- - tudi na naslednji dr ,jjii-jim te objekte zagotovili pa bi si tal, ki ga čakujejo. od sklada za’ Vse, kar so od dobili je jamstvo rP|jiX ga zahtevajo do^^^ skrb za Agromert**^ nostna. Zaradi tega - [el*, tudi plače, ki Uk?, okoli 24 pitanje pa ima) “ __________________________ tu?^ j* kratica, ■■■ Aleš Časar in Robert Meolic; Kako preveriti, da bo, Če bo... nazije, ki se je v Času njunega šolanja Se skrivala pod imenom Srednja tehniška in naravoslovna Sola, Aleš in Robi zasedla drugo mesto. Tekmovanje je bilo v okviru računalniške konference Com-pEuro. Priredilo ga je svetovno združenje IEEE, Organizacija IEEE, ki ima skupaj 320.000 članov iz 150, držav, je razdeljena v več regij, Evropa z Afriko in ruskim delom Azije spada v Regijo 8. Znanstveni članek sta napisala za izbirno tekmovanje slovenskih Študentov, ki je bilo lani septembra v Portorožu. Zdaj ko sta v tretjem letniku, je njun mentor v laboratoriju za digitalne in informacijske sisteme doc. dr. Zmago Brezoč-nik. v raziskovanje pa ju je že v drugem letniku vpeljal prof, dr. Bogomir Horvat. V zadnjem času sta se ukvarjala s tem, kako učinkovito interno predstaviti logične funkcije v računalniku. V Portorožu so njun članek, ki je sežet obsežen programski paket, izbrali za najboljšega. v Za mednarodno tekmovanje Evryju pri Parizu sta ga pre- tudi vsi drugi finalisti. Kaj sta Aleš in Robi pravzaprav naredila? Na koncu učbenikov za logiko so navadno poglavja, ki nakazujejo, kako se lahko logične funkcije uporabijo v tehniki, danes predvsem v računalništvu. Mlada raziskovalca sta naredila nekaj, kar potrjuje, da je logično mišljenje, ki se pretvori v računalniško vezje oziroma v manipuliran silicijev kristal, aplikativno In predvidljivo. Oziroma obratno, da določen silicijev kristal deluje kot binarna logična funkcija. Aleš razlaga: »Računalniško vezje mora biti pravilno, ustrezati mora določenim pravilom. Vsa vezja, ki so izdelana, niso takšna... Robi: «Midva sva sestavila računalniški program, s katerim se preverja, ali vezje ustreza zahtevam. Do vezja pride več električnih signalov, ki določajo signale na izhodu. Najin program omogoča preverjanje, ali ta proces poteka pravilno.» «Tukaj mora biti povedano vezja izdelujejo. Pred kratkim | se je dalo prebrati neki poljuden članek, ki je opisoval težave evropskih in ameriških izdelovalcev računalniških vezij, Japonci so seveda boljši, manj vezij jim po preverjanju odpade, zato so njihovi računalniki cenejši. Alešev in Robijev program rabi za takšno preverjanje, za ugotavljanje, če bo električni impulz izbral pravo ! pot in bo računalnik potema- . kem deloval pametno. Zadeva spominja na zgodbo iz neke kitajske pravljice, v kateri je preizkušani snubec moral skozi luknjičav kamen na- , peljati nitko. Bila je samo ena taka luknjica, ki je Sla skozenj. Znašel se je tako, da je nitko privezal na mravljin zadek, nasprotno stran kamna pa je namazal z medom. Mravlja je tako dolgo brzikala sem in tja, da je prišla skozi. Toda kaj bi bilo, če spužvast kamen vsaj na enem mestu ne bi bil preluknjan skoz in skoz? Prav v tem AleS Časar in Robert Me-olic sta že iz t^ovnošoEkih časov nosilca Vegovih značk. Značke dobivajo najboljši v matematiki. Na soboški gimnaziji sta bila sošolca. Skupaj sta bila druga na republiškem tekmovanju iz fizike. Aleš je bil povrhu Se prvi v logiki, nekoč drugič drugi v fiziki in matematiki. Dvakrat je na jugoslovanskem tekmovanju zastopal Slovenijo. J Cestni zapleti v KS Šulinci Priti mora minister! v Šulincih so končno dočakali vsaj enega predstavnika oblasti, kije prišel mednje in jim prisluhnil njihovim zahtevam za posodobitev republiške ceste Petrovci-Šulinci-Ženavlje-Martinje--Kuzma. To se je zgodilo pretekli četrtek, ko se je odzval vabilu za pogovor podpredsednik izvršnega sveta SO Murska Sobota JANKO H.4LB. Drugih vabljenih pa žal ni bilo, čeprav je vod- stvo krajevne skupnosti zagrozilo, da bo v nasprotnem organiziralo 21. tega meseca enodnevno zaporo cest, od 28. junija pa trajno zaporo, če ne bo prišlo do zadovoljivega dogovora. Gospod Halb s'eveda ni bil pristojen sogovornik v zvezi z republiško cesto, povedal pa je, da je dan prej klical na ministrstvo za vedla v agleSčino, PbSlaia sta ga in mednarodna žirija je avtorje petih najboljših razisko- Se nekaj vmes,» pravi Aleš. Najin programski paket tega ne preverja direktno, ampak fl. je Aleševo in Robijevo dognanje. Ugotoviti, da takšna pot od vhoda do izhoda obstaja in da je prava, da izstopa na prave koncu. V Sloveniji računalniških vezij seveda ne izdelujemo. Iz IBM-a, Hewlett Packarda ali katere druge evropske ali ameriške računalniške tvrdke pa jima doslej Se niso ponudili sodelovanja. Ko ju 10 vprašam, se iskro zasmejita. Čeprav vesta, da to nikakor ni nemogoče, mogoče'celo ni zelo da-' leč. J J f ŠTEFAN SMEJ promet in zveze v Ljubljano in da mu je državni sekretar Dvornik dokaj neprijazno odgovoril, da se za takšne .neokomu ni stične revolucionarne metode pošilja v arest’, V mislih je imel napovedi o zaporah cest, za kar Šulinčani sicer niso dobili dovoljenja. V občinskem proračunu pa ni dovolj denarja za posodabljanje občinskih cest, kaj šele za republiške, V KS Sulinci pa niso zadovoljni tudi z matično občino, saj so 15 let plačevali občinski samoprispevek, dobili pa niso skoraj ničesar, Tako sta odseka cest Boreča-Šulinci in Stanjevci-Gornji Petrovci skoraj neprevozna za osebne avtomobile. Bolj sta namreč podobna poljskima kot občinskima cestama. Nekaj bolje kaže šele sedaj, ko so končno tudi oni uspeli priti v občinski program posodabljanja cest. Kljub nezadovoljstvu, da ni bilo na pogovor nikogar iz republike in tudi nobenega republiškega poslanca ne. so se odločili, da bodo napovedane zapore cest preložili, ker jim je podpredsednik izvršnega sveta med drugim obljubil, da bo poskušal pregovoriti prometnega ministra Umka, da bo prišel na srečanje z njimi vsaj v Mursko Soboto, če že ne na Goričko. f 'J I I > , JOŽE GRAJ stran 6 vestnik, 24. junija lokalna samouprava Pogovor s predsednikom državne parlamentarne komisije za lokalno samoupravo dr. Cirilom Ribičičem »Osnova za preobrazbo občin ni njihovo drobljenje, ampak to, kaj pridobijo ljudje!« Ko kdo omeni lokalno samoupravo, večina ljudi pomisli na nekaj skrajno dolgočasnega. Gre pa pravzaprav za proces, s katerim se bo prej ali slej srečal vsak od nas. Ce prej ne, pa takrat, ko se bo treba na referendumu odločati, v kakšni občini naj bi živel v prihodnje. Prav zdaj pa so pri nas pospešene priprave na sprejele zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi vnesel vrsto osnova za to preobrazbo, rušenje in drobljenje dosedanjega sistema občin, je predvsem, kaj ljudje pridobijo. V razpravah je treba povedati, da bomo skušali lokalno samoupravo sprememb v organiziranju novih občin, pokrajin in upravnih organizirati na drugačen način. okrajev. O tem in drugih aktualnih vprašanjih lokalne samou- da bo bližje ljudem in njihovim prave je stekel pogovor s predsednikom državne parlamentarne življenjskim interesom. To po- komisije za to področje dr. Cirilom Ribičičem. - Ali menite, da bo ob kopici odprtih vprašanj možno do konca leta sprejeti kar štiri zakone, in sicer o državni upravi, lokalni samoupravi, ri^erendumu in volitvah ter nato izpeljati volitve v letu 1994, ko poteče mandat ob- činskim skupščinam? »Če bi delali tako, kot smo zadnje leto, potem tega ne bi uresničili. Zdaj se poskuSa, kar je tudi namen posebne komisije, da lokalno samoupravo postavimo v ospredje pozornosti. Tu smo Sele na začetku, saj je zaradi blokade v prejšnji skupščini prišlo do zastoja na tem podro^u. upadla pa je tudi zagnanost ljudi in nosilcev že prej, če bodo to dopuščale možnosti, sprejeli zakon o volitvah v občinske svete, ker bi ta reševal tudi nekatere aktualne probleme zastojev in blokad. Hkrati naj bi vzporedno ' sprejeli tudi zakon o načinu -določanja okolišev za referendume o oblikovanju novih občin in bi istočasno nastala tudi zakonodaja o državni upravi in Javnih financah, kakor tudi o pravosodju. Gre torej za širok sklop vprašanj, ki Jih mora posebna komisija o lokalni samoupravi, za kar nas Je zadolžil državni zbor, postaviti v določen okvir.« Čas je dozorel za meni, da ne bo več nastajala po podobi države in njenih potreb v zvezi z izvajanjem predpisov, ampak bolj iz potreb ljudi,« - S sprejemom Republike Slovenije v Svet Evrope so »Logično je, da so pogledi različni. Mi imamo marsikaj pozitivnega na tem področju Se iz preteklosti. Npr. mnogosre-diščni razvoj je v zadnjih dveh letih zelo pomembna usmeritev. Prav tako pomemben je bil korpunalni sistem kot element d^entralizacije, po katerem se je bistveno razlikovala naša ureditev od ureditve v drugih vzhodnih državah, pa tudi od nekaterih republik nekdanje Jugoslavije. Po drugi strani pa nas je ta koncept pripeljal do zelo velikih občin, ki podrejene in nesamostojne. Zato se je uveljavilo mnenje, da bi kot nekakSno orientacij- sko spodnjo mejo določili 5 ti- funkcij. Te zadeve smo z obravnavo stališč v državnem zboru in tudi v državnem svetu že uspeli premakniti z mrtve točke, zato lahko zagotovim, da bo v naslednjem letu potekala zelo intenzivna razprava o lokalni samoupravi, ker menimo, da je treba veliko časa prepustiti preobrazbi lokalne samouprave, zlasti še ljudem, ki naj konkretno analizirajo stanje na svojem območju, kjer bodo imeli referendum. Po drugi strani pa bi morali temeljne dileme glede kriterijev za nastanek občin in pokrajin odpraviti Se v tem letu,« - To velja verjetno bolj za sprejetje zakona o lokalni samoupravi? »Ideja Je, da bi zakon o lokalni samoupravi sprejeli do konca letošnjega leta in da bi sponiladaiiske volitve - Večkrat se omenja, da nas Že spomladi prihodnjega leta čakajo nove volitve. Kako Je s tem? »Tukaj je Še dilema. Naša komisija se Je zavzela za to, da bi spomladi opravili volitve v občinske svete. Potekale naj bi še v okviru sedanjih občin, roki za preobrazbo občin pa naj bi se začeli z novimi volitvami. Nekateri menijo, da bi lahko že pred temi volitvami Opravili vse druge zadeve, o čemer pa resno dvomim. Dva tako zahtevna projekta, kot sta lokalna samouprava in priprave na volitve, Je namreč težko opraviti v tako kratkih rokih. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da pozitivno motiviramo ljudi za preobrazbo lokalne samouprave. Skratka. DR. CIRIL RIBIČIČ - Predsednik parlamentarne komisije za lokalno samouprav, fotografija: Nataša Juhnov nam naložili tudi vrsto obveznosti, predvsem pri izvajanju deklaracije o lokalni samoupravi, Kaj menite kot strokovnjak o naši pripravljenosti na te spremembe? »Pomembno je, da strokovno delo, ko Je prišlo do politične blo kade v zborih združenega dela in občin v parlamentu prejšnjega sklica, na srečo ni zastalo. Zato je bil strokovni stik s Svetom so v glavnem izvajale državne funkcije, niso pa dovolj izražale osnovnih interesov ljudi, kar moramo sedaj bistveno spremeniti. Meni se zdi nesprejemljiva teza, da je treba najprej organizirati državo od zgoraj navzdol, kar bi pomenilo, da najprej vzpostavimo upravne okraje, torej izpostave države v dosedanjih občinah, potem pa videti, kaj je ostalo na lokalni samoupravi. tudi zagotovilo za publiško politiko. , malno, majhno ............. —"J--- soč prebivalcev. Pri mestih pa krajino kot drugo 4® je dilema: 10 alt 20 tisoč prebi- izražala interese c._._ J* .------------------J. . Jin jn dobila neka*^ funkcije. In ker pokrajino kot ^li skupnost, ki nastane odločitev občin, valcev. Seveda je to samo eden od kriterijev, veliko pomembneje je ugotoviti, ali občina izpolnjuje druge pogoje, da bo uresničevala življenjske potrebe ljudi, kot so gospodarstvo, kultura, javne službe itd, Ta dva modela, ki ju Je pripravil akademik dr. Vrišer, in zamisli s terena se nekako dopolnjujejo, Zato Jih bo treba uskladiti, končna odločitev pa seveda ne bo odvisna samo od tega, kaj bo pisalo v zakonu, ampak od tega, kako se bodo opredeljevali ljudje. Čustvo, ki mu rečemo pripadnost določenemu kraju ali delu Slovenije, mora zakon upoštevati v tem smislu, da je pri oblikovanju občin obvezno izvesti referendum,« občin, membno, da bi 1“!'” ’’™”S ranjem zagotovila j-ppa pukrajiit. btisliiU’ I sTop lahko zelo spodbujal nastajanj tf naravnih pokrajin, to predpisovali z nioq^ ali zakona.« - Ali ste v miSljali, koliko potrebovali v Slovet>J^ Proces » kalne samouprs^ P_ k' SGP POMGRAD ABI ' d.o.o. SGP POMGRAD--AB1 Lipovci, d.o. o. TRGOVINA tel, 42474, 42403 Evrope vzpostavljen. Že pri pisanju ustave smo imeli pred seboj evropsko listino o lokalni samoupravi. Obstaja pa kar 48 dokumentov, ki jih je v zadnjih letih sprejel Svet Evrope samo o lokalni samoupravi. Tako smo s pomočjo strokovne skupine, ki jo vodi mag. Stane Vlaj, v stalnem stiku. Ko bomo to zakonodajo sprejeli, Nove občine bodo lahko zadihale Sele v dveh do treh letih po sprgetju novega zakona o lokalni samoupravi. Ta rok ni pretiran, saj nas čaka obse^o razčiščevanje dilem glede prihodnje^ oblikovanja občin, pokrajin in upravnih okrajev. Največja izbira bsfenste galanterije v Fomurju: betonske cevi od 0 123 do 0 150, betonska opeka, in wtn|»kB reistke... Ponujamo tudi raznobarvne betonske tlakovce ter termo* I in hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. p:, 1. PrtKMnl pot 1 VflntMafeOf (piMrrik) X CovptMilha 4« ObvzBmnl pot X Iflrkža kOrVZO X CSdon 7. TUnioinn naprav« X Tebtnlcs X negJrbo* ptMkega vonMa 10. PMd talon 11. P*wkj vod fcevl IX Odprtina £4 poManN smojb FA.HUS-MAX ne bo več problemov s prena- Sanjem evropskih izkušenj To ne bi bilo dobro. Res je, da ■ - . ... nove občine ne bodo mogle k nam. Evropeizacija bo s to zakonodajo odprta, čeprav se imeti državnih funkcij v dose- nekateri bojijo, da bi se znašli danjem obsegu, podobno bo • - - . . . veljalo tudi za pokrajine, ven- IX [^optoama poto traka obloga pokrova 14. Dvopiaatna poJl9*traka obloga aten 15. Kontrotria vratca 14 ijriis UnCNLANOMASC-HmEN 0ES.M.B.H. 8522 GR. ST. FLO-nUN. TEL: 034647 ' 11S2/1ST3 pooesTEnsKA OBLOGA STEN, FA. GRUNDNER --rAtHHm'. m Himtt 10 ?! CRAUHM St-LOSOV-SVETOVANJE: ALOJZ KRALJ SPODNJA , ŠČAVNICA 71 ING. LEHNER LANDWIRTSC-HAFTSBAU 0020 KLAGEH- '»r 04«3 ir r* v e 1 1 t v podobnem položaju kot nerazvite afriške države ali Albanija, kar je povsem neupravičeno. Jasno je, da si bomo pomagali s tistimi evropskimi izkušnjami, ki nam ustrezajo, in jih prilagodili našim razmeram. Ta trenutek so v Evropi zelo različne rešitve pri povezovanju zelo majhnih občin v večje, ki pa so še vedno bistveno manjše od naših. Iz evropskih izkušenj lahko ugotovimo, da imajo na takem območju, kot je Slovenija, praktično povsod dvonivojsko lokalno samoupravo, torej neke vrste regionalizem. Res pa je, da Evropska listina o lokalni samoupravi ne predpisuje ne- kega vzorca, zato pomenijo ti dokumenti nekakšen r/.lr.l mini- mum skupnih kriterijev, teženj in usmeritev, ki nas nikakor ne bodo ovirale, ampak pomagale pri naših konkretnih odločitvah.« dar pa ne bi smeli pristati na to, da se pri organiziranju državne uprave gleda samo na problem racionalnosti po logiki delitve oblasti od zgoraj navzdol. Skratka po logiki centralizma, hierarhije in ukazovanja od zgoraj. Ali celo po tistem izreku: Deli in vladaj! Pri tem je treba istočasno upoštevati tudi lokalno samoupravo. ki ima bistveno drugačno vlogo od državne uprave. Se pravi, da ima logiko povezovanja od spodaj navzgor, logiko avtonomije, samostojnosti, vpliva lokalnih skupnosti itd. To moramo uveljaviti, Če želimo ustaviti centralizacijo.« Od 3 na S tisoč prebivalcev - V praksi se pojavlja še drugi model oblikovanja občin. Prej Je bil omejevalni de- Javnik Sievilo 3 tisoč, po no~ Zoper: Deli in vladaj! vem pa 5 tisoč prebivalcev. Zakaj tako? »Prihajalo je do pomislekov. Dohodnino naj bi dobila občina - Ob vsem tem je gotovo velikega pomena določanje vsaj enega izvirnega prihodka občine, kajti brezjinančne avtonomije si je nemogoče zamišljati učinkovito delovanje novih občin! »V zametku nove zakonodaje je predvidenih nekaj vrst teh izvirnih dohodkov občine. Mnenje komisije je, da bi tudi del dohodnine morala dobiti občina, kar bo seveda odvisno od obsega zadev, ki jih bo opravljala; tako glede lokalnih zadev in tistih nalog, ki bodo prenesene nanjo. Po ustavi pa je jasno, da mora država, ki prenaša zadeve na občino, prenašati tfldi sredstva. Pri tem pa bomo morali sodelovati s tistim delom naše državne strukture, ki mora skrbeti za racionalno porabo denaija. Pozneje, ko bo sistem vzpostavljen, mislim, da bodo občine med seboj tekmovale ravno v tem, katera bo predpisovala nižje davke. Občina, ki bo cenejša, bo na svoje območje pritegnila več obrtnikov in drugih dejavnosti in tako imela višji dohodek. Temeljna dilema bo zato, kje postaviti zgornjo mejo za te dohodke. Člani komisije za lokalno samoupravo se bomo zavzemali, da občina dobi dohodnino in druge davščine-« Pokrajine so v interesu Slovenije - Zdajle obstaja upravičena bojazen, da se bodo manjše občine »utopile«. »Tu je resda problem, zato bo treba pri oblikovanju občin pač pogledati kriterije in ugotoviti, ali bo lahko obstajalo tisto, ki bo občinam omogočalo reševanje življenjskih potreb. Gre pa Se za drugo vprašanje. Če bi nastala množica zelo majhnih občin in ne bi bilo ničesar med občino in republiko, potem bi to lahko izkoristili za centralizacijo Slovenije. Ta centralizacija bi bila toliko nevarnejša, kolikor večji bi bil prepad med državo in nemočnimi, nevplivnimi občinami, Zato Je pokrajina v interesu Slovenije, ker se bo na ta način organizirala republika od spodaj navzgor, bo trdnejša. učinkovitejša in jo bodo ljudje bolj čutili za svojo. S tem bodo tudi občine bolj vplivale na delo centralne države. Iz tega razloga je obstoj pokrajin bistvenega pomena. Če ne — Kljub temu pa se v praksi da bodo take občine pretirano bomo jasno postavili funkcije pojavljajo različni pogledi na majhne tn bi lahko razočarale pokrajine v našem sistemu, se \. .P^ij*‘vijanje^ (p^afne.samou-.-^.lju^i,',ne ; fflodo .njogle .bodoi oklepile .tistp silnice, ki ' prave , pri mffSi ii Kje L vjdite . uspešno gppvljaU svojjh,funk-. ."bi.! želele / ohranitidosedanje vzroke za to? ,: aj-;. Tskg bi JbiJejgosp^srsko ‘ '”večjoic4?Čin8! ker v njjh'vidijo i ■ .■ .1 'I I J -pi s b ij ij I Kčii ■ II i1 i' J. : L’ ■ , r ' ■ , J'. ■ '.F-l. ,1 katerih cvropdt* potekal , bi bilo tiajilB*^' nas z stiske hoteli odločitve, ki W drago plačafi. »No, tukaj so različni. da bi dosedanje kot pokrajine,J^a;^-n^^ kem primeru dilo, vendar je diio, venoai j'- pn od IIJ okrajev, m v treba po IDI Sitve za potraj' nimamo ki je v mm ’ -i t imeti v vsej ^lotti^' morale močje in bi s® rale vključiti ratc vKjjuM jin. Ododgovo^^siagnsniciob podpori miniti r' šolstvo in šport lani uie- ki je bilo doslej '/iJh kol za mladino. snJ? fa je Se suvan, ki Jih je postorit- - P’’*' J''‘n ”^1 la mladino. Postorjij v zvezi i učbC' Pi-ipomočki za odra- Se »if, ]e da,. ^P^ošnega izobraže-poudarek tujim ■ “"'jhi delavci ljudskih okviru Zveze lani pri- 'ftl so v I L mnuKUfiv B) rt.. iivcdeio : "5 T j' ipkifaegn ^ti X Pltgianhn- ima ''i IU> ima 116 — r-™ »V ^®>aio K sode la V- '“H- tega pa od * >Wbra2be; j ni« ''i '“P«Sno r 4« Fi 4tnL njciu ■ 'zjie, Fi 1fe^''*=žiii dJT ““j®"« ritko. M z* Mshu J f .1 f! h; '^41 1!?^^ tHfctltos’ pa "* iržisCu. H »; r f i i^^tega izobra-Izobraževanje *“* raedna- ''oiifer«? ""Od n arod ne ^^htrtu i™® Potrebn^'’?^® izobraževati L. J,, ? .Š® veliko po-da tUh,,.« S Dnnrau«____________I.. *ta V lu i' SS ■’ * ««II r I t J i i 1 F ptogiamov, z-- -snuf, nli jih bo oal* - te P'^dprlo, pogovarjamo 'štt 'ttiamo narejene neka-z* naravno in in v tvezi 1 njo tem pndročjFa j® 'toliko m sološn« Ka- Podnru”' I* »Ble u splošno u - tli Pti čemet mislim podeželja, na t Mi' J, rizetn pomembeti in. da ' tazvoj potrebno "SIS podnitiio tuili Tri 3'’ . ki jo nam"" ,h4 'R. ■b It^ nainera- sSži- ' ■ IJud- st.v-hito > ŠE PO«Jt-dskd, okrog 3H stro- uni- '. "a lEiu 'E 38 odstotkov programov tovrstnega izobraževanja. To so predvsem programi za izpopolnjevanje in usposabljanje - pri nekaterih gre tudi za pridobitev javne listine - veliko energije pa vlagamo skupaj z drugimi v USA-programe (za pridobitev ustrezne izobrazbe). Tako smo lani .spravili skozi’ strokovni svet nov ferificiran program 5. stopnje, ki je bil zelo potreben predvsem brezposelnim in tudi zaposlenim. To je usposabljanje za računovodjo. Po enaki poti gre trenutno še en program, in sicer za poslovno tajnico, katerega nosilec je Ljudska univerza Žalec. Tudi za ta program je že opravljeno vse potrebno, taito da bo še ta mesec o njem presojala komisija pri stro- Kar se tiče financiranja, je treba reči, da so zelo velike razlike med občinami in tako tudi ljudskimi univerzami. V povprečju pa je delež javnih sredstev približno 9 do 10 odstotkov. Tukaj gre v glavnem za financiranje osnovne šole za odrasle. Niso pa všteta sredstva, ki jih ljuske univerze pridobivajo od zavodov za zaposlovanje. V manjših občinah je delež ustanoviteljev braževanje odraslih. Gre za 50 do 60 zaposlenih. Ni Se odločeno, ali bodo ti ljudje državni uradniki in bodo torej na seznamu ministrstva za šolstvo in Šport ali pa bodo delavci delavskih univerz, s katerimi bodo imeli sklenjeno delovno razmerje, ministrstvo pa jim bo zagotavljalo osebne dohodke pa naših l i I ■ KATJA BOVŽAK, sekretarka Zveze ljudskih univerz Slovenije kovnem svetu za vzgojo in izobraževanje pri vladi Republike Slovenije. Pripravljen je že tudi tretji program, in to za kmetijce, ki ga namerava izvajati Ljudska univerza Lenart. V načrtih pa imamo še nekaj programov za novo šolsko leto. Pripravili bomo predloge, vendar bo njihova uresničitev odvisna od tega, ali nas bodo podprli ali ne. Težimo pa k temu, da bi tovrstne strokovne programe prevzemale ljudske univerze, ki že imajo izkušnje in ki lahko pripravijo tak program tudi v razvojnem pogledu. Tako načrtujemo poseben program za turističnega vodnika in za komercialista, ki bi bil podoben programu, kot je za usposabljanje računovodje. Tu imamo tudi podporo fakultet.« - Kaj pa Andragoški čemer Slovenije, ki ta ga lani unanavili v Ljubljani in tudi precej posega v izobraievanje odraslih? b/e gre za preveliko podvajanje? »Z Andragoškim centrom Slovenije smo dogovorjeni, da Zveza ljudska uDivetza v L^io-laera nima lastnih prostorov za usposab^anje. V obCini je okrog5.0£XJzaposlenihin 1,200 nezaposlenih. Ljudska —' tini' verza ima največ dela prt splošnem izobraževanju In osnovni šoli za odrasle. Občina ne prispeva ničesar, temveč sredstva pridobivajo na tržišču, del pa prispevata zavod za zaposlovanje ter ministrstvo za šolstvo in šport. I v večini primerov višji kot v večjih občinah. To je tudi zato, ker je tržno lažje delovati v večjih občinah kot v manjših. Država Slovenija je v zadnjem obdobju veliko postorila za pospeševanje izobraževanja odraslih, manj so naredili po očinah, z nekaterimi izjemami. Lani je bil prvič javni razpis za izvajanje programov ljudskih univerz, ki bo letos ponovljen. Poleg tega so v zadnjih dveh letih v proračunu posebej namenjena sredstva za izobraževanje odraslih. Ustanovljen je bil andragoški center. Zveza ljudskih univerz je tudi finančno podprta za strokovno delo itd. Ministrstvo za šolstvo in Šport razmišlja še o nekaterih drugih aktivnostih. Država je torej naredila bistvene korake in pričakujemo, da jih bodo storili tudi v ob- Ljudska univerz* Leruhive ima nekaj lastnih prostorov, sicer pa tudi pogosto gostujejo ati po šolah ali celo v hotelu Lipe. Največ imajo splošnih tzobražev^ih oblik za odrasle. Z občino dobro sodelujejo, saj jih le-ia tudi zelo finančno podpira, V lendavski občini je okrog 8.000 zaposlenih in blizu 1*800 brez službe. činah. Smo v stanju velike brezposelnosti. Ravno brezposelni pa potrebujejo veliko izobraževalnih programov. Brez znanja ne bomo odpirali novih delovnih mest « Tudi interes države ZORAN BIZJAK: »Zakon o izobraževanju odraslih je napo- Nekuj dilem, vprašanj Kako bo z napredovanjem strokovnih delavcev na ljudskih univerzah? Zakaj je zanje tako malo oblik usposabljanja? Kdo bo v prihodnje ustanovitelj teh javnih služb? Naj bodo ljudske univerze samostojne ali naj se vključujejo v skupne javne zavode (primer v Ljutomeru)? Ali naj bodo ljudske univerze res za to, da se bodo v njih naučili tisto. Česar se učenci ne naučijo v osnovni šoli? Kako to, daje tovrstno izobraževanje obdavčeno s S-odsiotno stopnjo, saj jim država na ta način pobere večji del denarja, ki jim ga namenja pri sofinanciranju? ljudskih univerz ne bi izvajala, pripravljala ter organizirala andragoškega izobraževanja. To naj dela njihov center, ki je tudi najbolj usposobljen za tovrstno usposabljanje, Mi pa bomo pripravljali seminarje o organizaciji dela, financah, marketingu, skratka za podro-čija, ki so zelo potrebna za vodenje in nastopanje na trgu in ki jih ne bodo pripravljali na andragoškem centru.« - Kakien Je odnos naie družbe (države) do izobraževanja odraslih in s tem posredno tudi do (financiranja) ljudskih univerz? »Iz letošnjih posvetov v občinah lahko izluščimo, da tudi izvršni sveti zelo poudarjajo potrebo po nacionalnem programu izobraževanja. Na to praznino so opozarjali zlasti na Dolenjskem in Celjskem. Do tega pa je prišlo zaradi tega, ker na občinah pravijo, da nimajo podlage za sofinanciranje ljudske univerze. Vendar pa trenutno za- sled usklajen in lahko gre še v postopek v vladnih organih. Slišijo se govorice, da zakon priviligira položaj ljudskih univerz, toda to ni res. Zakon daje enake možnosti izvajanju določenih programov, ki so v najširšem družbenem interesu, tako zasebnikom kot ljudskim univerzam in drugim družbenim izvajalcem izobraževanja odraslih. Po-raraČunska sredstva, ki so namenjena za spodbujanje tovrstnih programov, so dosegljiva vsem pod enakimi pogoji. V ministrstvu za šolstvo in Šport je za letos zagotovljenih okrog 165 milijonov tolarjev za izobraževanje odraslih. To je bistveno manj, kot smo načrtovali, a precej več kot v preteklem letu. Tako bomo prispevali ljudskim univerzam kot mreži javi h izobraževalnih institucij, ki so dokaj normalno razporejene po vsej Sloveniji,'denar za po enega strokovnega' delavca , ž visoko izobrazbo, to je denimo di- kriterijih. Treba pa je biti zelo pozoren pri zaposlovanju. Tisti, ki imajo ljudi ^-^aposlene, verjetno ne bodo Sli v nove zaposlitve, kjer pa jih nimajo, bo treba biti pozoren glede zaposlovanja za nedoločen čas, ker je odprto osnovno vprašanje, kakšna usmeritev bo sprejeta v prihodnje. Obeta se, na primer, program, izobraževanja za razvoj turizma, po drugi strani pa je vlada ukinila ministrstvo za turizem. Tako je tudi s tem zaposlovanjem. Ni še jasno, ali bo pri izobraževanju nacionalni program tista os- nova, ki bo dal možnost družbe- : nega financiranja določenih pro- j gramov, ali pa bodo to koncesije, i Dokler te stvari niso razčiščene, je ( ZORAN BIZJAK, svetovalec za izobraževanje odraslih pri ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije torej treba biti previden pri novem zaposlovanju. Velika stvar pa je razpis programov za izobraževanje odraslih. Sedaj že teče 30-dnevi rok za prijavo izvajanja programov. Želimo imeti konkretne podatke o nosilcu izvajanja programov oziroma za razvojne naloge. Treba bo izbrati ciljno skupino (populacijo), določiti trajanje programa in sestavo sredstev. Prav tako bo treba opredeliti način za ugotavljanje rezultatov znanja in izbrati ljudi, ki bodo nastopali kot izvajalci. Izvajanje programov bomo kontrolirali. Dostopni naj bi bili približno po enaki ceni. Podatek o materialnih stroških bo potrebno razdelati. Mora biti urejeno sofinanciranje - ali zavod za zaposlovanje ali fizične osebe. Republika bo dala tretjino sredstev, v določenih primerih pa tudi nekoliko višji delež, sicer pa bodo morali poskrbeti za sofinanciranje direktorji ljudskih univerz. Le-te bodo konkurenčne samo, če bodo boljše in cenejše od zasebnikov. če pa bo to zagotovil kdo drug, bo denar iz republike dobil on. Ijudshz nsiverza Gomja Rad^M deluje kot javni zavod, v okviru katerega sta tudi knjižnea in avtoSola (ločeno 6- nacitaaje). ObCioa jiia gre zelo ’1 na roko,' saj znaša delež sofinanciranja okrog 33 odstotkov. Z njeno pomočjo pa so lahko začeli obnavljati in nadzidavati svoje prostore, tako da bodo pridobili okrog 300 kvadratnih metrov novih uporabnih površin. Tačas je v občini okrog 6.000 delovnih mest, okrog f .800 pa je brezposelnih. Prijavam bo torej treba priložiti dokazila o sofinanciranju, lahko tudi pogodbe, da se nekdo zavezuje, da bo sofinanciral. Iz republike bodo nakazali denar potem, ko bodo preverili, če bo to res realizirano. Prav tako je dogovrjeno, da bomo pri tistih, ki bodo uspešnejši prt razpisu, primaknili tudi nekaj za materialne stroške - za nakup vsaj nekaj računalniške opreme ipd V ta namen je zagotovljenih okrogd milijonov tolarjev.« JOŽE GRAJ Naložba v znanje Izobraževalna fundacija Pomutja bo zaenkrat dodeljevala finančno pomoč pri dodatnem izpopolnjevanju doma in v tujini samo nadaijenim dijakom in Študentom (Zoisovim štipendistov). Tako so sklenili na ustanovnem zboru fundacije, ki je, bil minuli petek v Murski Soboti. Pravzaprav bo krog upravičencev še nekoliko ožji, saj bodo lahko zaprosili za finančno pomoč le (nadarjeni) dijaki 3. in 4, letnikov z najmanj prav dobrim učnim uspehom in (nadarjeni) študenti s povprečno oceno najmanj 7,5. V tem šolskem letu bi bilo prvih 160, drugih pa okrog 110. To sta dokaj visoki številki in ni pričakovati, da bo v skladu dovolj denarja za vse. V tem primeru (enaki pogoji glede učnega uspeha in uveljavitve na raznih tekmovanjih ali pri raziskovalnih nalogah) pravilnik daje prednost kandidatom z nižjim dohodkom na družinskega člana. Kandidirali pa bodo lahko le prosilci s stalnim bivališčem v eni od pomurskih občin. In kakšno dodatno finančno pomoč si lahko obetajo nadarjeni dijaki in Študenti? Le-ta bo obsegala delno ali celotno pokrivanje stroškov za različne oblike strokovnega izpopolnjevanja (za bivanje in storitve), in to največ v višini osmih zajamčenih osebnih dohodkov (bruto). V ta namen bo predvidoma vsako leto decembra objavljen javni razpis, izbiro kandidatov pa bo opravil upravni odbor fundacije, in sicer na podlagi predložene dokumentacije, mnenj strokovnih delavcev in tudi glede na sredstva, ki se bodo stekala na posebnem žiroračunu. Ustanovitev fundacije je zaenkrat podprlo okrog 100 podpisnikov (podjetja, zasebniki in posamezniki) v Pomurju. Mesečni prispevek velikih podjetij bo 30.000,00, srednjih 10.000,00, in malih (tudi zasebniki) 5,000,00 tolarjev; posamezniki pa bodo nakazovali po 1.000,00 tolarjev. Prejemniki denarne pomoči iz sklada Izobraževalne fundacije Pomurja si bodo po končanem izpopolnjevanju dolžni prizadevati (s svojim strokovnim znanjem) za gospodarski in družbeni razvoj Pomurja. Ob dodelitvi pomoči pa se bodo morali s pogodbo zavezati, da bodo pridobljeno znanje posredovali doma tudi drugim (mentorstvo, predavanja, razstave ipd,). Pobuda nekaterih, da bi iz tega sklada omogočili finančno pomoč v izjemnih primerih tudi socialno ogroženim dijakom in študentom, pa ni bila sprejeta, ker da bi bilo potem preveč prosilcev, denarja pa veliko premalo. JOŽE GRAJ 1 Stoljena je bila krivica Te dni smo prejeli v vednost tudi ugovor na točkovanje in ocenitev testa znanja iz kemije za 7. razred, ki so ga reševali na regionalnem tekmovanju kemikov osnovnošolcev v Lendavi. Iz ugovora in priložene dokumentacije izhaja, daje prišlo do napačne ocenitve testa, ki ga je izpolnjeval MATJAŽ IHAN iz OS I M. Sobota. Njegov test je najprej nepravilno ocenila učenka Livija Timar (20 točk), nato pa je nepravilno opravila korekcijo fotokopije testa profesorica Vera Pintarič (21 točk). O tem se je namreč prepričala mentorica učenca Maja Rubin, ki je test poslala Še v pregled avtorju doc. dr. S. A. Glažarju v Ljubljano, ki je dodelil učencu 2 točki več - skupaj 23 ali 87,7 odstotka vseh možnih. S tem rezultatom (5. mestom) pa bi se Matjaž že uvrstil na državno prvenstvo. V uradnem poročilu o rezultatih srečanja kemikov osnovnošolcev leta 1993 v Lendavi, ki ga je sestavil vodja tekmovanja Franc Huber. pa je zapisano, da je Matjaž Titan dosegel celo 24 točk (91,6 odstotka) in si tako deli 1. mesto z učencema Mariom Časarjem in Adrejo Kovač iz OŠ Bogojina. Ta zgled je torej pokazal, kako različni so lahko kriteriji za ocenjevanje. Iz ugovora, ki sta ga podpisali učenčeva mama Jasna Čer-Titan in Maja Rubin, pa je zaznati tudi sumničenje, da naj bi Matjaža oškodovali namerno. Profesorica Pintaričeva pa to odločno zanika. Kakor koli že, krivica je bila kljub vsemu storjena. J, G, AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, d.O.O. Bakovska ul. 2da 69000 MURSKA SOBOTA objavlja prosto delovno mesto za določen čas - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom, in sicer PRAVNIK za področje delovnih razmerij (lahko tudi pripravnik). Pogoj: višja ali visoka stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri. Nastop dela je 1. 10. 1993 oziroma za pripravnika 16. 8. 1993. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom zbira kadrovska služba 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno v 15 dneh. I AVSTRIJA-SLO-CRO Ul. Kirbiševih 53 Miklavž, 062/692250 ZAČNITE DONOSNO DELO, POSTANITE NAS PARTNER PRI VZGOJI JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL. SMO AVSTRIJSKO PO- OJETJE: - f4-letne izkušnje - veliko zadovoljnih partnerjev južnoameriSke činCile - živali 2 dragocenim krznom, gledalci brez neprijetnega vonja, čisti, lepi in domači. PONUJAMO VAM: - prvorazredne vzgojo Živali za - strokovno pomoč pri vzgoji - opremo za farmo - vse veterinarske potrebščine. JAMČIMO ZA; - kakovost razplodnih živali. - življenje živali, - plodnost. - odkup živali za krzno, - ceno, - zanesljivo poslovnost. OGLASITE SE PO TELEFONU, Številka je: 82334, da se dogovorimo o brezplačnem seminarju, ki bo 4. julija v Ljutomeru, na katerem boste dobili vse informacije. Tudi drugi rejci lahko pri nas kupijo hrano in kompletno opremo. L stran 8 vestnik, 24juniia 195^ kmetijska panorama Poletna' brazda Poletni obdelavi tal, posebno zaoravanje stmišča bomo morali letos nameniti posebno skrb, in tu iz dveh razlogov. Prvič, da ohranimo čim več zelo potrebne vlage v tleh, in drugič, da ozelenimo površine z dosevki, ki so po tem sušnem obdobju nepogrešljivi vir krme za živino. Priporočam, da se po žetvi žit vse površine obdelajo in zasejejo z dosevki za krmo ali zeleno gnojenje. Plitvo oranje ali še bolj priporočljivo min itn al n o obdelavo tal opravimo takoj po žetvi. Pome a pote hi e brazde 1. S plitvo obdelavo gornjega sloja ščitimo vlago v tleh, 2. Razplevehmo njivo, ker omogočimo, da plevelno seme v z kali istočasno z zrnjem, ki je izpadlo pri spravilu pridelka. Jeseni vse to preorjemo ali pokosimo. 3. Izboljšamo godnost tal - jesenska brazda se po strniščnem oranju veliko lepše razsipa in ugodi. 4 Pripravimo tla za strniščno setev. Kaj naredimo s slamo? Velikokrat vidimo, da pridelovalci žit slamo na njivi sežigajo. Sežiganje slame na njivi je neutemeljeno, nesprejemljivo in celo škodljivo. Z ognjem uničimo koristne drobnoživke v tleh, rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov na ta način ne zatremo dovolj, uničimo pa organsko snov, ki je zelo potrebna za tvorbo humusa, le-ta pa za izboljšanje vod no-zračnega režima in bioloških aktivnosti tal. Letos, ko je zaradi suše veliko manj voluminozne krme, priporočajo strokovnjaki za prehrano govedi tudi siliranje slame, Siama, ki se ne uporabi za krmo ali nastil, naj ostane na njivi in se zdrobljena plitvo vdela v tla. Zaoravanje slame priporočam na vseh njivskih površinah, ki niso gnojene s hlevskim gnojem, ker je na takih površinah slama nenadomestljiv vir humusa v tleh. Več hiimusa - večja sposobnost zadrževanja vlage v tleh Z letošnjo zgodnjo sušo so se lepo pokazale tudi vse slabosti poljedelskih tehnologij, ki temeljijo na ozkem kolobarju, intenzivni kemizaciji in težki mehanizaciji. Posledice so: vedno večja zbitost tal, slabo zadrževanje padavinske vode, slaba struktura, zračnost, dostopnost hranil, oviran razvoj korenin in rast poljščin, zmanjšana odpornost rastlin proti suši in drugi stresi. Izboljšati bomo morali tudi fizikalne in biološke lastnosti tal. Pomemben podatek v tem primeru je humus v tleh. S humusom bogata tla so strukturna, zračna, živa (biološko aktivna), sposobna zadržati vodo in rodovitna. Oranje (zračenje tal) vpliva na zniževanje humusa v tleh Cim bolj intenzivno obdelujemo, bolj moramo skrbeti za nadomestilo humusa. Vnašanje organskih snovi v tla ni nič manj pomembno kol gnojenje z mineralnimi gnojili. Pomemben vir organske snovi pa so poleg hlevskega gnoja, slame in gnojevke tudi strniščni dosevki, ki s koreninskim sistemom bogatijo in rahljajo tla in so letos težko pričakovani in nepogrešljivi vir manjkajoče voluminozne krme, Pnpravimo jim primemo setvišče. Poleti obdelujemo tla plitvo Zaradi ohranjanja vlage v tleh, ki je potrebna za vznik strniščnih dosevkov, mora biti poletna obdelava Čim bolj plitva. V ta namen so najbolj primerna orodja za minimalno obdelavo tal. Klasični način zaoravanja slame s plugom je v primerjavi z minimalno obdelavo tal manj grimeren, ker rastlinske ostanke slabo premeša z zemljo, slama, ki pride v zemljo pregloboko, se slabše razkraja in kot vmesni sloj preprečuje kapilarno dviganje vode v tleh. Uporaba grabalnikov (pod rahljal ni kov kultivatorjev), ki do globine brazde prerahljajo tia v kombinaciji z rotacijsko brano, ki meša rastlinske ostanke z zemljo do globine lOcm, je učinkovitejša. Plitvo inkorporiranje slame pospešuje mikrobiološko aktivnost tal, razkroj rastlinskih ostankov, vsebnost hranil in vpliva na večjo stabilnost strukturnih agregatov tal. Njivske površine, na katerih so plitvo jakorporirani rastlinski ostanki, veliko bolje zadržujejo padavine in so manj podvržene zaskorjenju in odpornejše proti eroziji. Cim bolj na površini orne plasti so vdelani rastlinski ostanki, tem ve^a je tvorba biomase v tleh in več je deževnikov. Dušik v zgornjem delu omice se intenzivneje veže na organsko snov in je manj podvržen izpiranju v globlje sloje tal in talno vodo. Na lahkih tleh je možno vdelati žetvene ostanke (zdrobljene in enakomerno raztrošene po površini) v tia tudi s krožno brano, ki mora biti težje izvedbe (2000kg) ali obtežena, z zobčastimi koluti, tandemske izvedbe v obliki črke V, da bolje drobi zemljo in meša rastlinske ostanke. Za mulčenje (zastiranje) lahkih tal, če le-ta niso presuha, je primerna tudi lopatičasto-valjasta brana, ki zmeša žetvene ostanke z zemljo do globine 7cm. Možna pa je tudi neposredna setev strniščnih dosevkov s posebno sejalnico v nezorano Stmišče. • Kmetijska svetovalna služba ŽITA FLISAR-NOVAK, dipl. inž. agr. Pisatelju Ivanu Potrču v spomin! II. junija je umrl Ivan Potrč. Človek, pisatelj in prijatelj kmečkih ljudi, resnice in pristnega vina.' Kot takšen se nam je pridružil zasebnim vinogradnikom, ko smo ustanavljali Zvezo prijateljev vina Slovenije, predhodnico Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Ustanovne skupščine se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti. Napisat pa nam je pismo, ki je prevzela slehernega navzočega in ki naj bo trajen napotek slehernemu vinogradniku in kletarju! Pa kmetijskemu ministru in njegovi vladi! Namesto nekrologa in v trajen spomin pa si preberimo njegovo pismo v originalu! {FAKSIMILE PISMA!) ZVEZA druStevvinocradnikov SLOVENIJE Ivan Ljubija^«« haelov* lil. Votaaovtti altupžciftl ZVILZl Pt!l JAT£LJf;v VI 30, tvs, 1975. j« a J Vbli oHpxata, a* potdra vi jas uatenovitev zveie prlji*ieljtv vioo Slovenije« hx0ei^ pijantc, hli rad bi, da bi el lehlco vedro sato-čil prisLBO Is čisto vino. Vsato Tiso Iz veakce^ bre^ ia* evoj zBAČaJ, kakor ioa vMhiteri Izaed sae« Obranjajiis to r^zc lloBoat., Tudi v ten je MŠlb vl&, He elrojuslao te^a sedela razlloBe^a v^rsked* boejsdtv«« Alkohcllrea pa bi jiorall leceti odpravljati a prepovedjo larejesih in dejaaok'^ atrupealh ▼Ib. Tiarejeaa viša ao naša največ Ja nacionalna seerečai Zares st al lonll v kotenjih ta Boclallstlčne odnose natakati tudi čista vlaa, 2elo sd. Js zali Cu aejr aadržsa Ib da n? screa priti se ustanovno akupščlRo* Itud boa pa vedno poufal, Išftaci rad najie ^orioo in priatnoat - ln.r,lrt ker e«^ v^dne neerečm^ ko norsip piV • B*»<6te' Čiat«£* dOJuče^ vlns. 2«114t VAa do0|i ' V«3 Inn Potrč- S Triglavom po Nizozemski Ludvik Kovač (i) Tam, Iger morju kradejo zemljo V Zavarovalni skupnosti Triglav v Murski Soboti se zavedajo, da so dobri zavarovanci njihov najboljši kapital, zato jim namenjajo tudi posebno pozornost. Najboljše zavarovance, ki so sklenili paketno zavarovanje, so tako pred dnevi popeljali na petdnevni izlet na Nizomesko, kjer so si ogledali znamenitosti te zanimive dežele, seznanili pa so se tudi z razmerami v tamkajšnjem kmetijstvu. V avtobusu, s katerim je potovalo največ kmetov, se je našel prostor tudi zame in za kolegico Lidijo z Murskega vala,' nekaj vtisov s tega potovanja pa bom skušal strniti v naslednjih zapisih. Na 1400 kilometrov dolgo pot smo se odpravili v jutranjih urah in na cilj prispeli po skoraj 24 urah. Pa niti ni bilo tako naporno, saj nam je med vožnjo skozi Avstrijo in nato po Nemčiji skoraj ves čas delal družbo dež, kmetje pa so po tihem upali, da se bodo padavine razširile tudi nad naše kraje in omilile skorajda že katastrofalno sušo. Naj je bilo na potovanju Se tako prijetno in zanimivo, so jim misli uhajale domov in kjer koli smo se med potjo ustavili, smo bili telefonsko sproti seznanjeni z vremenskimi razmerami v pokrajini ob Muri. Pa tudi med obiskom na Nizozemskem ni manjkalo primerjav med našim in tamkajšnjim kmetijstvom. Nizozemske je po površini približno nekaj manj kot sta veliki dve Sloveniji, vendar živi v njej sedemkrat več prebivalcev in je ena najgosteje naseljenih držav, saj jih živi na kvadratnem kilometru veČ kot 346. Prav gosta naseljenost pa je so se odločili zavestno, saj jim zmanjkuje časa za družinsko življenje, Pri 19 letih otroci običajno odidejo od staršev in si zasnujejo svoj dom, sicer pa Nizozemci ne živijo preveč razkošno. Po večerji družina običajno ostane doma, če se zakonca odpravita zdoma, pa gresta oba. Pogosti so družinski obi- Da je bila Nizozemska v k los tl močna kolonialna v 17. stoletju pa evropska pomorska sila, se čuti tudi v 11401,*----... tudi naiw in vsakdanif® ' utripu njihovih mest. • damu, pa tudi liko tujih pnseljencev, Ain « m Azijcev, ena najpoinsn’ I if'' 11™» I ' I : ■: L ' €' |k ? J bTlfest '7 f ■■ ■ '■ * ?! ■IULj ■ ■■ ! ss kSLlai Triglavovi nagrajenci pred mestno hišo v Amsterdamu ,-i* J’ Obalno območje na severu Nizozemske je znano po poide tj ih, rodovitnih poljih, ki sojih pridobili z iz^evanjera motja. Obdani so z nasipi in prepredeni s kanali, na njih gojijo zelenjavo in cvetje, tu pa se pase tudi živina. tudi narekovala smotrno gospodarjenje z razpoložljivimi površinami, zato ne preseneča, da je Nizemska ena od kmetijsko najbolj razvitih držav in da tu neobdelane zemlje ni. Je pretežno nižinska država, več kot tretjina površin je pod morsko gladino, gričevnat svet pa je le na skrajnem jugu države. Najbolj rodovitne površine so ob obalnem območju na severu, kjer so znani poldetji, to so polja, ki sojih pridobili z izsuševanjem morja. Polderji so obdani z nasipi in pr e preženi s kanali, na njih gojijo cvetje, sadje in zelenjavo, tu pa se pase tudi živina, saj je Nizozemska ena od mlekarsko naj razvitejših držav. Od prijazne vodnice, ki je po rodu Slovenka in že 18 let živi na Nizozemskem, žal pa nam je družbo delala le pol dneva, smo izvedeli marsikaj zanimivega iz življenja dežele in njenih ljudi. Tudi to, da zaslužijo Nizozemci povprečno od 2.5CX) do 3.000 guldnov na mesec {gulden je približno za del družinskega proračuna pa namenjajo tudi za kulturno življenje. Čeprav je hrana na Nizozemskem najcenejSa v zahodni Evropi, pa za naše razmere niti ni tako poceni, o čemer smo se lahko prepričali med obiski v tamkajšnjih restavracijah, pa tudi med sprehodom po njihovih tržnicah. Za dokaj solidno kosilo v povprečni restavraciji je potrebno odšteti okoli 25 guldnov, kilogram kakovostnih jabolk stane v tem času na njihovih tržnicah okoli 10 guldnov, dokaj poceni pa je južno sadje, saj je kilogram banan ponekod mogoče dobiti že tudi za manj kot dva guldna. Svoje tipične kuhinje Nizozemci nimajo, imajo pa radi kitaj- s ko in indonezijsko kuhinjo. desetino cenejši od nemške marke), to pa je solidna osnova za dostojno preživetje. So seveda tudi takšni, ki zaslužijo manj, najnižja plača pa je 1.400 guldnov. Čeprav stanovanja Nizozemcev niso pretirano velika, saj je njihova povprečna velikost od 70 do 80 kvadratnih metrov, morajo največ družinskega proračuna nameniti prav zanje. Živijo v glavnem v lastnih stanovanjih, ki jih je mogoče kupiti za 100 do 150 tisoč guldnov, za nakup pa dobijo ugodna posojila. Za odplačevanje posojil morajo mesečno odšteti okoli 1.000 guldnov, med izdatki je na drugem mestu hrana in nato obleka, dobršen V Amsterdamu, kjer smo tudi mi preživeli največ časa, je zato veliko kitajskih in indonezijskih restavracij, v prvih je hrana nekoliko slad-kobnejša in vsebuje veliko riža, medtem ko je indonezijska hrana bolj pekoča in nekoliko spominja na madžarsko kuhinjo. Za nizozemsko kuhinjo je značilna jed meso in veliko zelenjave, to pa ne preseneča, saj je pridelava zelenjave doma prav na Nizomskem, ki je hkrati tudi velika izvoznica zelenjave. Iz vsakdanjega življenja Nizozemcev zapišimo še to, da se pri njih delovni čas pričenja ob 8. uri in traja do 15, ure, topel in glavni obrok, ki nadomešča kosilo in večerjo, je med 18. in 19. uro, ko se družina zbere doma. Tudi pouk v šolah je deljen, nižji razredi imajo ob sredah prosto. Kljub visokemu naravnemu prirastu je 8 odstotkov zakonskih parov brez otrok, za kat ski, vendar tudi za te obiske ni značilno razkošje. Gostom postrežejo kavo, in to vedno z dvema skodelicama, zraven pa spada Še košček sladice. Tudi praznovanje rojstnih dnevov je skromno, darilo za Ženske je šopek rož, ki vedno vsebuje parnc( število cvetov, za moške pa steklenica vina, ki ga Nizozemci sicer ne pridelujejo in ga v glavnem uvažajo iz Francije. Nasploh je za Nizozemce značilno, da popijejo veliko kave, saj znaša letna poraba na prebivalca kar 8 kilogramov. Na počitnice hodijo dvakrat letno, poleti in pozimi, Nizozemci pa imajo povprečno okoli 24 dni dopusta. Med športi je bil včasih zelo priljubljen tenis, v zadnjem času pa se navdušujejo nad golfom in kjer koli se vozite, boste naleteli na igrišča za golf. k ■Ui-i i 'W' ■ - 7^1 K: 'tS !e* I na i« ■ p’ ' rt- dejavnosti kah, prekopih in n«”!"-r-^ za Amsterdam so prekopi in kanali. P® j, ;;kc ž;”Chen prontet, čilnosti pa nizozemsl^ vedno trgovanje ter teka živahen promet imenuj«i‘’ P^uld ■jirt* sto upravičeno - - . Benetke«. .„(tetikf^ Vsakdanji utnp Ai^ LiF^ je rahlo spominjaltuJ' vsakdan, saj je tajskih restavracij *** « bi množico koles, » izhaj^J%. rajda lahko zapisal. srede tega stoletja-zozemci ne bi moS" P vih koles, pač pa so tatvine koles tu p sLvar. Nič nenavad^^ zato kolesa zakletJ]«^" verigami, nem ograjam ah ' dar njihova IT CeIIP stvar. Nič zmikavti zato kolo« včasih tisto, kar ni m ■ - “■ " p" , kol«"" Cii?* : dele Pf^^Hrčetl"! * trgu in nobeno u mora okradeni tem trgu kup^n |^estib^st Kolojevteh mernejše pP zaradi gostega kanja parkirnih i^P (p, zemci neradi verigo hove Kolo je v teh v mesto. Nobeno če boste videli * .i«. d^' katerem drugem m [jcistd cf.. n, irniesih tudi pu stu na kolesih liii) (Nadalje''""'"’’' 1 V tf Amster‘>?^^hi’* ___lUavtt f’' Kolu je najprimernejše prevozno sredstvo v i..- . pa imajo srečo, da ga najdejo celega, saj so črnikavo j ll S Bojim se, da bomo morati zaradi nekaterih lokalnih kmečkih politikov, ki tokrat zablesteli, štrajk ponoviti. f 1993 stran 9 kulturna obzoija Oglaševanje v Diiplinu "'“rci smo v 2. polovici 30. let ob resnejšem periodičnem OiiBl' zabavna lista, ki sta nosila ime Kovran in '‘ritega je izdalo Sokolsko društvo Murska Sobota (1. jejiiln**?'^ nedeljo 1936, 2. na pustni torek 1937), drugi pa leta in 2 ’ Kn'rranov naslednik. Taje izšel 1. februarja 1939. ''kjer ' istega datuma leto kasneje. Izdajatelj pri njem ni uredništvo in upravo pa je bil podpi- tisku 'ikjet r—.uircj uiiiemen. 5'»ap Lipič, bančni V I 7''"'^’ izancni ravnatelj iz Murske Sobote. Čeprav sta 'Ertn.,*?/ ® številkah v štirih letih - in to, kot vidimo. ob tl 7 prinašala v vsebinskem pogledu temu '"jurie ' P^*P®rne prispevke ~ sta kljub tej svoji občasnosti iibssK v pokrajini ob reki Muri, posebej pa še v mestu ’ ®®»>osvojo osvežitev. zabavnih in '“adliivii^ ;, ,zaDavnm m člankov, objav in ka-naSai„ zabavnika pri-’'N ''eliko oglasov vseh bili (kž svoji spsK- m estetski vrednosti Wnejši Vsai 1 T-------- list ^9kaj primerov iz v Diiplinu, zato si po- "Raiiim“ “'^kdanjim dostikrat "'^ani, ''^sih neduhovito polno jezikovnih * IzSla je knjiga Jožefa Ritupeija-Dodoja; SLIKE PRAŠ- NEGA MESTA s podnaslovom Podpisi k slikam gopsoda Purača. » Inda je boukše bilou, / pravimo gnes, / pa tudi inda V predvsem pomensko, saj oglaševalec skuša z njim doseči bolj ali manj le to, da bi se beročemu močno vtisnila v spomin. Oglas se glasi takole: Z vinom, brez vina je rajska pijača Petunjska Te vsega osvčži, telo ti oj^iča Petanjska Zdravim studenec moči je in sile s oglasov ' obeh ,, 'i'«mnih o^asuv 14S Duplina je ■'fani J’’ ^^''^emajo skoraj 'lita ip PfostoTa (vsaka šte- ft^ni tkui ■ Velika večina "“‘je ena"‘ž”’,)' ''ezani besedi “^Phovih osnovnih med Petanjska Bolnim vliva novi žar v žile Petanjska Leči želodec pa tudi ledvice Petanjska in grlo opere kot perilo perice Petanjska Vedno povsod naj bo ti ob strani so njimi v slogu list ' ' hurti?, J '"' '' 1’sta ^tsii So obarvam. j P’Sani v knjižnem je-^anjših izjem, ob- ■ ;C=ajL . ____ Npt '^murskem ■ ar v ® 'Obrnjeno navz-..,?®sno, kar •v na- "faioi v I i '■'Jtttifli, la naj bi pri pozornost in Večji pTopa- i “Blasih najde- '■ue 5ii '^trii iritcj. besM ' be- 2!^^ne zveze, kar ?i'^^r;tekh pogled L, ,^< jih fi, P® 'mena arti-“trn*' oziroma njen črPrmo prim, ...............- SOloVfS f*j[, "^^ti v zaradi teh ! \ ^e glasi na prvi pogled 'astnik' a samega in ' mogoče dolu take -■ >931 je v jijom ®Neč, a tudi raz- vrste v neke vr- ■ f’iia ilinZ - ■ ali Slo- elnik, '*'=klcia m žalostne k/^b k;-,. hiie ' 'itl- ■ ^■oveku klo- debela dru- nai '"ast in sla- sitno '^ad*tudi pre- 'n Za Vsu, mojii i II £B pri tvrdki. ‘ BEnizzv str. 7) O.I - - * Irkah. K Ogovor 'snu za Se t^acilnosi P'"'' nCinki v j^n^'''=e-nti t , pO- Zgled (V n "^JP-nte^^b, ime- ti EM ■ij- tiava. T-c'"- Dok 'K pol-Pfaktičhd Petunjska V starost te zanesla na svoji bo dlani Petanjska (Duplin. 1940. str, 7) Ce v želodcu kaj tišči ali te drugod boli, če ti manjka apetit, da si brez Jedače sit, al’ če srce tak ropoče, da ne veš, če hoče, noče, al’ če žolčni kamni tvoji razgrajajo v duplini svoji: rešitev je le ena zemska -in to jc »SLATINA RADENSKA«! Pij jo k vinu in brez vina, ko je mraz in je vročina Pij jo redno vsaki dan, če si zdrav, Ce si bolan! (Duplin, 1940, str. 8} Sla in odlično ujemajo z enako šegavo vsebino obeh njegovih številk. Šegavost, humor in ironija jim dajejo večjo živost in učinkovitost. Za primer Sl oglejmo enega od najbolj irOr nično obarvanih reklamnih oglasov, ki vabi ljudi v neko gostilno, glasi pa se takole; Če po dobrem ’maS skomine, k BANFIJU marš na koline! Kajti za te težke čase pašejo le še klobase! -, .-..(Duplin, 1939. str, 5) Za tretjega od njih pa je najbolj značilno poudarjanje zdravilnega učinka naše mineralne vode in je od vseh Štirih objav v vsebinskem pogledu najresneje zapisan. Takle je: Na svetu je znana pijača, ki zgubljeno zdravje ti vrača, ki z radenskih vrelcev priteka, od nje ni boljšega leka. Če ti po kroku slabo postaja, če ti kislina v želodcu nagaja, kupi si slatino, v Čašo nalij, za zdravje preljubo redno jo ppl Večina prej prikazanih oglasov je po obsegu daljših, vendar so zanimivi tudi krajši, čeprav so v listu - v primerjavi z daljšimi - v manjšini. Za konec potemtakem zapišimo Še dva čisto kratka oglasa. Prvi hoče bralca poučiti o tem, da k novi obleki sodijo še novi Čevlji, drugi pa je zanimiv zategadelj, ker oglaševalka domiselno poveže svoj izdelek s koristjo, ki jo bo le-ta omogočil potencialnemu kupcu. Prvi se glasi takole: so pravili, / ka je inda boukše bilou, / či glij je te tisti inda biio, / zdaj gledouč, gnes,« Tako pravi avtor v uvodni pesmi v knjigi. Pesem lahko beremo kot moto pisateljevega literarnega ekskurza po prašnih poteh mesta njegove mladosti. Po tej plati, izhajajoč iz sporočila mota, lahko torej knjigo uvrščamo med literaturo, ki išče izgubljeni zlati vek. Tisto najboljše, najlepSe in najbolj gorko je vedno nekje za nami, »Inda svejta je boukše bilou,« Takrat ko je v Soboti Se fotografiral Purač, koketirala Cifrakojca, epiziral Kondor in žongliral Bata Miki. Te markantne pojave Dodojovega izgubljenega časa našteva pisec predgovora Jože Hradil. Knjiga, katere literarne podobe so v Vestniku že podlist-kovno izhajale, bo imela svojo pravo promocijo enkrat proti koncu julija na soboškem grajskem dvorišču, ko bo Dodo skušal še na drug način spihati prah s podob mesta njegovega otroštva. Zanjo namerava avtor zbrati ljudi, ki so pripravljeni pripovedovati in se spominjati zlatih podob svojega otroštva. Ilustracije v knjigi so delo Sandija Červeka, uredil jo je Janko Votek, opremil in tehnično uredil Franc Mesarič, za založbo M & M so jo natisnili v Pomurskem tisku. ■■ilOlEP IMRaR-DOEm J** RADENSKA slatina (Duplin. 1939, str, 6) v rektamnih oglasih v Du Ce kupil novo so obleko. Se čevlje kupi firme »PEKO«. (Duplin. 1939, str. 6) In drugi: Če fante želite s klobukom plinu najdemo sorazmerno malo besed tujega izvora, ne- ujeti, pri ŠAROLTI REHN ga mo- Za ta oglas ( pa za Se kakega kaj pa jih je le. predvsem tam, V listu) je značilna lepa metaforika, saj v njem npr, beremo. kjer sestavljale! oglasov namesto njih niso našli ustreznih do- rale vzeti! (Duplin, 1939, str, 6) da je petanjska voda »rajska mačih nadomestil, ali tam, kjer pijača«, »studenec moči in sile«, da »grlo opere kot perilo perice«, da »v.starost te zanesla na svoji bo dlani« itd. Navedimo Se dva primera jim je bila tujka potrebna za rimo ali ritem. V Duplinovem oglaševanju se od besed tujega izvora'največkrat pojavlja pojem »deviza« (v pomenu živ- oglasov, v katerih se srečamo Ijenjsko vodilo, geslo). Tako jo z anaforo (v pesništvu ponav- srečamo (poleg npr. »amne- Ijanje iste besede ali skupine srija« idr,) tudi v naslednjem besed na začetku zaporednih verzov), pri Čemer je pri prvem zanimivo Se to, da je pisan v prekmurskem narečju, kakršnih je v Diiplinu pri oglaševanju sicer malo. Prvi se glasi takole: Flisšr Režo dš ti pivo, Flisar Režo dž ti vino, Flisar Režo d^ ti jesti, žr znano je to v našem mesti, ka odijo vsi mlždi, stdri na jesti, piti k FLISARI. (Duplin, 1940, str. 6) primeru, ki reklamira ogled fil mov v grajskem kinu: To bi bilo nekaj najznačilnejših oglasov iz konca 30. let v prekmurskem zabavnem listu Duplin. Z njih zapisom in s kratkimi komentarji ob njih smo želeli današnje oglaševalce opozoriti predvsem na skrb nekdanjih, da jih zapisujejo v čim lepšem jeziku, na nekatere zunanje, že na prvi pogled izstopajoče značilnosti, in na ' njih humorne, satirične in * jm V 4 u i Vh 4 A fi. S š * Fi!m danes je de viza, staro, mlado navdušuje, kdor s časom hoče iti, naj le kino obiskuje. Kar zaprtim amnestija, kar dekletu čari majski, kar potrtim melodija, to naj vsem bo kino GRAJSKI. (Duplin, 1939, str. 7) In drugi: Kar se rabi v toaleti, kar se rabi pri deteti, kar se v bautah ne dobi, drogerija Andersch to drži. Kot smo nekje že omenili, iz lahko navajanih oglasov pa tudi spoznali, jih je veliko med njimi zapisanih šegavo, zabavno, Se več - v nekaterih Je Kot smo v uvodu v ta prikaz najti celo precej ironije, zato se najboljših oglasov iz Duplina že omenili, sta izšli v dveh letih le dve njegovi številki, zanimivo pa je, da se v njiju pojavijo kar štirje oglasi za mineralno vodo Radensko. Ob že prikazanem primeru so to torej Se trije. Prvi od njih je zanimiv predvsem zaradi tega, ker nosi akrostih »Petanjska« (v poeziji dobro vklapljajo v koncept li- druge domiselne sestavine, kar vse jih dela zanimive in učinkovite. Pri tem nam seveda še na misel ni prišlo, da naj bi jih današnji oglaševalci morda kopirali ali se v vsem po njih ravnali, ne, to ne, dobro pa bi bilo - in to je naša edina sugestija -da bi vsi tisti, ki imajo dandanašnji opraviti z oglaševanjern, bolj pazili na pravopisna pravila in na lep jezik in da bi bili Čimbolj duhoviti. Oboje namreč pritegne bralca oziroma poslušalca reklamnega oglasa, pritegne bolj, kot si nepoučeni in včasih preveč vase zaverovani - sploh mislimo. JOŽE VUGRINEC kulturni koledar pesniški okras v naSem Oglasu sestavljen iz začetnih črk verzov) in naslov lastnika. Glasi se takole: Prvo je preljubo zdravje Enkrat se samb živi , To prevažno je poglavje A povzroča nam skrbi Nihče naj ne obupuje Je na svetu še zdravila Slatino naj vsak kupuje Ki v Petanjcih se rodila A naslov in brzojav? Da bo prav! Na lastništvo piši, tam so tud' studenci JOSIP - IVAN VOGLER p. Slatina Radenci. (Duplin, 1939, str. 7) Naslcdnji je zanimiv predvsem po obliki, saj je njegov zadnji del, v katerem potroS- nike neposredno nagovarja k pitju radenske slatine, zapisan nekoliko desno, a tudi po svoji zabavni, humorno obarvani vsebini V prvem delu Glasi se; Novice iz kulture * v nedeljo, 20. junija 1993, je evangeličanska občina Hodoš obhajala 150, obletnico blagoslovitve svoje cerkve. Hodoška cerkvena občina je dvojezična in med najstarejšimi evangeličanskimi skupnostmi na Slovenskem. * Do 25. junija sc je mogoče prijaviti v letošnjo Poletno gledališko Šolo, ki bo od 11. do 18. julija v Cerknem. Med predavatelji šole bosta tudi letos režiser Darryl Boot in igralka Kate Elliott iz Osforda. Prijavite se lahko na naslov ZKO SLovenije, Štefanova 5, Ljubljana, telefon 06f 151 o28, int. 217 860, * Ker bomo o Milošu Mikelnu m njegovi z nagrado Kresnik nagrajeni knjigi Veliki voz Se pisali, naj tukaj zapišemo samo nekaj besed o prireditvi Kresnik. Bila je v petek in soboto, v Stični in Muljavi. Manj kresna, kot je bila prva, na Raz-križju, ob Muri in njenih mrtvih rokavih, pred tremi leti. Glavno prizorišče prireditve je bilo v kotlini za Jurčičevo rojstno hišo, kjer so letne gledališke predstave dramatiziranih Jurčičevih del. Letos dajejo Desetega brata, V krogu žarečih bakel je bila pripravljena grmada za kresni kres^ igralo je Trinajsto prase, brali so odlomek iz lansko leto nagrajenega romana Namesto koga roža cveti avtorja Ferija LanSčka. ... . . RAZSTAVE LJUTOMER: V galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru razstavlja Samo Pajek iz Maribora. Razstava bo odprta do 17. 7, MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. ■ LENDAVA: V lendavski galeriji razstavlja akademski slikar Sandor Bedo iz Madžarske. Razstava bo odprta do 26. junija. LJUBLJANA: V razstavnih prostorih v Čeki nove m gradu razstavlja do 30. junija rojak Marjan Gumilar. RADENCI: Odprt je rnuzej Radenske, uredil ga je Pokrajinski muzej iz M. Sobote. Muzej prikazuje razvojno pot Radenske SOMBOTEL: V muzeju Sa-varia gostuje z razstavo Alojza Eberleta Pokrajinski muzej iz M. Sobote. Razstava akvarelov bo odprta do 29. avgusta. MURSKA SOBOTA; Galerija je v Ingoištatu odprla razstavo slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. Razstava bo prenesena še VURBERK: Kraj s teni ime noni leži ob Dravi med Mariborom in Ptujem. Kdor bo želel uživati ob poslušanju diatonične harmonike in večgrlega petja, ga bo moral najti do 25. junija 1993 tja do 20. ure. Takrat se bo začel festival vo-kalno-instrumentalnih skupin slovenske domače glasbe. PTUJ: Open Air Rock festival, kakršnega Ptuj še ni videl, bo! Na starem mestnem kopališču v Muršičev! ulici (po novem na Dravski) 25. junija 1993. Začel se bo ob 10. uri dopoldne! Naslov festivala: NO BORDER JAM FESTIVAL PTUJ '93. »Obeta se resnično dober žur!« Tako pravijo na KID-u (Komuna interesnih dejavnosti), ki koncert organizira. Ptujski KID je že 16. maja odprl Poletni mladinski tabor »B: -ice ’93«, ki bo trajal vsaj do 31. avgusta. Do tedaj imajo odločbo. Kraj tabora: obrežje reke Drave v Orešju pri Ptuju. VERŽEJ: V soboto, 2b. 6 ob 20.30 bo v veržejskem kulturnem domu koncert pevskih zborov. Nastopajo »verženski zbori«. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan razen nedelje je odprta tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek v Ljubljano in M. Soboto. MURSKA SOBOTA: 24 6. 1993 bo ob 19. uri v galeriji pokrajinskega muzeja v soboškem gradu otvoritev razstave Ferenca Kira1yja. Jurčičevi rojstni hiši, pred njo je bila, Žirija je zasedala . _ . _ tako v krogu bakel, razglasitev. Potem je lavreat Mikeln v prav l__ _ na čelu sprevoda baklonosk in baklonoscev iz Razkrižja, rojstnega kraja Kresnika, stopal h kresu in ga prižgal. Peli sta Svetlana Makarovič in Bogdana Herman, prva v črni dopetni obleki, druga v beli, dolgi', da se je krilo vleklo za njo. Vse to je bilo lepo, pa vendar je manjka) obniujtski sen kresij floči. y * Urška Haščan, 12-Jetna’ueenka‘ ki ^e danica-' Sentra zaV ' estetsko vzgojo pri lendavski ŽKO,'jp Mala 'zbjfjfj^-pejfnfj z naslovom Urška zlata punčka.- I in petek pa od 8. do 15 ure. Vsak ponedeljek so pravljične ure za otroke. PRIREDITVE , LIPOVCI: Od 21 do 29. junija bo v tej vasi likovna kolo- KINO I nija. Pripravljata jo Izidor Hor-, var-lzak in Mirtam Sraka-tvlirč^ , ____ V soboške ni kinu je 24., 25. 26. In 27'junija ob 18. in 20. uri na ogled ameriški film Vonj po L 25 LET ORGANIZIRANEGA OBRTNIŠTVA V UUTOMERV 25 let obrtne organizacije v Ljutomeru 1968-1993 Organizirano delovanje zasebnih obrtnikov ljutomerske občine sega v teto 1968, ko je bil 29. marca na obrtniškem zboru imenovan iniciativni odbor za ustanovitev združenja samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov. Združenje, ki je delovalo v društveni obliki, je bilo ustanovljeno 29. 9.1968. Bilo je med prvimi pri nas in je soustanovitelj Zveze združenj samostojnih obrtnikov Slovenije v Ljubljani. Leta 1969 so se ljutomerskemu združenju pridružili obrtniki iz sosednje občine Ormož in delovali kot pododbor. Eno leto pozneje so obrtniki odkupili stavbo na Prešernovi, kjer je imela svoje poslovne prostore ob združenju tudi obrtna zadruga Prlekija, ustanovljena stem splošnega združenja drobnega gospodarstva z imenom Obrtno združenje Ljutomer, ki je temeljna sa- moupravna organizacija, v katero se obvezno združu- jejo samostojni obrtniki I na pobudo posameznih obrtnikov 28. 2. 1973. Po novosprejetem obrtnem zakonu (1978) in reor- ganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije je prešlo združenje obrtnikov iz društvene oblike v zbornični si- v občini. Obrtno združenje Ljutomer je bilo ustanovljeno 21. 1. 1979. Leta 1985 so začeli z gradnjo doma obrtnikov na Starem trgu v Ljutomeru, ki je bil ob občinskem prazniku leto dni kasneje slovesno predan namenu, V letu 1991 se je začel postopek reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije in v njej Zveze J- 1 - 17 ■ il 1 11^ I obrtnih združenj Slovenije. . Marca tega leta je skupščina zozs sprejela statut Obrtne zbornice Slovenije, s tem pa je bil storjen pomemben korak pri preoblikovanju slovenskega gospodarskega sistema, To je bil korak, ki sta ga zahtevala uvedba tržnega gospodar- stva ter približevanje Evropi. Na skupščini OZ Ljutomer 26. 4. 1991 je bil sprejet sklep o prehodu iz združenja v zbornico, nova oblika delovanja z imenom Obrtna zbornica Ljutomer pa je od 1. 6. 1991. f'?' 'T r 7 I jiZ. Predsednik obrtne zbornice Ljutomer gospod Mirko HanžekoviČ iskreno čestita vsem članom zbornice in njihovim zaposlenim ob jubileju in jim želi Še veliko poslovnih uspehov. OBRTNA ZBORNICA LJUTOMER 69240 LJUTOMER STARI TRG 3 Telefon: (069) 81-530 Fas: 81-557 Temeljne naloge obrtne zbornice Ljutomer Organiziranost OZ Ljutomer Po statutu OZ Ljutomer upravljajo zbornico njeni člani prek svojih predstavnikov v organih zbornice. Ti organi so: skupščina, izvršilni odbor, nadzorni odbor, organizacijsko-kadrovska komisija in predsednik zbornice. Skupščina šteje 23 članov, izvršilni odbor 11, nadzorni pa 5 članov. Za zagotovitev in krepitev kolektivnega dela, odločanja in odgo- Program svečanosti četrtek) 24. junija 1993 ob 19.30 ob 20.00 promenadni koncert ljutomerskega pihalnega orkestra na Glavnem trgu , v Ljutomeru _ t pozdravne besede predsednika oC' Ljutomer ob državnem prazniku ! govor predsednika obrtne zborniee^^^^ i Ljutomer ob obrtnem jubileju m P*- ( priananj j kulturni program 'i Glavne naloge obrtne zbornice so izobraževanje, svetovanje in pomoč članstvu, predstavitev blaga in storitev članov, pomoč pri uvajanju poslovno! n formacijski h sistemov ter izvajanju Javnih pooblastil. Med najpomembnejše operativne funkcije zbornice spada njena vloga pri pariranju lokalni vladi in drugim odgovornim občinskim dejavnikom pri razvoju zasebništva. potrdil, spričeval in mnenj, vodenje obrtnega vernosti članov organov oz. te-■ ' ‘ ..................... les zbornice pri uresničevanju registra. izdaja obrtnih dovoljenj, izvajanje mojstrskih izpitov ipd.). Prednostna ostaja najpomembnejša naloga - sveiovalno-servisna dejavnost za člane zbornice. Velika pozornost se namenja zagotavljanju poslovnih prostorov za njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, za zagotovitev čim večje demokratizacije odnosov pri odločanju ter čim obrt tako v mestnem središču kot v sklopu večje učinkovitosti dela orga-■ nov in teles zbornice ima izvr- Glede na novo zakonodajo je tendenca zbornice izvrševanje javnih pooblastil (izdaja raznih obrtne cone. Pomembna oblika strokovnega delovanja zbornice so aktivnosti sekcij posameznih obrtnih panog - gostinske, avtoprevoz-niške, frizerske, tekstilne, fotografske... Silni odbor kolegij. Kolegij zbornice je oblika in metoda skupnega dela in odgovornosti predsednika, podpredsednikov sobota, 26. junija 1993 predstavitev obrtništva s zasebnikov prleških in prekmur**. j; a na Starem trgu, nastop orkestraa ” „1,, Zagorja, športne igre OZOttn^’ -I Lendava, G. Radgona, M- । Ljutomer za TVD Partizan D** ,| družabno-zabavni program, z j; ob 9.00 ob 16.00 1D rezultatov Športnih iger. ’ Zabava z ansamblom MAK ' Edvinom Fliserjem in Andrejo z PRIKAZ ŠTEVILA OBRATOVALNIC IN ZAPOSLENIH DE- LAVCEV PRI ZASEBNIKIH V OBDOBJU 1988-1992 Leto 1988 1989 1990 1991 1992 OBRATOVALNICE ZAPOSLENI '1 in sekretarja zbornice. število 301 317 ' 318 "C.' 336 indeks 100 105 100 103 Stevilo 492 485 498- 469 495 indeks 100 99 103 94 106 I I I Ob 25. obletnici organiziranega obrtništva v Ljutornerii ■ I ?tii- • v mladi slovenski državi se radi zdravega odnosa do last- kakovostnejši tet Pf, s prehodom na tržno gospo- ’ " darstvo postavljajo pred obrtnike in podjetnike povsem nove naloge. Vloga »malega gospodarstva«. od-j f Projekt >yINFO-HANDY« v obrtni zbornici Slovenije se rojeva zelo zanimiv in obetaven projekt; računalniško podprt informacijski sistem z imenom »INFO-HANDY« (po besedi handicraft). Sistem bo vključen v širše državne, evropske in svetovne poslovno-informacijske mreže. Osnova za ta projekt bodo najnoveJSi podatki o slovenskih obrtnikih, o njihovih zmogljivostih, možnostih, uspehih (referencah), željah in potrebah. Podatkovna baza vključuje podrobnosti o več kot 500 močnih obrtnikih, »INFO-HANDY« ima tudi nekaj podprojektov: »HANDY-SOFTWARE« in »HANDY- HARDWARE« bosta združevala vso ponudbo ' računalnikov in programov za obrt v Sloveniji, ■Trt rti^^n-iAVšila in rtrtmaoiilft rthrtniVrtm nri na. .' jo ocenjevala in pomagala obrtnikom pri na- kupu. »HANDY-QALIFY« bo imel pregled , nad obrtniškim rednim in dopolnilnim izobraže- Vanjem. »HANDY-NET« bo računalniška mreža, ki bo povezovala republiško obrtno I zbornico, vse občinske obrtne zbornice, posa- j mezne obrtnike, pa tudi druge zainteresirane, I na primer veletrgovino z reprodukcijskim materialom, tuje partnerje in razne inštitucije. Predviden je tudi podprojekt »HANDY THE j BEST«, ki vključuje kolektivno blagovno j znamko slovenskega obrtništva. OBRTNE DELAVNICE LJUTOMERSKE OBČINE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH - 31. 5.199,3 Krajevna skopnost Ljulomer Križevci Veižej Stročja vas Cven Logaiovci-Berkovci Železne Dveri Mala Nedelja Razkrižje Radoslave) Cezanjevd Stan Cesta Proizvod, in Adoprevozin storit, obrt gradb. mehan. Gost, obrt S3 30 22 13 11 8 3 4 S 3 1 2 13 16 6 S 3 6 8 2 2 1 3 1 10 9 3 3 4 1 2 2 2 1 1 1 T^ov. 15 5 3 2 3 2 3 3 1 1 1 1 Skupaj 121 60 34 23 21 17 16 11 10 6 6 5 Delež 36.7 18.2 10.3 7.0 6.4 5.2 4.8 3.3 3.0 1.8 1.8 1.5 T'; U 66 ■ii"5 f a") . r > r 1 TT 330 'tt 100.0 Li i predvsem gospodarstvo in nič več »malo«, prerašča nekdanji okvir in pomen obrtništva - tudi v naši občini. Obrtništvo in podjetništvo radi zdravega odnosa do last- sukuvujuivj- - it. r nine, kajti gospodarili so prtosti in sodelovaR z lastnimi sredstvi in z vsem, slovnem kar so sami ustvarili. ne p..__-j y . _ _ Drugi pomemben temelj za nje v razvoj, v Ijti^J ki postaja nadaljnji razvoj občine in 1 vnem 'M ________ „1 k^’j™’z^gotavlj®P^" s tem tudi države je vizija pred konkurenc*’................................. In kaj lahko ston'-' naše prihodnosti, ki sloni na delavnosti in iznajdljivosti. Ta vizija se je potrjevala že v preteklem obdobju, v seda- paj? čine ;dn‘ sl .i. 'ogram predvsem in .poleg Program se Čedalje bolj odzivata na njem preustroju celotnega čuna poleg - . spremenjene razmere v go- ___________ delave na razvoj spodarstvu sta pa tudi izziv za | podjetništva na nastanek sodobnega tržnega jih od javnega se ‘ gospodarstva, ki izkušnje iz E rizma. V t®. preteklosti upošteva pred- aktivnos >_ vsem kot opozorilo, osnovo za nadaljnji razvoj pa išče v tržnem obnašanju, boju za kakovost in s tem tudi za nova zahtevnejša tržišča. Ljutomer s Prlekijo je v in- te n zi vnem iskanju lastne v’ 1;^ osno^ne aktiv^ zagotovile ptcd možnosti ustvarile okolji’ jepO' j[ razvoju vršni svet SU oh^^i med drugim sku^jjdrujp,i in podjetniku narfnerii oriZ^v^,.: ni: partnerji pn— p., ,|u identitete in prihodnosti - ponovno po vseh dogodkih v bližnji in dalj nji preteklosti in Še posebej po osamosvoji- , „ tvi in mednarodnem prizna- J jus|»dan!cva. nju Slovenije. Ti napori so ... v vseh sferah življenja naše gospodarstva pa postaja os- sodelovanje‘JR tiidi ,o;C občine, pomembno vlogo pa novno gibalo in edina prilož- pred nami, imajo pri tem tudi naši gospo- nost za umiritev negativnih tega laže darstveniki in med njimi Se gospodarskih gibanj in po- bcj. ko 6*-' posebej sposobni in pogumni stopno rast ekonomske moči dobr^ obrtniki in podjetniki. Kako in kam z obrtništvom celotne države. Po 25 letih zasebnega obrt- ti magal predvsejn gramom na ____rvrvA. . u nost in dobra pi vseh obrtnikov kov A(iKUiiiKmu£VUiuuHvuHi F V 4 J ICU JI ZdiUUJ lUgd VUR- K.QV. . niJlN' Fj zasebnim podjetništvom ništva v naši občini lahko Ob juhileji* L(3iti, ) 25 letih dela in izkušenj? ugotovimo, daje ta dejavnost obrtništva Pri razmišljanju o tej zelo danes v etapi intenzivne rasti obrtnikom imembni dejavnosti sta in težko bi govorili le o obrt- zbornici-0° ja nnSfi rinhm ni^fizn Vtiižt iT/s/ina Krt nriloŽBO in zasebnim podjetništvom ništva v naši občini lahko po 25 letih dela in izkušenj? pomembni dejavnosti lahko naše dobro izhodišče Pn’°ž"fdda iC.. vljenega ništvu, kajti večina naših bo ( , predvsem vitalnost in trdna obrtnikov prerašča v uspešne opravljenega LnVurt*’ jrt' podlaga naših obrtnikov in podjetnike, nekdanje male vanje razvoj podjetnikov, ki natančno delavnice pa postajajo prava 1' vedo, kaj pomeni lastnina in podjetja. Lastniki zasebnih kako s to lastnino gospodariti podjetij in delavnic vedno lim dobro .P in ustvarjati, saj so skozi preteklo obdobje uspeli zadržati in razvijati dejavnost prav za- bolj upoštevajo osnovne zakonitosti razvoja, ki temeljijo LUDVIK predvsem na znanju kot naj- 105 d ■ 11 ll LEl ORGANIZIRANEGA OBRTNIŠTVA V UL TOMERL | I * f2de/ujemo vso opremo za gostinstvo in trgovine * ^previjamo vsa stavbno-mizarska dela FILIPIČ Stavbno pohištvo notranja oprema 69240 LJUTOMER Babinci 46 Telefon: 069/87655 81 820 t I ,1 1 L 4 i U 30. E ,1 HANŽEKDViC MESNICA-DELIKATESA Nada in Mirko Hanžekovič 69241 VERŽEJ, Trg Slavka Osterca 5, tel.: 069/87842 BELTINCI, Ravenska 1 MURSKA SOBOTA, Kocljeva 12 V svojih prodajalnah vam ponujamo vsak dan sveže meso, mesne izdelke, domači kruh in drugo delikatesno blago. Za obisk se vam zahvaljujemo in se priporočamo! IZDELOVANJE IN TISKANJE PE VREČK IN FOLIJ mncoTER jnnco CVEN 99/d, 69240 LJUTOMER TELEFON: (069) 81-980, 82-453 PRIVATTEL: (069) 82-417 TELEFAX; (069) 82-454 nTHI mrTm D JTir t n galanterije 99240 LJUTOMER. Prefternova 23 telefen/faxt (0691 81*277 STOLNIK JOŽE spleino kleparetve. krovstvo, strelovodi, termo In hidro izotacije« prezračevonje In klima naprave, odsesovalni ^stenil, I L 2ični izdelki Strojegradnja y^ADO 69 " MIHALIČ, dipl.ing. UUTOMER - Stročja vas 63/b 0) 1; 4 1 “««; ' svetujemo in poskušamo zadovoljiti vsako vašo željo dobava v dogovorjenem roku J3 - li(Wu|»™ untvMialiM' acna pteOva In rafarssle niraila> Iz pocinkana žice. - Univarzalna ilCna pletiva Iz plaatHIdrana Mce a 2S4atno garancija. NAŠE 40-LETNE IZKUŠNJE -JAMSTVO ZA VAŠE J ZADOVOLJSTVO j k - izdefovanje vseh vrst polietilenske embalaže, te-klamnih vrečk, vrečk za zamrzovalnike, - tiskanje poliet. folije do 6 barv - obojestranski tisk, - izdelovanje raznih polietilenskih folij za strojno pakiranje in folij za poljedelstvo širine do 4 m, - izdelovanje toplotno krčifive in stretch folije za * embalažo. Z našimi izdelki ohranjamo čisto okolje, saj so narejeni iz polietilena in ob sežiganju ne oddajajo strupenih plinov, ker pri gorenju tvorijo s kisikom iz zraka vodo in ogljikov dioksid. To pa sta naravna elementa okolja! Strežemo i domačo g prl^ko co o hrano in pristno prleško kapljico^ I stran 12 vestnik, 24. junija]^ podlistki Iz Župnijskih kronik: Bakovci (31) Posodobljen bogi hram Župnija sv. Ane v Bakovcih je stara komaj dobrih 12 let. Ustanovna listina, ki jo je podpisal škof dr. franc Kramberger, ima namreč datum: 9. marec 1981. V dokumentu je v torki 11. zapisano: »Meje nove župnije se povsem pokrivajo s katastrsko občino Bakovci. Vsi verniki, ki bivajo na teritoriju k. o. Bakovci, želijo pripadati novi župniji. Nova župnija meji na naslednje župnije; na severu in zahodu na Mursko Soboto, na severov-zfaodu na Beltince, na jugovzhodu na Dokležovje, na jugu ob reki .Muri pa na župnijo Križevci pri Ljutomeru. Nova župnija je zaokrožena celota. Obsega naslednja zemljišča, ki nosijo stara ledinska imena: Mali Bakovci, Jauške, Prek Cme mlake. Osredek, Vrbje, Na bregu, Piščak, Vas, Pri Mokošu, Pri zatoni, Erjavec, Štikovje, del Miizge in del Nova tabla,- Slovesna razglasitev župnije in prvega župnika ter blagoslovitev župnišča z učilnico je bila 26. julija 1981 ob 10. uri med mašo škofa dr. Franca Krambergerja. nik mu je večkrat rekel: ,Kili ste v prvi svetovni vojni (na soški fronti), boriti se morate do zadnjega in pasti na bojnem polju.’ Umrl je 21. decembra 1975. V grob je legel goreč dušni pastir, generalni vikar slovenske krajine, Maistrov borec za severno mejo, velik Slovenec in narodni buditelj ter neustrašni bojevnik za priključitev Prekmurja k (tedanji) Jugoslaviji,« je 1991. leta o Jeriču zapisal v Stopinjah njegov zdajšnji naslednik Martin Poredoš. Gospod Jerič je Odcepitev od Sobote Škof je v ustanovni listi tudi zapisal: »Vas Bakovci, ki že od najstarejših časov pripada župniji Murska Sobota, je najbolj oddaljena in tudi največja v župniji. Najbolj oddaljeni verniki imajo do župnijske cerkve v Murski Soboti nad 6 kilometrov. Vas Bakovci danes šteje okrog 1600 vernikov. Od teh Jih približno 660 obiskuje redno nedeljsko mašo. Verouk obiskuje v Bakovcih okrog 200 otrok. Vas Bakovci iz leta v leto narašča. Veliko je mladih družin,« Torej precej utemeljenih razlogov za »odcepitev«. Soboška župnija temu ni nasprotovala Zanimivo pa je, da se je zamisel o samostojni cerkvi oziroma župniji Bakovci pojavila že v 18. stoletju. Bakovski župnik Martin Poredoš, ki je iskal korenine vernosti svojih ljudi, mi je med drugim povedal: »Ideja, da bi bila v Bakovcih ■krajevna kaplanija’. Je bila živa že 1789. leta, to Je v času francoske revolucije Takratni soboški dekan, župnik in viceathidiakon Mi-kloš Ktlzmič v svojem dopisu sprašuje takratnega sombotelskega Škofa J. Szilyja. kako naj ravna v primeru Bakovec. ker prebivalci tega naselja ne marajo krajevne ka-planije Pod tem pismom je zapisano: .Presvetlega in prečastitega škafa zelo naklonjenega gospoda naJneznatnejŠK kaplan Mikloš Kuzmič, Župnik pri sv. Benediktu, svo-- jeročno. - V dolini Ivanocz, 17. februarja 1789.' - Na to pismo je prišel odgovor 21. februarja 1789. ki se glasi: .Glede Bakovec je treba zavzeti tako stališče, ki bo dušam najbolj koristno glede na okoliščine. ki jih določajo razmere, čas in osebe." - Spomladi leta 1890 so verniki Vehkih in Malih Bakovec naslovili na takratnega sombotelskega Škota Komela Hidasya proš- križ), nato je nečitljiv podpis, potem pa so priimki in imena preostalih podpisnikov: Pertoezi Jozsef, Terenta Jozsef, Gomboc Kalorv, Horvath Janos, Fiszter Ignac. Z uradnim dopisom 7, junija 1891 je Eombotelski škof Hidasy dal soboškemu župniku Ferenezu Ga-sparju dovoljenje, da se v podružni cerkvi v Bakovcih enkrat na leto obhaja slovesna božja služba, pri tem pa ne sme trpeti božja služba v matični župniji. Ohranjen je tudi prvi inventarni zapisnik bakovske kapele iz leta 1891, kjer so našteti ■ »1 V v Bakovcih so zgradili kapelo sv. Atk že 1891. leto, v poznejših letih, zlasti 1969. in 1982., pa sn jo obnovili in razširili. Zaradi dobrega obiska verskih'obredov je že pretesna. Posnetek: Š, S. njo. da bi naselju Bakovci post a- vili kapelo. V svojem dopisu, ki nosi datum 6. marca 1890, ta odgovarja takratnemu soboškemu župniku Ferenezu Gasparju: .Odločitev batovskih vernikov, da bi v večjo Čast božjo in zveličanje svojih duš v svoji vasi zgradili cerkev, podpiram in kličem nanjo božji blagoslov in milost.'« Škof je v dopisu Še dal navodila, kako naj župnik ravna. Skliče 'naj sestanek vernikov Bakovec, ti naj dajo izjavo na predpisan način, s katero se bodo obvezali, da bodo cerkev kapelo tudi vzdrževali. To izjavo naj podpiše 10 pooblaščenih bakovskih vernikov, obesi pa naj se za 15 dni na javnem mestu in se potem pošlje s pripombami gospodu škofu. vsi predmeti. ki jih je kapela dobila kot darilo. Župnik Poredoš ni uspel najti zgodovinskih virov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, kdaj so začeli v Bakovcih graditi kapelo in kako so dela potekala. Vsekakor pa sojo dogradili v 1891. letu, sicer ne bi bilo dovoljenja za božjo službo. V pismu poznejšega som-botelskega škofa Istvana Viljema, ki ima datum 7. oktobra 1909. naslovljeno pa je na soboškega župnika Janosa Szlepeza, pa je naročilo, naj slovesno blagoslovi kupljene kipe Srca Jezusovega in Marijinega. Drugih pomembnejših zapiskov o prvotni kapeli v Bakovcih ni bilo mogoče najti. Mar to pomeni, da jih ni? v v svojem 10- letnem prebivanju Bakovcih navdušil vernike za po- večavo cerkve in kora', ob ladji cerkve pa so v njegovi dobi zgradili še prizidek za veroučno učilnico. Močno si je želel, da bi Bakovci Čimprej postali samostojna župnija. Gradnja župnišča Bakovci so ena redkih prekmurskih vasi, kjer se Število prebivalstva iz leta v leto povečuje. To pa ne preseneča, saj je naselje, ki ima 400 gospodinjstev, blizu pomurske metropole Murske Sobote; imajo vemiki v anketi izrazili željo, naj bi bila tudi cerkev tako lepa in prostrana kot novo župnišče. Že spomladi 1982. leta so se začele priprave za povečavo cerkve. Idejni načrt je naredil inž. arh. Jože Kregar iz Ljubljdne (Plečnikov učenec) Silo je več različic. Zaradi prostorske stiske je obveljala sedanja. Po idejnem načrtu je Aleksander Smidlehner s projektivnega biroja v Murski Soboti izdelal potrebne načrte in pripravil vso dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim pa ni btlo težav. Po Anini nedelji 1982 se jedačeIo rušenje prizidka veroučne učilnice in zakristije. Do jeseni istega leta je bil prizidek, ki smo ga poimenovali Jožefova kapela, pod streho. Enako zakristija in kurilnica. Do 1985. leta so bila glavna dela končana, narejena pa je bila tudi notranja oprema, razen klopi v cerkvi in na koru. Na Anino nedeljo, 28. julija 1985, je mariborski Škof dr. Franc Kramberger posvetil cerkev svete Ane, nov oltar, ciborij opremo je naredil arhitekt Jože Kregar. Zidarska čela ob povečavi cerkve, ki meri v dolžino 18,5 metra. so večinoma opravili domači zidarji in tesarji pod strokovnim in tehničnim vodstvom gradbenega podjetja Pomurje. Pri povečavi cerkve so se izkazali tudi domači obrtniki in seveda tudi navadni delavci, ki so pomagali brezplačno Mizarska dela in opremo v cerkvi pa so naredili v delavnici Karla Kosa v Krogu,« 1 'Ii Pred petimi leti so kupii'_____._ji orgle, leta 1991, ko so p 10-letnico župnije, so j^oli Partizanske, Ribiške in ..jk-Muri postavili vaški knJ, rega je načrt naredil J^^Ljspit Na tem znamenju je S® r svetilom o lOO-letnici pri- ^|. ■■ ' -fCdJ* IL- J-f 10-ietnici župnije in jonu Ob jubileju je ' še lep krstilnik, zadnji vso potrebno infrastruklturo, in kelih. Načrte za notranjo Tako je veliko pridobitev orisal župnik Poredoš. Tudi v zadnjih letih ne manjka novosti. V cerkvi, katere oprema je moderna, je novo vse, razen kipov Srca Jezusovega in Marijinega, spovednice ter oblečenega Marijinega kipa, ki je pod korom, narejen pa je po zaobljubi. Bakovska cerkev ima v bogoslužnem prostoru veliko sliko sv, Ane, ki JO je izdelal akademski slikat Karel Jakob. V prizidku cerkvene ladje je velik lesen kip sv, Jožefa, ki ga je iz lipovega lesa izrezljal kipar Anton Blatnik iz Maribora. tekta Kregarja. V župniji sv. Ane v imajo še veliko bi ščasoma kupili gie, notranjost cerkve „ifji če bo imela vittaže (ha Vereševi so sicer na(ft' j narji, toda zakonca lija ne bi imela Sčasoma nadomestila n. bi za električno zvonjenj^ župnik pa je ponosen Ski podmladek, kajti imel novo mašo nar, tačas pa končuje f- bert Smodiš ŠTEFAN P soflf*'' skratka eno od krajevnih središčj^-soboške občine. Število vernikov je . še vedno 1600, nedeljsko božjo j službo obiskuje v povprečju od 600 ‘ do 650 ljudi. K verouku prihaja 180 : otrok, V letu 1991 so imeli 15 roj-štev oziroma krstov, lani jih je bilo 17, do sredine letošnjega junija pa 7. Število porok se tudi povečuje. o ■C r i JANEZ BAL^ Listine iz arhiva Sedanji bakovski župnik Martin Poredoš mi je pokazal kopije prej omenjenih pisem. Napisana so sicer v madžarskem jeziku, pisava pa je izredno lepa. Tak (lepopisni) pa je tudi dokument, ki nosi datum 27. maja 1890, z njim pa se predstavniki Bakovec obvezujejo: »Pooblaščeni vernik! s svojimi podpisi jamčimo in se obvezujemo, v svojem imenu in v imenu vernikov Velikih in Malih Bakovec, da bomo s finančnimi sredstvi skrbeli za zgraditev, opremo in vzdrževanje kapele.« Tej obvezi sledi 10 podpisov, in sicer: Heric Tarnaš. Benalanies Matyas, Szvetec Istvan (samo križ), Tiitan Istvan (samo LESNINA LGM PC MARIBOR, d.o.o. Rlbliks 10, za trgovino Murska Sobota. Markliavaka 2 OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO TRGOVSKEGA POTNIKA (za območje Pomurja) POGOJI: - IV.-V, stopnja Sol&ks izobrazbe - trgo^ vac aU srednja šolske izofražba ako-nomske aJi tahniSke smeri - vaČ let delovnih izkušanj delovno razmarje se sklene za nedoločen čas - poskusno delo 3 meseca - .nagrajevanje po uspehu prodaje Ponudbe po^Eljte v 8 dneh po objavi na fiastovi-LesrHne LGM, PC^-d.o.Ck, Mah-t»r, Trgovina Murska Sobota, MarkiSav- Upokojeni duhovniki Duhovne temelje novi župniji so začeli polagati trije upokojeni duhovniki, ki so večer svojega življenja preživeli v Bakovcih. Prvi je bil Vincenc Kerestury, cankovski upokojeni duhovnik, sicer pa bakovski domačin. Umrl je 1944. leta. Leto dni pozneje se je v Bakovcih nastanil dobrovniški upokojeni župnik Stefan Lejko. Stanoval je pri družini Franca Lukača. Umrl je 1957. leta in je pokopan na bakovskem jTokopališČu. Ob njegovi smrti je takratni soboški kaplan (zdaj škof) Jože Smej zapisal: »Zadnja leta je veliko preklečal in premolil v bakovski kapeli, kjer je hranil Najsvetejše. Oblikovala ga je velika radodarnost, globoka vera in ponižnost.« - Tretji duhovnik upokojenec, ki je po mnenju sedanjega župnika Martina Poredoša naj-globje zaoral ledino Bakovec in pripravil duhovne temelje novi župniji, pa je bil č. kanonik, prejšni generalni vikar za Prekmurje in lendavski dekan Ivan Jerič, doma iz Dokležovja. V Bakovce je prišel kmalu potem, ko se je vrnil iz 8~letne ječe, in sicer 1. marca 1965. Stanoval je v Jančarjevi vili poleg cerkve. »Deset let je v Bakovcih uspešno pastiroval Imel je zelo veliko življenjskih moči in izkušenj. Ljudje so občudovali njegov čudoviti spomin. Živa enciklopedija! V začetku je imel ob nedeljah in praznikih dve sveti maši in poučeval tudi verouk. Rad je povedal: .Ponoči, ko ne morem spati, v duhu poromam od hiše do hiše, mislim na vše njihove teživa in za vse .molim ' Ko so mu moči odpovedafef je imel kajti v letu 1991 jih je bilo le 5, lani 7, v tem letu (do začetka junija) pa so se cerkveno poročili 3 pari, f Lahko bi se jih več, kajti še nekaj mladih živi v dvoje, a s poroko [ (tako civilno kot cerkveno) odia-Šajo, tako pa je tudi v drugih farah. 1 Bakovčani pa žal tudi umirajo. Predlani je župnik spretnnil na zadnji poti 13 ljudi, lani 16, v šestih mesecih leta 1993 pa 6. Pričakovati je, da se bo število pravih BakovČanov in priseljencev povečevalo. Tega so se zavedli že v sedemdesetih letih, ko je (do)zo-rela zamisel o povečavi kapele oziroma cerkve Leta 1975 so kupili g staro Špicerjevo hišo blizu cerkve I s pripadajočo gradbeno parcelo. | Martin Poredoš, ki je bil takrat S župnik v Murski Soboti, je Bakov-Čanom priporočil gradnjo župnišča, kajti logično je bilo pričakovati, da bodo potem, ko bodo imeli prostore za župnijski urad in stanovanje, lažje dobili stalnega župnika. Mariborski Škofijski urad je bil nekoliko drugačnega mnenja: predlaga! je, naj se prej ustanovi župnija in šele potetn gradi župnišče na lastni (župnijski) zemlji. Verniki so bolj poslušali soboškega župnika in po idejnih načrtih prof Toneta Bitenca zgradili in opremili po petih letih veliko župnišče in učilnico za verouk. Denar za gradnjo so prispevali Bakovčani, le za opremo so dobili enkratno pomoč Karitas. Veliko de! so postorili sami, le najbolj strokovna in zahtevna dela so opravili delavci podjetij. Martin . Poredoš mi je povedal, da so ljudje, ki so prihajali gradit župnišče, vedno bolj čutili pripadnost porajajoči se župniji. Leta 1981, ko so bila glavna gradbena dela končana, je soboški župnik zaprosil škofijski ordinariat v Mariboru, naj prouči vse razloge in v Bakovcih ustanovi samostojno župnijo. Kot sem zapisal v uvodu, je bila težko pričakovana ustanovna listina izdana 9. marca 1981. V njej je med drugim Še zapisano, da se bodo župnijski upravitelj in cerkveni uslužbenci vzdrževali po kan. 1427 prar. 3 iz tekočih cerkvenih dohodkov, štoi-nine in prostovoljnih darov vernikov ter iz morebitne nadarbine. 26. julija 1981 je bila ob razglasitvi župnije, blagoslovitvi novega župnišča in sprejemu prvega rednega bakovskega Župnika Martina Poredoša, ki se je pred tem odpovedal । soboški župniji, velika slovesnost' ki SQ se je udeležili tudi predstavniki posvetnih oblasti. V svojem pozdravnem govoru je novi župnik izrazil prošnjo, naj v tej župniji večna luč ne bi nikdar ugasnila. Škof Jože Smej pa je napisa! priložnostno pesmico, v katen pravi: Izpolnil se Je sen stoletja, / pnšel Je zgodovinski dan, / čas velikega razodetja, / v krajevno zgodovino vtkan. ! Kraj Bakovci je zdaj župnija, ! tako glasi se vaš odlok, / naj raste, versko se razvija t po blagoslovu vaših rok.! Vsak Član župnijskega občestva, / zajame binkoštni naj platnen, / da v stavbo božjega kraljestva / se vzida kakor živi kamen. - ® j" V-. ■ 40 ska 2. samo'ehtr'mafo,‘pa tudi vefouka ni .=— mogel več poučevaru SoboBki Žup- Cerkev postane večja »Sedanjo obliko je cerkev sv. Ane v Bakovcih dobila 1982. leta. Kmalu po ustanovitvi župnije so < ■ .A. ^.1 4|al{mmes Tisto kat opredeljuje Mojstra I martjanskih apostolov v formalno- I likovnem pogledu, je mogoče pri- I ] meri a tl rezultati slikarstva mer- I I nacionalnega gotskega sloga, ki ga I J je s češkega kulturnega prostora I J odlično reprezeiitiral t.i. Mojster I trebonskega oltarja. Prt našem sli- I karju se te prvine kažejo zlasti v vi- I šokih, v bokih preganjenih figurah I v obliki črke S, draperiji z dekora- I tivnejšim zvenom, predvsem pa I v obrazih; zaznamuje jih namreč I nekaj fizionomskih potez, kot so I stisnjene srčaste ustnice, ozki ravni I nosovi, visoka čela, lase pa v dva I dela skorajda praviloma deli ! manjši čopek. Pri obdelavi nadrob- E nosti se naš slikar oddaljuje od pla- B stične modelacije, torej gradnje sli- ! kovne površine z barvo in je lastna ■ Akvilovi roki, kajti svoje figure L gradi s risbo, na koncu pa jih do- I polnjuje z lazurnimim največ be- I iimi nanosi. I V drugi stenski traveji se kot I očitno razkriva, da je Mojster N martjanskih apostolov sledil kom- | pozicijskemu koncepu, kot ga je 'f izoblikoval vodilni v delavnici - Ja- f. nez Akvila v prvi stenski traveji 7 nad glavami apostolov. Tu namreč ' ni opaziti tiste ločnice, cezure j v plasteh ometa nad glavami apostolov, temveč je ploskev vse do šilastega zaključka stene nedeljiva, sama baldahinska arhitektura pa še zdaleč ni tako slikarsko domišljena, kot je slikovita in vešče domišljena arhitektura v prvi severni stenski traveji s kraljema Davidom in Salomonom, lastnoročno delo Janeza Akvile. Najbrž ne bo daleč od resnice, da. je Mojster martjan-skih apostolov želel poslikavo nadaljevati v Akvilovem duhu, vendar mu je to uspelo le deloma. Kakorkoli že, nad tremi apostoli se pnejo baldahini, ki se višje raz- raščajo v razgibano stolp a sto stavbo s podobami treh angelcov z napisnimi trakovi v rokah. Nad slikano prekladov Si la st o zaključeni ploskvi pa stoji v opečna in zelena oblačila napravljen prerok, obrnjen proti oltarju. Tekst napisnega traku ni več čitljiv in zato lahko le ugibamo, kateri od starozaveznih prerokov je tu upodobljen. Severna poševnica prezbiterija je prevotljena z oknom. Ostenje le-tega krasi čudoviti akantov ornament, slikan na opečno podlago z zeleno barvo. Kajpada sam vzorec ne predstavlja novuma v reper-toriju krasilnih elementov znotraj delavnice Janeza Akvile, saj gre za motiv, ki ga je Akvila uporabil v svojih zgodnejših poslikavah, Turnišču in slikarijah Radgoni. Ob teh smo že ugotovili, da izvirajo iz rokopisnega slikarstva, .iz iluminacij, s katerimi so srednjeveški slikarji tako radi opremljali dra- t V !'■ f 4? I '•S' Martjanci, vzhodna prezbiterijska stena, Veronikin P hvalnic, po 1392 gocene kodekse, Nad okenskim zaključkom je svoje mesto dobil Četrti od prerokov z napisnim trakom v rokah, vendar skrajno slabo ohranjen, da ni mogoče razbrati, kateri je naslikan V delu stene med oknom severne poševnice in oknom vzhodne prezbiterijske stene je v isti višini kakor apostoli upodobljen lik v bogatem škofovskem ornatu z odprto knjigo v levi in vrčem v desni roki, iz njega pa naliva vode spodaj naslikanemu malemu revežu. Čeprav je iz te figure mogoče razbrati vse nadrobnosti, pa sila težko najderfio ustreznega svetnika, ki bi po imenu ustrezal naslikanemu. Na vsak način, in to se zdi važnejše, gre za lik, ki vnovič potrjuje alegorični-sitn-boini kontekst poslikave v martjan-skem prezbiteriju. Da je osnovna ideja celotne poslikave v Martjan-cih dejansko podrejena t.i. krščanski ljubezni, kaže tudi lik sv. Nikolaja, ki obdaruje tri ubužne neveste. naslikan na ploskvi stika južne poševnice in vzhodne.stene prezbiterija. Za kompozicijskim tipom stoji gotovo delaviiičjtg, predloga, kajti na podoben način je prizor zasnovan Z desne 2 I I' I I «1 1 Ii J .......; •?«?.'!> jim jjripcifn'**' KristuMvG v bufia^iP meče skož' negA sioljf- ^□ka. 1 vaimbdlt" zaključene Skopaj a uarttljui' npcm, na ' □'JTien* pnčd jjulKin^ Jicm lw*niM U| dekorati^*?^ / šljen -K«' valta Vi J 5 stran 13 I ^^24 JU n tja 1993 kronika t S m tl [■ D i' b 1' J, y I' * ir i« r z n * i i { r * E H r f B * Ugodilo ?“^Elezniški se je • • • »'KS®’ «“■ , so se zgo-nesreče, v katerih *i]iTri- ■ Katerih so (j .bndje, 15. junija ob D 1®"^Jetcl na 82- >1 H. iz Libanje 'tl,. .0^”, ki ie nrečakala hit •£ia__________ ODGOVOR; naročiUii VESTNIK. Naručtuuo hoiii |X>ravnal prcjcum tMilcžnicc O I ■ .. r ■-•TT-r PODPIS V^slitik,*Sl(>vciiskaJi ,'69o6o'Miiislla S()h(?li! I (. .• S Nagrada: sedemdnevni penzion v Zdravilišču Dolenjske Toplice dve osebi za ■/.'.I-l .'.i~ L . I L stran 14 vestni^ 24.junjig^ v Prestopni rok nogometašev II. SNL šport Prestopni rok za vse nogometaše v Sloveniji bo od 25, junija do 5, julija 1993, Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je tudi določil višino nadomestil za nogometaše, ki bodo zamenjali klube. Klubi prve državne lige bodo morali odšteti za igralce, ki bodo prišli iz prve tftžavne lige, 5.000 DEM nadomestila, za tiste iz druge državne lige 4.000, iz tretje državne lige 2.500 in iz medobčinske nogometne lige 1,500 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Klubi državne lige bodo morali plačati za igralce, ki bodo prišli iz prve državne lige, 4.000 DEM nadomestila, za igralce iz druge državne lige 3.(XX), za igralce iz tretje državne lige 2.000 in za igralce iz medobčinske nogometne lige 1.000 DEM, Klubi tretje državne lige morajo plačati za igralce, ki pridejo iz prve državne lige, 3.500 nadomestila, za tiste tz druge državne lige 3.000, iz tretje državne lige 2.000 in iz medobčinske nogometne lige 1.000 DEM. Za igralce, ki odhajajo v tujino, morajo novi klubi plačati za amaterje iz prve državne lige 10,000 nadomestila, za igralce iz druge državne lige 8.000. za igralce iz tretje državne lige 5.000 tn za igralce iz MNL 3.000 DEM, Nadomestila pa se morajo plačati tudi za prestope mladincev, ki pa so nekoliko nižja od članskih. Za člane slovenske reprezentance pa se zneski povečajo za 2,5-krat. Pravico do nadomestila ima klub, za katerega je bil igralec registriran najmanj 12 mesecev oziroma enega do drugega prestopnega roka. Za igralce, starejše od 32 let, ki prestopajo iz kluba MNZ v klub MNZ, se nadomestilo ne plača. Klubi morajo popolne materiale z originalno dokumentacijo in seznami za objavo registracij dostavili NZS najpozneje do 12. julija 1993. Igralci prve in druge državne lige se registrirajo pri komisiji za registracije NZS. Po 12. juliju prispela registracijska dokumentacija se bo Stela kot registracija zunaj prestopnega roka. F. M, Druga državna nogometna liga Dravograd: Gidos Turnišče 0:1 (0:1) Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 250. Sodnik: Mc Dosvel (Ljubljana), Strelec: 0:1 Markoja (13). Gidos Turnišče: Zver, (Stamenkovič), G. Koveš, (Pucko), Lebar, Zadravec. Mujdrica, N. Koveš. Ropoša. Rous, Markoja, Časar. Lacko-vič. Tretja državna nogometna Hga Beltrans: Lipa 6:0 (2:0) Veržej - Igrišče Beltransa. gledalcev 300. Sodnik: Jagarinec (Maribor). Strelci: 1:0 Braneč (34). 2:0 KutuS (36), 3:0 Z. Osterc (59). 4:0 Brunec (68). 5:0 Kutuš (70), 6:0 RadikoviČ (90). Beltrans: Rajh. RadikoviČ, Kovačič, (Sobočan), HoŠpel. Puklavec, SreS, Z. Osterc. Kutuš, Brunec, Slana, Modlic, (Ivančič). Kungota : Ižakovci 2:1 (1:0) Kungota - Igriščw Kungote, gledalcev 200. Sodnik: Jozič (Velenje). Gol za Ižakovce je dosegel Poredoš. Ižakovci: Kuzma. Forjan. K ustec, D. Vučko, J. Vučko, Poredoš, F. Smodiš, S. Smodiš, Zrim, GruSkovnjak, Kolarič. Pobrege : Rogašovci 2:1 (2:1) Maribor - Igrišče Pobrežja. Sodnik: GlaŽar (Ptuj). Strelec za Roga-Sovce Šuša. Rogašovci: Nemec, Kacijan, (Donoša), Kren, Sever, F. Gomboši, B. Šalamon, J. Horvat, A. Šalamon, Kuzmič, (B. Horvat), Husar, Šuša. Kvalifikacije za IIL SNL Samo točka za Rakovce V prvem kolu prvega kroga kvalifikacija za vstop v tretjo državno nogometno ligo sta pomurska predstavnika osvojila le točko. Bakovci so doma igrali s ptujsko Dravo neodločeno 2:2 (1:0). Strelca za Bakovce sta bila Abakumov iz enajstmetrovke in Ivančič. Odranci pa so gostovali v Brežicah in izgubili s Svobodo z 1:0 (1:0). Povratni tekmi sta bili odigrani včeraj. Mladinci Beltransa uspeli v kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo območno mladinsko nogometno ligo sta se srečali ekipi Gidosa iz Turnišča in BeJtransa iz Veržeja. Usjješnejši so bili igralci Beltransa. ki so v TurniSči igrali 1:J, v Veržeju pa zmagali s 3:2 in se uvrstili v višji tekmovalni razred. Mladinci Gidosa pa imajo Se možnosti v nadaljnjih kvalifikacijah, da se uvrstijo v drugo slovensko območno ligo. Mali nogomet — Slovenski pokal V soboto, 3. julija 1993, bo v Križevcih pri Ljutomeru turnir v malem nogometu ža slovenski pokal, ki ga organizira Športno društvo Križevci. StMielovali bodo v konkurenci veteranov in članov. Med veterani bodo tekmovali; Pesje. Lajše. Velka, Šaljivci, Pizzzeria Maček. Križevci, Paf Slovenske Gorice, Lispo in Elvira. Med člani pa bodo igrali: Radenska, Buggy, Junior. Mamba, Rebus, Stročja vas. Branik Talci in Jani, Organizatorji, ki so se že večkrat izkazali, tudi tokrat pričakujejo številne ljubitelje nogometa. Šah Han in Logar šahovsko društvo Radenska Pom-grad iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir Članov. Med 9 Šahisti sta bila naju-speŠnejSa Danilo Hari in Ciril Logar s 6,5 točke pred Igorjem Kosom, 6, Alojzom Kosom, 4,5, Borisom Kovačem in Robijem Radosavljevičem, po 4 točke. Istragas Primorje Avto bum Rudar (T.) Triglav GIDOS T. Set Vevče Domžale 30 21 5 4 75:30 47 30 19 8 3 69:29 46 30 16 e 6 53:34 40 30 14 6 10 54:39 34 30 12 10 8 43:34 34 30 12 7 11 52:41 31 30 11 B 11 28:37 30 30 10 9 11 50:54 29 Era Šmartno 30 10 6 12 36:41 28 Medvode Korotan Dravinja Tabor Dravograd Ilirija Napredek III. SNL BELTRANS Impol Kovinar Sl. Gradec Papirničar Pobrežje IŽAKOVCI Hmezad Pohorje Kungota Rače Aluminij ROGAŠOVCI Lipa Motokros Leon Lang tretji na Janževem Vrh« i 30 11 6 13 33:41 28 30 11 6 13 48:57 28 30 10 6 14 41:55 26 30 10 6 14 40:51 26 30 9 4 17 40:60 22 30 5 8 17 29:49 18 30 5 3 22 25:64 13 26 16 5 5 70:34 37 26 16 1 9 35:24 33 26 13 5 8 44:31 31 26 11 6 9 45:40 28 26 8 10 8 32:27 26 26 11 4 11 39:39 26 26 9 7 10 38:46 25 26 9 7 10 27:39 25 26 7 10 9 34:35 24 26 9 6 11 32:44 24 26 9 5 12 3032 23 26 8 6 12 35:41 22 26 6 10 10 35:45 22 26 5 8 13 25:44 18 I. MNL MS-mladinci Beltrans (-1) Tišina Bakovci Remel Gančani Ižakovci Carda (—1) Bralonci Dokležovje Ljulomer Tigop L. Hogašovet Puconci Šalovci Cankova Rakičan Serdica 3225 3 4140:42 52 3223 6 3139:60 52 3223 3 6136:33 49 3223 3 6133:31 49 3220 3 9112:68 43 3219 310131:76 41 3215 611 81:60 35 3213 316 86:96 29 3213 316 79:96 29 3213 1 18 81:97 27 32 9 617 66:95 24 3210 319 50:95 23 32 9 4 19 56:113 22 32 9 023 53:121 18 32 41013 45:11718 32 7 322 72:11817 32 6 2 24 35:18714 Vodi Katarina Marič Na junijskem mladinskem šahovskem turnirju . ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomgrad je zmagala Katarina Marič s 4,5 točke pred Leo Števanec, 4. in Jožetom Sedonjo, 2 točki. Po šestih turnirjih vodi Katarina Marič s 67 točkami pred Leo Števanec, 66, in Jožetom Sedonjo. 46 točk. Atletika MTK Radenci je pripravil na 1430 metrov dolgi progi na Janževem Vrhu S. dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu 80 in 125 ccm. Sodelovalo je 38 dirkačev iz 15 slovenskih klubov. Lep uspeh jc dosegel domačin Leon Land. saj je v razredu 00 ccm zasedel tretje mestu, v prvi vožnji pa je bil celo drugi. Oliver Rogan je zasedel peto mesto. Njegova uvrstitev bi bila gotovo boljša, če ne bi v prvi Košarka " vožnji padel. Danijel Kcžmali j® najsto mesto. Po petih dirhal* j® točkami na Ire^m mestu. • -sta bila solidna domačina Aleks®? __ ... .1- uJkn 'TJ laLimnd®^. _mI Atu UtIU MttItlllU tIVtttUVtu« .vftn ki je zasedel sedmo mesto, in hii Kiiuh tožavam i j.ugr je bil osmi. Kljub težavam z kanju vode je Mototounng l klub napak organiziral tekmovanje. ..V F.**- T Zmaga in poraz Pomuija v petem kolu prvenstva v slovenski košarkarski ligi za starejše deklice je Pomurje iz Murske Sobote premagalo Comet s 40:25. Najboljše strelke: Ori 12, Svetina 8 in Škoberne 7. V tekmovanju slovenske košarkarske lige za mladinke je Comet premagal Pomurje s 73:59. Najboljše strelke: Kar 23, Lutar 10, Zekš, Pušenjak in Ivančič po 6. (ZT) V lif! . t’ ll ll I I Več prvih mest Med 200 tekači na maratonu Kralja Matjaža v Črni na Koroškem so sodelovali tudi Člani TS Radenske in dosegli lep uspeh, saj so zasedli več NeS mani ultra maralonec Dnšan Mravlje Je teka iz Pomuija startal pred hotelom Ajda v prt* na poti po Slovenmiji. Progo od Moravskih Top jjjpvt«'' pretekel v 48 urah. Tek je odprl mani slovensu Domicilj. Zmaga policistov Radgone 7!' sodelovali tudi Člani TS Radenske in dosegli lep uspeh, saj so zasedli več vcih in , Ludvikon' sednikorn J*'ež predvsem zaslužni igralci s trenerjem L** , j:ltill^L|t-J? delež pa imajo tudi športni delavci s predsedniko cem. V ekipi Lipovec se je tudi uveljavil prvi R*!'|jar Zagreba. Drugo mesto so malce presenetljivo.^^ j^lp zasedli hokejisti Triglava iz Predanovec, ki katere si v prihodnje lahko obetajo Se pripadla mariborskemu Železničarju in razčarala Svoboda, lanski državni prvak. iJ nekoliko napredovali. Na zadnjem ntestu je pa je v glavnem sestavljeno iz kadetov in m Minulo državno prvenstvo je tudi pokazalo " 'J imela tekmovalna komisija težave z razporejanj : J .mUi.l ....Hani nBl.,iraril, 1^ 1 k k 1"^.—.A. Rhl.k iC tudi , . ..d^l Zl Minulo državno prvenstvo je tudi pokazalo 'J imela tekmovalna komisija težave z razporejanj . J voditi srečanj nekaterih klubov. Bilo je tuui ž, bodo morali klubi v prihodnje nameniti veČ skt ip \ junija 1993, na sobožkem kopališču. Začel se bo ob 8. uri- Prijave zbirajo bodo morali klubi v prihodnje nameniti v— ........................ “ nih mesecih pa bodo potekala tekmovanja pri blagajni kopaliiča. Cena 20-urnega plavalnega tečaja je 3,000 SIT. V ta znesek so vSteti vstopnina, uporaba tobogana in stroški tečaja. I* IJ. CM. J 2 3 4 5 7 2JTKDVCI d ZVF2£W npr 2 JrJ , 2.0 I 4;J ; 0:0 0.0 J; 7 ' 1:0 0:0 J;4 ^:2 J 0:0 J.-O Orl 0;G 0’5 2:1 0:1 i;4 I G.-5 12:3 1:3 0:3 2:7J 2:9 0:2 0:2 J.-J 2^2 4 I' 5 6 I i 7 1 ;l /. M. LfzOtki« I - ’ 1 ' ! I i r J XlK ■ 3:0 3:0 ■ 0;J 0:0 Jt2 ; Bul. 2:0 0:i i o J 1 . G:6. ; >:J-iZu ■ d;! J; Z 5;0 4;J 7; 2 ocnivc; ataaomR ;to 2,'? . tlrO T J:? I l-fl 2:0 Iri i:i 4:1 2:2 1:0 2:4 4:2 J.'J JU 0:3 2:1 t:l 1:0 6:0 3:1 A: A 3:1 3:0 1:1 JkL J z »ciTje T flEhKOittI Ct/J iJ 0:J 0-d o JO .Afkjr w«Ttwr/ PAjMI D teADOsr '7 ! kjIAG« ------------- ' tl.-] o-.l O-l 1 »-I <>r| |H J.'! r Or J 0;f 1 i;0 Ot< - 4;.' J:l D:* JrO ob _'L' Of? e d 7^ Oid- 2;i3 I ■:« 1:0 1:0 ■j.-O Tl k? i 0.'J Ll 5.'P' J:0 O:J Jld . T?' J;0 PrJ Qil ■ CT.-J I OrO’ O.-J I I.J ojt fit 2. '■ r^' r3 -M I J' iiie+fc ■jTtf ll Ji jji tiiy iTr SiJ j 24, junija 1993 stran 15 903 J Šport obrazi------------------- ^ajset let zvezni sodnik Mali nogomet Ki mednarodnem turnirju ta pokal Sobote sc je od ,*l!’“l*(Mslc(vil 49-letni Stanko ‘ Ibiiim sc je mičcl ukvarjati J’‘ Wfl pri soboškem judu ™uin tekmoval 12 let. Nje-pivi učitelj je bil Simon f starejši. Razmere i' Sut ^et tegoriji, in četrto mesto na mednarodnem tekmovanju 1 Murske Sobote. pn soboSkem judu za ‘4 li t-? v Siafoku na Madžarskem leto pozneje. Leta 1970 je postal .sodnik juda in to nalogo opravljal vse do nedavnega. Dvajset let je bil zvezni sodnik juda in zelo cenjen na tekmovanjih po Sloveniji in tujini. Sodeloval je tudi na raznih jugoslovanskih prvenstvih in v zvezni ligi ter izbirnih tekmovanjih za evropsko in svetovno prvenstvo. Prav tako je vodil tekmovanja A liga MS Bakovci Gradišče lnex Černe lavci Lipovci Predanovci Panonska Nemčavci Polana Kanal Borejci Otovci Šah na mednarodnih srečanjih v Avstriji, Stanko Šarkanj je bil tudi pobudnik ustanovitve !! I’ »f 5 ni zelo težke. Judo kluba Pomurka v soboški Mesni industriji leta 1974. kjer je bi! tudi trener. Pod njegovim strokovnim vodstvom so dosegli soboški judoisti lepe rezultate. Za vestno in uspešno delo, ki ga je opravljal več kot tri desetletja, je dobil januarja letos zlato plaketo Judo zveze Slovenije. Sodniški karieri seje odpovedal, ker želi mesto pre- B liga MS Krajna Prosečka vas Klub mladih Mladinec Puževci Domajinci Beltinci Kerenčičeva Kupšinci Slovan Meščan ci Park f f - uiiA primernih vadbenih zato so vadili lud* na tfivi Primanjkovalo iponr- pustiti mlajšim sodnikom. / “Ponne opreme in voljo pa so jmiolMi dciMga’!! zavid-k J**’ Sarkanj dosegel ne-^“W)rih ro,. ’- Tih spominu tretje 'II “•1 rP|Q 'lr>x . Slovenije, ‘ w v poltežki ka- S tem pa se ni poslovil od juda, ki ga ima rad in mu je v preteklosti namenil veliko prostega časa. Šc naprej bo delal v soboškem judu klubu in mu strokovno pomagal, če bo v njegovi moči. Sicer pa si predvsem želi, da bi pomurski, zlasti pa soboški judoisti tudi v prihodnje dosegali takšne rezultate kot doslej. Za judo je namreč med mladimi veliko zanimanje in to moramo znati izkoristiti. FERI MAUČEC C liga MS Pečarovci Izvir Salahovci Ledava (-1) Sebeborci Noršinci Salamenci Radove! NK 13 (-1) Dobel Tišina Mačkovci D liga MS Old t)oys Sotina Mladost Slaveči Pertoča Asfalt Dokležovje Zenkovci Dolina Črnci (^) VK 79 VeŠčica (-1) 5 J- zopet '^^nerčanom ^RŠ] ,, ^cku na KJG m pa je bil drugi. V sedeči -oJ, ''thi ■51 v mofr,, ,„.'...1,.. . ..I_______________X t 1 7 ‘ močni konkurenci zasedla sedmo mesto med 1^.0^’ na DP a S "J Pt>i 22 15 2 5 82:42 32 ! 22 10 9 3 35:24 29 22 10 5 7 41:34 25 22 10 4 8 43:36 24 22 9 5 8 43:39 23 22 7 8 7 33:32 22 22 8 5 9 37:34 21 22 8 5 9 42:48 21 22 e 4 10 39:39 20 22 6 5 11 39:58 17 22 4 8 10 25:45 16 22 5 4 75 47:75 14 22 1 5 3 4 46:26 33 22 15 1 6 63:35 31 22 11 9 2 41:22 31 22 11 4 7 49:37 26 22 11 3 8 62:45 25 22 9 7 6 35:32 25 22 9 4 9 48:38 22 22 6 5 11 42:50 17 22 7 3 12 26:51 17 22 6 4 12 31:45 16 22 4 5 13 25:42 13 22 3 2 17 35:00 8 22 14 6 2 63:30 34 22 10 10 2 48:31 30 22 9 10 3 34:21 28 22 10 4 8 49:39 23 22 9 5 8 42:36 23 22 8 6 8 44:41 22 22 9 3 10 47:37 21 22 6 9 7 26:33 21 22 9 2 11 49:56 19 22 6 7 9 35:49 19 22 4 6 12 27:48 14 22 3 2 17 26:69 8 22 17 4 1 109:26 38 22 13 4 5 49:32 30 22 12 5 5 06:42 29 22 9 9 4 43:25 27 22 11 2 9 44:45 24 22 9 6 7 33:42 24 22 10 3 9 40:43 23 22 7 6 9 43:40 20 22 9 3 11 54:50 19 22 5 6 1 29:59 13 22 4 3 15 46:77 11 22 0 3 19 25:120 2 22 15 3 2 58:14 33 22 12 5 3 66:36 29 22 11 5 4 55:27 27 22 11 4 5 59:35 26 22 8 5 7 48:35 21 22 7 6 7 34:37 20 22 8 3 9 41:45 19 22 7 2 11 35:46 16 22 5 3 12 31:65 13 22 4 3 13 39:69 11 22 2 1 17 26:83 5 Maričeva, Maukova in Tompova na EP I I Od 25. junija dw 6. julija 1993 b« v Sombotelu na Madžarskem evropsko mladinsko šahovsko prvenstvo, na katerem bo sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Med osmimi izbranci selektoija mladinskih reprezentanc pri Šahovski zvezi Slovenije Iztoka Jelena, so kar tri ša-bistke iz Pomurja. Tu so: Martina Marič iz Kroga, Lea Mauko iz Radenec in Neda denska - Pomgrad iz Murske Sobote. Na evropskem mladinskem prvenstvu na Mad- tudi, da bi bila drugo teto prvakinja Slovenije. zarskem pričakuje dobro igro. Najbolj pa si želi, da bi osvojila naslov državne prvakinje. LEA MAUKO - Obiskuje peti razred osnovne šole v Radencih, stara je 11 let, doma iz Radenec, S šahom se Ton>|n tz Odranec. MARTINA MARIČ - Učenka 7. razreda soboške tretje osnovne šole, stara 14 let, doma iz Kroga. Po zaslugi sestre in očeta se je s šahom začela uk valjati že v tretjem letniku. Prvi vidnejši uspeh je dosegla pred štirimi leti na prvenstvu Slo- n NEDA TOMPA - Je tiaj-m lajša udeleženka evropskega prvenstva, saj je stara 10 let. Obiskuje tretji razred osnovne šole v Odrancih. Prvih šahovskih potez se je naučila že v vrtcu, sicer pa je največ igrala v družinskem krogu z bratom in očetom. Kot prvošolka je na občinskem tekmovanju v Lendavi zasedla tretje mesto. Drugo leto tekmovanja je postala občinska prvakinja, na pomurskem tekmovanju pa je bila deveta. Letos je na občinskem tekmovanju zasedla prvo, na pomurskem pa tretje mesto. Udeležila se je tudi državnega prvenstva v Radovljici in zasedla deveto, v ekipni konkurenci pa tretje mesto. Na evropsko prvenstvo se je uvrstila kot drugo- r' h v rts. ^4. vemje, ko je pn mlajših deklicah zasedla peto mesto. Naslednje leto je bila na enakem tekmovanju druga. Predlani je postala prvakinja Slovenije pri mlajših deklicah. Letos je bila v konkurenci starejših deklic na slovenskem prvenstvu v pospešenem šahu druga, sicer pa tretja, Lani je tudi sodelovala na svetovnem prvenstvu v Duisburgu v Nemčiji, kjer je osvojila polovico možnih točk. Tekmuje za soboško tretjo osnovno šolo in za Šahovski klub Ra- je začela ukvarjati v prvem razredu osnovne šole, navdušil pa jo je oče, ki je mentor šahovskega krožka, Tekmo- vati je začela v drugem ra- zredu osnovne šole, ko je na občinskem tekmovanju V Gornji Radgoni zasedla prvo, na pomurskem tekmovanju pa drugo mesto. Udeležila seje tudi slovenskega prvenstva in zasedla šesto mesto. Naslednje leto je bila na občinskem tekmovanju druga, na pomurskem pa prva. Druga je bila tudi na slovenskem prvenstvu. Lani je bila pomurska prvakinja, na državnem prvenstvu pa četrta. Letos je občinska in pomurska prvakinja, na državnem prvenstvu v Radovljici pa je bila druga. Na evropskem prvenstvu si želi, da bi osvojila polovico možnih točk in se uvrstila v sredino. Želi si -t. -^r'— 4S£i' uvrSčena na državnem prvenstvu med tekmovalkami do 10 let. Uvrstitve v državno reprezentanco ni pričakovala, zato je tembolj vesela. Želi si, da bi postala državna prvakinja, na evropskem prvenstvu pa, da bi bila med prvimi tremi tekmovalkami v svoji skupini. F liga MS Bodočnost Večeslavci Odranci Gerlinci Lemerje Bodonci (-1) Carioke Grajska (-1) Hrabri Miški 16 11 3 2 37:17 25 16 10 4 2 40:15 24 16 10 0 6 87:37 20 16 7 4 5 34:29 18 16 5 5 6 32:35 15 16 3 7 6 20:33 12 16 4 3 9 19:44 11 16 4 3 9 34:68 10 16 2 3 11 25:50 7 II. MNL MS-mladina Apače Proserjak Tromejnik Grad Bogojina Križevci Hodoš 11 plavih Filovci Tešanovci Pušča Romah 21 21 0 0 170:9 42 21 13 3 5 83:81 29 21 13 1 7 87:49 27 21 12 3 6 75:46 27 21 9 3 9 96:84 21 21 7 4 10 54:68 18 21 6 6 9 39:54 18 21 8 1 12 60:72 17 21 7 3 11 53:69 17 . 21 6 4 11 56:79 16 21 3 1 7 38:57 7 21 1 1 19 39:102 3 I. OL Ljutpmer Križevci M. Nedelja I Žel. Dveri Meteorplast Bunčani Ptujska Griava I Griček Str. vas Bistro (-2) 18152 1 77:2332 18123 374:3527 1811 2 547:3624 18 85 571:6821 18 72 935:4816 18 621045:5514 18 54 954:6814 18 5 21142:5412 18 51 1251:7511 18 2 51137:71 7 11. OL Ljutomer Junior (-1) Pristava Cven 22192 1 92:3339 22182 2115:51 38 22163 3107:4535 2211 2 9 86:6624 Babinci M. Nedelja H(-1) 22 10 3 9 75:66 22 2210210 55:6922 H. Lukavci Paradiž Grlavall M.Nedelja III Veterani (-1) Križevci II 22 8 4 10 71:74 20 22 8 2 1 2 77:78 1 8 22 5 4 1 3 51:88 1 4 22 4 414 40:8211 22 4 2 16 52:99 1 0 Vsak četrtek So Sp * vrtnem kegljanju za slepe In [| C1 ''^h^tvo ^“bočam m podrti 218 kegljev ter VjUlU* Pomuije drugo v nadaljevanju prvenstva v slovenski košarkarski ligi za starejše deklice je Pomurje izgubilo z Mariborom s 37:39. Najboljši strelki: Horvat 10 in Ori 8. Ekipa Pomuija je zasedla drugo mesto in se uvrstila v višji tekmovalni razred. Visoka zmaga Radgone v tekmovanju druge slovenske mladinske košarkarske lige je Radgona visoko s 104:64 premagala Ruše. Najboljši strelci: Niderl 34, Bratkovič 26. Habjanič, Flisar in Šileč po 13. (BD) Košarkarji Pomurja so premagali Starše s 100:84. Strelci: Balažič 39, Žižek 26 in Polanič 12. Izgubili pa so z Rušami z 71:65. Strelci: Žižek 24, Ivanc in Kuzmič po 9. (SD). Rokomet--------------- Bakovd tre^i ženski rokometni klub Bakovci je pripravil mednarodni ženski rokometni turnir štinh dežel. Rezultati - Obenvart : Bakovci 22:21, Rabagyarinat : Cosmos 18:16, Bakovci : Cosmos 13:9 in Rabagyar-mal : Obenvart 27:12. Vrstni red: !. Rabagyarmat (Madžarska), 2. Obenvart (Avstrija), 3, Bakovci, 4, Cosmos (Hrvaška). Karate--------------- Dobili vige pasove v Radencih so karateisti opravljali izpite za višje pasove. Vijoličasti pas sta dobila: Branko Marič (GR) in Marko Škandali (MS). l! Plavi p.is so dobili - dekleta: Petra Crnkovič in Nina Gaber ter fantje: Kristjan Vrečič, Andrej Kisar. Kolesarski maraton Ajda Zdravilišče Moravske Toplice, Kolesarski klub Tropovci in Športna zveza Murska Sobota organizirajo TRETJI KOLESARSKI MARATOM AJDA, ki bo v soboto, 27. junija 1993, ob 10, uri izpred hotela Ajda v Moravskih Toplicah, Na sporedu bosta mali in veliki maraton. Proga velikega maratona bo dolga llOkm, speljana bo po lepem Goričkem in bo potekala po cesti: Moravske Toplice-Murska SobotaAjederovci-Canko-va-Kuzma-Grad -Puconci-Pečarovci-Fokovci-TeSanovci-Moravske Toplice. Proga malega maratona, dolga 4flkm, pa bci potekala po cesti: Moravske Toplice- Martjanci-Vaneča-Sebeborci-Fokovd-TeŠanovci--Moravske Toplice, Start malega maratona bo ob 11, uri pred hotelom Ajda. Kontrolne točke in okrepčevalnice velikega maratona bodo na startu in cilju v Moravskih Toplicah, na.Cankovi pri Lovskem domu in v Pečarovcih pred gostilno Zetko. Pravico nastopa na kolesarskem maratonu imajo vsi, ki čutijo, da so fizično sposobni prevoziti enega od maratonov. Mladoletniki se lahko maratona udeležijo v spremstvu staršev ah mentorja. Udeleženci tekmovalnega maratona bodo na startu prejeli Številke, rekreativci pa kontrolne kartončke, ki jih morajo žigosati na kontrolnih točkah. Vsak udeleženec ima na dan maratona pravico do nezgodnega zavarovanja, okrepčilnih pijač ter spominske medalje, najboljši pa dobijo pokale in praktične nagrade. Pokale prejmejo tudi številčnejše skupine. Startnina znaša 500 SIT. Vse potrebne informacije lahko dobite na telefonu: 069/46-375 ali 069/48-210. Društvo zmajarjev Mavrica Lendava----- Državno prvenstvo Društvo zmajarjev Mavrica iz Lendave bo organizator drugega državnega prvenstva Slovenije v letenju z motornimi zmaji in odprtega prvenstva Slovenije v letenju z motornimi zmaji in ultra lahkimi letali. Tekmovanje bo od 25. do 27. junija 1993 na vzletišču v Mostju pri Lendavi. Organizatorji pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo nad 30 udeležencev iz Slovenije in Madžarske, Pričakujejo tudi, da si bo tekmovanje ogledata veliko ljubiteljev tega Športa. (G.) Tenis___________________________:_______________ Odprti turnir za pokal Termala Na teniških igriščih zdravilišča Moravske Toplice bo v petek, 25, junija 1993, ob 9. uri tradicionalni odprti teniški turnir za pokal Termala, Tekmovali bodo v dveh starostnih kategorijah - moški do 35 in nad 35 let Prijave bodo zbirali pred tekmovanjem. Prijavnina pa je 1.000 SIT. Najboljša bosta dobila pokale in praktična darila, vsi tekmovalci pa prejmejo majice Moravskih Toplic, Hokej na travi---------------------------------- Evgen Titan novi predsednik ZHTS V Murski je bila skupščina ?veze za hokej oa travi. Slovenile, na ' kateri 56 Sptejeli usmeritve na nadaljnje'delo' in izvalili ndvo vodstvo. Za nrif(^^- .j, sredstva za te namene izkoristilo 'pet k Pri kanalizaciji pa ima absolutno teh del v Beltincih, to pa je povezano z ceste. Preostati denar r* ’----------—i-« za ..ji. * t J la je povezano z i’! pa bo namenjea^^^iietk-;^ 5 jektov v Moravskih gradnje komunalnih objektov v Mora' čavcih, na Cankovi in v Bogojini ter ‘za dokumentacije za kanalizacije v naselji^ Janci, Dokležovje, Noršinci in Puconci, Aaiedi)’ . tovlje nih 21,4 milijona tolarjev. Letos so i® zacijsko omrežje v KS Beltinci, nadalje**"^ v NemČavcih in Moravskih Toplicah, tehnične dokumentacij e z a kanal i zacijo vi« ta deta so porabili nekaj Čez 17 milijo®^ sredstev. 1 I' ---------------------------------------- TURNIŠČE - V Štirih vaseh, ki sestavljaj^ 'c'* jj*^ Turnišče, so imeli referendume o ii’''^^^)-ovci'’Lm kov. Glasnvania so usnela v Turnišču. J- iraa jZ J 4 spevkov. Glasovanja so uspela v Turnišču. 0“^ j[iia v Nedeiici pa so tokrat odpovedali. V tej > upravičencev, je prišlo na glasovaliSČe le 219 J niso bili za samoprispevek. Glasovanje bodo p" (J- H GORNJA RADGONA - V r--” ’® •- Hv Panonski ulici. Težki tovornjaki pa niso uredili, čestokrat zašli tudi na pločnike, ureja pločnike, kar bo prispevalo k večji varno mesteca ob meji. (L. Kr.) mestu je Jočnike.J i ifl 7 1 LENDAVA - Lendavski grad se v t ■ LtrsuAVA - LenaavsKi grao sc v k'' ■? leta 1278. Mogočno grajsko poslopje n^ ■ tačas »okrašeno« z gradbenimi odri, i urejuje pročelje. Na predlog zavoda za dh«m^ jg ■ čine bo zunanjost gradu bele barve. Del ' stala 8,000.000 tolarjev, so primaknili t'*®'' , Ik’ 1 čuna. Lendavski grad, ki je ponoči osvetlj®*'' podobi do konca tega meseca. (J. Ž.) if’. 24, junija 1993 stran 17 f I reportaže id il It j' to V 1' Drajna za staro pravdo r „ aajviSjimi kabinami imajo tudi najboljšo notranjo e, ^(-'5 ^^do, 16. junija, popoldne, tretji dan kmečkega Q. L * «0 ie Cfitips* m moriipiii^ nntraln v DClozni - . - r________________ »fiiiZj ^Jtlorju in poslušali radijska S “““ega programa. je sonce močneje in močneje upiralo v položni hiejnemu prehodu Dolga vas, so kmetje stali ob ■’' ‘ ‘ - - -.......I poročila slovenskega nama s kolegom, nekaj v smislu, to so tvoji ljudje, ti kmetje, ki nas ne spustijo Čez. V gostilni na naši strani, sredi med našimi kmeti na ba- Kar je, roko na srce, gotovo' koristno, tod# kmetom je to zdaj malo mar. Kako jim je tudi sploh malo mar, kako se / e ] [4e€t^, fr 'lit- ■tna, samo tu in tam tl tv bi (T kak zelen traktor, •'“"jskih sil se K? v** slemena in osebnim da je to- osebnim avtomo- j ,------------'“lili aviuiiiu- li k, 51° med ovirami. In It fiiitij si ostal ‘■'(»omjaki. kot se ie i) “ s Živino so ner-* P^^*'*ešCaii med n til muka- s^niotnimi udarci * drugem mrtvih traktorist ^ji, ■ ■ Sil so hirali živi •u H * ir > sf f ■6 II s kolegom. To- premeščali med l ivane- m iL-i • klnn- P'..'*' ■tiize kot n® nii- k.tler .. 7 Ž Vinn-m D— so k, yinom. Pro- * bot?preživljali i' ICDrn-^bi r ......lila —i-ii. jL ul satirik. I F' 1=-nial t Pfi- :®trou5ek«. Vsi poročila. pfl- moči Še guteit- r^jc tl' ‘''formacije Kraus !'t' tB_^^[ku iu hiu ju bila '■ieka '' K zdaj |c in za- iSti^j^PravlL^^nt^vškova -t / ■^. *■ rti^ ■ ‘jeso potem šli Javnost govo- pa i* iniiH se da na 1ek(ii*i'epi^ '^odo, na ^o^Lolijo. <’ ^ial r,k Štefko f na pa rtlK. . 1 ih drugi ~ pmeml stihdese- vee strani Za svo- z zemljo čiVn vestneje čela, rikadah in madžarsko mejno Vestnega ravnanja, tudi kar se in za to ži- nai, la Se « Poigasno .'V S4’i'^i raz-kaj, . bo začela Direktor črenSovske kmetijske zadruge Žižek je bil nekako hladno jezen, »Drnovšek, eh ne, oni drugi, kaj je že, kako se mu že reče, Kučan, da. Z Madžarske je šel domov, ko se je vračal z obiska, čez po nekih senožetih. Je to kaka oblast, ki se skriva pred nami? Ali ne bi mogel iti tukaj mimo in nam reči, kako ste kaj, ljudje. Pa naj bi potem odšel po senožetih, če ga je Že tako volja.« Z mobitelom na ušesu se je nekdanji poslanec SLS v republiški skupščini Zvonko Horvat pogovarjal z nekom v Ljubljani, »Naj pristanejo na pogajanja,. .vroče je tukaj.. .deset tovornjakov živine da.. Iz bližnjega ciganskega naselja je prišla k mizam izpita Ciganka. »Proč pojdi, nič ti ne damo, Še od sinoči si vsa .matasta’ od vina,« ji je vpil eden od kmetov, Če ne daste, bomo začeli štrajktati mi Cigani, je rekla. Čez nekaj časa je imela na kolenu krožnik. Konji žejajo, mar ne? Kolona tovornjakov na madžarski strani je bila v sredo dolga Štiri kilometre. »Še nikjer, tudi ko so stavkali italijanski cariniki ne, me niso zadrževali z živino.« Hrvaško govoreči šofer je s svojim tovornjakom stal na nikogaršnji zemlji med slovensko in madžarsko carinarnico. Zakaj plemenskim telicam, ki jih pelje s Poljske v Italijo, ne da vode? Sinoči so dobile vodo, zdaj je bolje, da jih ne vznemirja, reče. v Vozila z živino so bila vsa prednjem delu Stirikilometr- ske kolone. Ovce, plemensko govedo, konji. Mogoče so jih napej spravili zato, da bi bili javnosti, torej novinarjem, bolj na očeh. Ali pa zato, da bi lahko z njimi takoj, ko bo zapore konec, odrinili. Dva poljska šoferja sta ko- I tatoi”'"" njem na kamionu molela zeie- ' nje. Poljak je imel v očeh spra- nemir, ko je rekel: »To je 1 to ne ume muvat (ne ve ta "^'" 'S^^^iJiti) « Njegov rojak iz dru-fm kasHnoRaijeJmel trši po- njem na kamionu molela zele- ■Spraeuieta='-Tirt‘' ' ■ ded kil kut da bi ukozi. kotičkd j Ostercem sta v Izraelu. Menda im« prav, mu spraBujeia. i ii*^ - Wn.BijKi)l dft J3I .skt^ii KDiicKO J, kihiice s'’ kmetje? Kmetje imajo prav, ustnic nekaj momljal proti firlemieta Kibuce. tar za Ostercem sta v Izraelu. Menda 'si oglejujeta kibuce. »Vsaj tega bi se kmetje lahko spomnili, da bi nas vprašali. če imamo kaj za jesti.« Novogoričan postaja ves vražji. »Pomislite, saj tukaj naokrog bo vse .posran’. Nič nam niso pripravili, nič. Nimamo se kje skopati. Oni pa barikade. Ko je bila vojna, je ta oblast nas prve poslala na barikade, kmetje pa so bili takrat v kaščah in so žrli.« Kakor nalašč. Prav ko je bentil, češ da jih tudi od lokalnih oblasti nihče ne obišče, je prišel mimo vendar ne uradno - predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Jerebic. Dejal je, da so jim z občine danes poslali sendviče. Res so nam jih, pravijo šoferji, toda komaj danes. V Italiji so mi, reče Novogoričan, vsakih pet minut trkali po vratih kabine in me spraševali, če kaj potrebujem. Če bi Slo tako naprej, bi bilo zvečer res vroče. Mladi policisti, ki so postavili vozili pred razbeljene tovornjakarje in tovornjake, so se suho smejali in čakali. V noči s Četrtka na petek se je potem razpletlo. Šoferjem so Lendavčani zadnji dan zapore brezplačno delili obroke in jim odprli sanitarne prostore v slačilnicah na bližnjem igrišču. ŠTEFAN SMEJ lf\niE(3RAL Promet in delavnice d.o.o, 69220 LENDAVA, tel.: 069-75-261 Predstavljamo vam NOVOST iz našega programa storitev! OPEREMO VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL V UNIVERZALNI AVTOMATSKI AVTOPRALNICI. Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 21, ob sobotah od 7, do 14. 1'iivn'ei I I -/Sl P' Proda|»no rezervne tt^ za motoma vozna: RENAULT, GOLF, 2ASTAVA. LAOA, ŠKODA in vrste AVrONK)BiLSKtH PLAŠČEV. vse •r^; •£: »»MUS' 'zJh'’ Prodajamo in servisiramo vozila HONDA, prodajamo tudi druge vrste vozil. Popravljamo OSEBNA IN TOVORNA VOZILA. TRAKTORJE in ČRPALKE BOSCH. Opravljamo strugarska, varilska, kleparska in avtoličarska dela. I i storitve opravljamo ot delavnikih od 7. do 17. J stran 18 vestnik, 24. ■ I LESNINA LGM Maribor, d.o.o. I' TRGOVINA MURSKA SOBOTA Marki savska 9 VSE ZA VAS NA ENEM MESTU £GJir MOTORNO KOLO BMW 250. letnik 1954. kot novo, prodam. Slomškova 51. Murska Sobota. m 123 126 P BIS. letnik 1991, in mercedes 190 I, letnik 1986, prodam, Pečarovci 118, Tel,: 51 227. m 139 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova Ves gradbeni material, vse vrste lesa, izolacijski material, vse vrste iveric, mizarski izdelki, oloia tip ALEŠ GAŠPER, ketrasnika GORENJE, ITALIJAM- mizarski izdelki, okna tip ALL_ _ _ _ . __________________________ SKA, keramika LJUBEČNA, tlakovec vseh vr^ teraco plošče, barve, laki, lepila, kiti, orodja za obrtnike, program bobi, sanitarna keram^, WC-koUički, VVOdesKe.,. kmetijska mehanizacija živali MLADIČE KOKERŠPANJELE. UGODNI PLAČILNI POGOJI; - pri gotovinskem plačilu nad 10.000,00 SIT 5% popust - plačilo s čeki 1 + 2 nad 6.000,00 SIT brez obresti 1 -k 3 nad 15.000,00 SIT brez obresti 1 -k 6 nad 30.000,00 SIT, na zadnje tri Čeke zaračunamo 6% obresti. Izkoristite ugodno priložnost. Informacije po telefonu 21396,32402, 32403 KOMBAJN EPPLE lO, v dobrem stanju, prodam za 3000 uEM, Teh; 70 229, [nl62 TRAKTORSKI OBRAČALNIK, Na podlagi 23. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA - EGESZSEGHAZ LENDVA svet zavoda ponovno razpisuje dela in naloge direktorja zavoda Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še; - da ima visoko strokovno izobrazbo medicinske, pravne, ekonomske ali druge družboslovna smeri in - najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov; Zdravstveni dom Lendava - Egeszseghaz Lendva, Kidričeva 34, O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda in soglasju Skupščine občine Lendava, malo rabljen, in kosilnico BCS ugodno prodam. Jože Kuzma, Žepovci 100, Apače. m4130 TRAKTOR BELORUS MTZ 82. pogon na vsa 4 kolesa, v delovnem stanju, prodam za 4.000 DEM. Tel.; 82 392. m4976 TRAKTOR JOHN DEERE 710 S, obnovljen. s Čelnim nakladalnikom in bočno koso prodam. Tel.: 65 602. m 145 TRAKTOR STEVR 28 prodam. Ulica 4. maja 18. Turnišče, tel : 72 029. inl25 KOMBAJN EPPLE. pripravljen za Žetev, prodam. Ralkovci 24, tel.: 44 106. ml36 KOMBAJN prodam za 2.000 DEM. Lah. Gerlinci 94. ml55 KOMBAJN KLAS EVROPA z rezervnimi deli in dele za zmaj 1333, 142 in adapter za zmaj 133 prodam. Tel.: 45 269, ml26 BALIRKO za slamo m seno LIFAN prodam. Flisar. Brezovci 20. m 14 KOMBAJN KdDEL BOHN z mcrce-desovim motorjem, pripravljen na že- tev. ugodno pi 689. po 16.C irodam. Fokovci 19, tel.: ,00. VIDEOIGRE ZNIŽANE CENE (ob koncu šolskega leta) m4020 MOLZNI STROJ VITRIH prodam. Jože Kranjec, Lukačevci 8, tel.: 48 578. nil03 MOTOKULTIVATOR MIO 200, VIDEOIGRE model DS-800 Komplet vsebuje igrico SUPER MARIO It, Garancija in servis zagotovljena. Obsežen izbor igric vedno dopolnjujemo 2 najpopularnejšimi. SAMO 6.900,00 SIT malo rabljen, prodam. Tel.: 22 279, proti zvečeru. ml58 KOMBAJN KLAS, pripravljen za ie-tev, prodam. Vezna ulica 10, Odranci. Tel.: 70 457. ml48 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servisi Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrtAov Intorma-dje: (062) 731443, vsak dan po 16, uri. stare 1 mesec, prodam. Tel ; 22 534, mpp KRAVO, staro 4 leta, brejo v devetem mesecu, z drugim teletom, prodam. Jožef Zver, Prešernova 5, Odranci Tel.; 71 013. ml 64 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLODEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastoju (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ti-bija Horvata v Nemčavcih. tel.: 24 393, ali v gostilni Železen v Beznovcih. tel.; 49 025, mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLODEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jatčic, dobi 1 zastojn (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih. te!.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo, Go-lušak 6, tel.: 68 044. mpp KRAVO, staro 8 let, brejo 9 mesecev, prodam. KrpHvnik 42, pri Hodošu, m 149 KOKOŠI, mlade nesnice, pasme IZA-BRAUN, prodaja kmetijska zadruga. Zagotovljena nesnost v dveh tednih, dostava na dom. Tel,: 82 401. m4972 PUJSKE prodam, Vaneča 12, Tel.: 45 429. m 140 TELETA, primerna za nadaljnjo rejo, kupim. Tel,: 43 116. m 153 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom odličnih staršev ugodno prodam. Lukač, Kroška 79, Murska Sobota, ml41 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA odličnih staršev ugodno prodam. Tel,: 21 961, VeSčica 43. m4O29 PUJSKE prodam. Nemčavci 35 a. mll6 KRAVO, staro 5 let, brejo 7 mesecev, prodam, Križevci v Prekmurju 193. m 129 PUJSKE in kozo z mladiči ali brez njih prodam. Vidonci 97. ml56 ZABOJNIK, nov, 6 X 2.45 m. s streho, prodam Tel,: 61 970 itiop RAZTEGLJIVA KAVČA in dva fotelja (dizajn za dva) prodam. Tel.: 23 459. m 1069 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za OS. izdanega leta 2&1, OŠ Beltinci. Slavko Forjan, Lipovci 285. ml474 NOVI KLETKI za nesnice prodam. Nedelica 79. ER120 1W LITROV vina, rdečega, domačega, prodam, Cvetkova 38, Murska Sobota, m 147 V POMURJU (M. Sobota, Lendava, Ljutomer, G, Radgona, Radenci) in drugje prodajamo, kupujemo, oddajamo. najemamo, zamenjujemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, poslovno-gostinske prostore, kmetijske posesti, gozdove Velika iz- - t^. TETRIS - Tw)n bicWNew styte 2 igrici oziroma za 2 igralca SAMO 2.400,00 SIT AGROTRGOVINA HOČEVAR posesti Novo mesto odkupuje Živino: krave, bike, teleta, telice, odojke. Tel.; 23 091. ml61 OPOZORILO; CENE VELJAJO TUDI ZA NAŠO PONUDBO V KATALOGU »RT MEDIA« Naroiila sprejemamo na naslov; ATLASEXPORTIMPORT,d.o.o. LllicaXtV.divizije14 63000 Celje tel. 063/441144 telelaks 063/21 es? motoma vozila OPEL, Subaru Just) 1287 prodam. Tel.; 81 761. inl63 DAIHATSU CHAR.AOE prodam. Tel.: 21 944. inl51 GOLF LS 1.6, letnik 1976, bele barve, registriran do avgusta 1993, prodam Tel 40 111, od 16.00. inl66 ŠKODO FAVORIT, bele barve .'staro 2,5 leta, registrirana do novembra, ogled po 15.00. in barvni TV Sony, ekran 48. star 3 leta, prodam. Trstenjakova 30. Murska Sobota. ml52 JUGO KORAL 45. letnik 1988. prodam. Ogled popoldan. Drago Peršak. Jamna 22. Videm ob Ščavnici. 014126 C-KADETT, odlično ohranjen, pro-. dam. Miran Glavnik, tel : 61 671 ali 82 424. m4131 ZASTAVO 101 prodam. Puconci 54. Tel.;45 121. zmAet. ml05 VESPO Ž«l PX E, prevoženih 7000 km, prodam za 2.500 DEM. Tel.: 22 931, sobota in nedelja dopoldne. m74, LADA 1600. letnik 81, obnovljena, registrirana do konca leta, dodatno opremljena, naprodaj za 2,000 DEM, ,Tel.;22 805, ml08 MOTOR ZA AUDI »0 ali za golf 1600 prodam. Cena 4,000 ATS. Tel,: 65 602, m 145 R 4, letnik 1983, in kravo, kontrola A, S teletom, staro 7 let, prodam. Jože Gerenčer, Strehovci 4, Tel.: 79 102. m 128 TOGOVIHA NUUNJZMOŽENA IMOVMAZAVTODEU V POMURJU Ledavsko naselje 31 Tel.; 069 31250 VAM PONtUA PO UGODNIH CENAM: - VETROBRANSKA STEKIA za vse tipe avtomobilov - VLEČNE KLJUKE - REZERVNE DELE: Zastava, Daihatsu, Renault, Lada, Opal, Golt, 126 P, Škoda - IZPUŠNE LONCE za vsa vozila - AKUMULATORJI TOPLA Mežica - OKR. POKROVI KOLES že za 2.355.00 SIT KUCCNC41 ffiZBITM DEU U Z«- MVDI VESPA TS - ŽO za 146.790,OOSFT VESPA PAL HONDA za 3.151,00 DEM v tolarski protivrednosti STAVO 101 HI TUGO Oljni (liter 101, Tugo Zračni Hiter 101, Tugo Platine 101, Tugo Zav. čeljusti 101, Tugo Zav. diskaste ploščice Batni obročki 101, Tugo Zoba# jermen 101, Tugo 452,00 SIT 342,00 SIT 263,00 SIT t.245,00 Str. S4S.00SIT 6.195,00 SIT 1.193,00 SIT GARSONJERO ali enosobno stanovanje (sobo s posebnim vhodom) najamem (Ljutomer ali Križevci pri Ljutomeru), Tel.; 87 758. m4969 GARSONJERO v Murski Soboti prodam. St. Rozmana 6. stanovanje 25. Murska Sobota. ml Ig HIŠO v Piranu prodam. Te! : 061 268 0»4, ml 34 HIŠO z njivo (okoli 50 arov), vinogradom in sadovnjakom v Kobilju 189 prodam. Tel.: 065 22 855, po 18,00, ali 065 22 824 ob sobotah in nedeljah m 135 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE na Lendavski utici 57 v Murski Soboti prodam. ml60 SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE (87[n0 v Murski Soboti z veliko kletjo (48m-) in vrtom (80m') prodam. Cena 69.000 DEM. Tel.: 061 271 561, int,:284, mpp ENOSOBNO STANOVANJE, 42m!, prodam. Tel.: 31 481. mll9 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam ati zamenjam. Te1.;23 261. m 143 POZOR! Prodam gradbeno parcelo, sadovnjak in tiavik z drevjem. Bemar-di-Muren, Lipovci 35. ml50 BRUNARICO z 12 ari zemlje na odlični legi v Dankovoh prodam (gradbena parcela). Tel.: 21 939 mll3 VRTNO HIŠICO TIP B12. 4 x 4 m. Se nepostavljeno, ugodno prodam. Tel.: 24 427. mll4 STANOVANJSKO HIŠO v mirnem predelu Murske Sobote, primemo tudi za obn, ugodno prodam. Tel,; 21 838, ml21 KIOSK, primeren za prodajo jedil, pijače, sadja in zelenjave prodajamo po zelo ugodni ceni. Tel.: 21 687, do 15.00. mpn ZEMUlšČE na VaneČi (Kirbišev breg), z lokacijo za vinsko klet, prodam. Na zemljišču je manjša montažna stavba. Tel.: 21 016. m63 razno HI-FI KOMPONENTE prodam, 2-krat dvojni kasetofon, ojačevalec, equ ilizer, mešalna miza, gramofon, zvočniki. CD playet. Puconci 185. po 16.00. ali 21 064. int. 208, do 16,00, mrp POHIŠTVO za dnevno sobo in kuhinjo ugodno prodam. Prodam tudi lado 16iM. Valter Flisar, Razlagova 9, Murska Sobota. ml59 SATELITSKI SISTEMI Pace (599 DEM) in Lasat samo 499 DEM z montažo, tudi na obroke. AMF, d.o.o., tel,: 70021, J PREKLIC! Preklicujem hranilno knji-SCO St. 3905-7 HKS G, Radgona, Jože Zadravec, StroCja vas 67, Ljutomer. m4127 RDEČE VINO z brajd prodam. Tel.: 82 069, m4975 FRANCOSKO POSTELJO, novo. PRODAM VOZIL: DAIHATSU SCHARADE: 15.260 DEM v tolarski prot. FIAT TIPO 1.4S 3V: 23.000 DEM v tolarski prot. FIAT. ALFA ROMEO, TOVOTA MCUSMPROlUUa - AVTOPREVLEKE 4.500,00 SIT že od AVir£J»»REPflOQE &i»rpi)ort-|l K grt.) 3.668,00 SIT k KLINASTI JERMENI za vu tipe avtomobilov aamo 459,00817 raOOAMKMES - MOŠ. IN 2EN. gorsko kolo za 27.996,00 SIT - DEKLIŠKO IN FANTOVSKO GOR. KOLO za 26.844,00 SIT - ŠNSKO KOLO Coflege za 23.676.00811 - OTROŠKA KOLESA BMX20. 6MX12 M&HST aiHua kilss n 3 Mil KONTEJNER, nov. 6 X m s streho, prodam. Tel.:61 970. m-op 2,45 kavč in sedežno garnituro zelo ugodno prodam, Gomboc, Sodilinci 1, tel,; 46 423, m 130 KOLO BMX za sedemletnega otroka in žensko kdo Pony prodam. Kajuhova 14. M. Sobota. Tel,: 21 908, ml33 23™' lamelnega hrastovega parketa in 200 kosov 6- rebrnih ploSč prodam. Bogc^ina 17, ml22 poCttniSko prikolico brako ugodno prodam. Cvetkova 60, Rakičan. mll7 PREKLICI Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala CPŠ, smer ključavničar. izdanega leta 1981. Ivan Mutvar. Vidonci 144. inl42 ZAMRZOVALNO OMARO, 60 1. in vikend pečico prodam. Tel.: 222 140. m 127 ZAHVALA! Zahvaljujem se Marjetiči-nim sošolkam ob dvajsetletnici mature za cvetje na njenem preranem grobu. Marjet ki na mama. ml54 RTV-SERVIS - MARJAN ZEMUIČ ULTOMER, GLAVNI TRG 1, TELEFON: 81850 - satelitske antene hi—fi stereo, 136 kanalov - teletekst adapterji za TV Gorenje - dogradnja TV Beograd na vašo satelitsko anteno ‘ "" pl anteno ‘ | ;<[ fI k- Jiopjarila vsch.vi&Lsalelitskih.aiiten- _ St PKIPOBOCAMOI J 'i hira, ugodne cene, obrnBa 9^*? Dill. do.o., Arh. Novaka 4 rurgija), tel 32-322. lefcfah M-OP delo <4 BREZPOSELNI tjlri nostno delo. Drvarič, O« ml37 -.doftv J* ' liij ČE ŽELITE dobro - . v soboto, 26.6.1993. ob b ’ i cepcijo hotelu Diasa, in4970 storitve AGENCIJA * AL»At^.SSf5 sredovalnica, inf nt^ 16.00. Tel.; 063 411 6w- 3 , Celje-mpp V SPOMIN 26. junija mineva sedem I®*; kar nas je za vedno zapusti dragi mož in oče Lejko iz ITopcvec Tiho je ob tvojem grobu, vendar polno lepih dobrot, ki so nam jih dali tvoje srce in pridne roke-vsem, ki se ga Se spominjate In se z dobro mislijo ob njegovem grobu. Žalujoči njegovi najdra^i Zaspala mamica si člttO*, zaprla trudne si oči, oh, kako je hiSa prazna, ko tebe več med nami ni, Z A H V A t A V 81. letu nas je lapefiHn mama, babica, prababn^ 1 Marija Felbof Lovrenčec, h roj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsetn dob-^ dom, sorodnikom, botrini in znancem, ki ste iinW « trenutkih pomagali in nam stali ob strani. dafO'i- ji cvetje, za svete maje in jo pospremili na njeni Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, žalostinke in g. OSiaju za ganljive poslovil Žalujoč) VSI njeni Saj dolgo sem molčai, tndi ■ in sladkemu upanju sem st in hrepenenje s silo oaseso^ . pridla je ura in nisem mogo na dragega moža, ata. I, si”’ ia Valentin^ Gašparjo iz Čepin«® diK ’ B trs** Mineva pet let, ko si se lepega junijskega t poslovil od nas. Naš dom so prekrili temni fT smo te imeli radi, so zajokali oblaki. Tvojo v^j(iit ohranili do konca naših dni. Hvala vsem, Xi jj spominu, postojite ob njegovem preranem S njegov spomin. Tvoji, ki te ne bomo nikoli fv' Zdaj mimo spii, več boi J teboj ne hodi. (Prešeren) luah*** ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega moža, c**”' bratranca, svaka in stric” Stefana iz Murske Sobot® r*’’ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodniKoi^jlji dom in znancem za izražena ustna tn pisn” ^ni cvetje ter vsem, ki ste ga zadnjič pospre’’' poli. Posebna hvala g. dr. Gorazdu Požuo osebju pljučnega oddelka interne bolnrinn j(i* , FVav tako se zahvaljujemo g. župniku ' in dušno niaio. Še enkrat vsem b ■ 199? Murska Sobota. 3- jo*”) . ujegovi junija 1993 stran 19 uk j4!i I II I l I *l I 1 ) ki 41 ^1 t '^kretiD “V .Ve jokajte ob grobu mojem, !e tiho k njemu pristopile, spomnile se, kako trpela sem, m večni mir mi zaielite. ZAHVALA V 83, letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Julijana Sukič iz Martinja 40 še zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in "Pke in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. “Ptiiku Ivanu Camplinu, pevcem za odpete žalostinke ter ložnovenskim. Zahvaljujemo se tudi dr. Kiršnerju in '«W Maruši — - ■ ^Pke ii r J C Ko if Fijnem jHfttr so zopeh. SO Icp polcfni dan. »iffiče ftfjifF-ijf je s/i/fd fi/. d(j bo to žufosini don. Aro bo tvoj smehijaj. cijsta! AoraA', ugasnii nojih oči sijaj. I Čeprav gre čas svojo pot. n^m nihče ne j more odvzeti bolečine, SPOMINA na 3. julij 1992, ko je kruta j usoda odtrgala od nas našega ljubečega moža, očka, sina in brata Ernesta Kranjca iz Sotine 13.11.1959-3.7.1992 Tiho in nemo se sprašujemo ob tvojem preranem grobu, zakaj ti ni bilo usojeno živeti z nami, ko smo se po imeli tako radi. Če bi solza mrtvega zbudila, te. naš dragi Ernest, ne bi črna zemlja krila Hvala vsem, ki se ustaidjate ob njegovem grobu. I I iif J II ra lajšanje bolečin v njenih zadnjih tednih težke bolezni Vsem Še enkrat iskrena hvalal S Žalujuči vsi, ki sm« ju imeli radi v. A & I Tvoji neutolažljivi: žena Marica, sinita Denis in Mateji, oče, mama, brata Jože in Simon z družinama kr sestra Marica z družino ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož. oče, tast in slan oče Jožef Novak iz Mačkovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekali sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem žalo-stink in g. Rudiju Sapaču. Posebna hvala zdravniškemu in medicinskemu osebju internega oddelka (pritličje) bolnice v Rakičanu. Žalujoči vsi, ki sin« ga imeli radi Utihni! je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneS več med nas. ZAHVALA V 62. letu me je nenadoma zapustil dragi oče Franc Krančič iz Zenkovec 22 ^tn,pQ„L^^^''“y’J]“tTio vsem sorodnikom, pnjntelieffl. znn^ f’’isti,y,lj P“ dobrim sosedom, ki so mi v težkih trenutkih **sožalje, darovali vTiice in iepte in ra ^jsgovi zadnji poti Posebna hvala g. duliov-'°’'*ine f’risrčna hvala tudi delavcem 316 brigade ^'^^stovnrlu"“”“1:4 oblačila, mojstrici Kanti VtJiab ter '''nji Veri Bezjak, Vsem še enkrat prisrčna hvala! Tta 14, M tllJ v kVC.fv.IJJ MVIJUtAlll ,^, izrekli sožalje, darovali ^eiiee in iople in Ženk OVCI- 12 junij 1993 ^'oboko žalujoča hčerka Brigita s Teudoniin Težko je izgubili človeka, ki ga ljubil, le težje ga je 'Zgubiti za vedno. A najtežje se je naučiti “j Živeli brez njega ... ZAHVALA Ob boleči izgubi komaj 22. letnega moža, sina, vnuka, brata, strica, zeta in nečaka l '■'Iv Minilo žalostno je leio, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roča le cveti, ki grenka solza jo rosi in svečka le v spomin gon. v SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 24. junij, odkar ni več med nami ljubljenega moža, očeta in starega očeta Franca Rogana iz Matjaševec Tiho, žalostno m boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar.so nam dali tvoje srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči vSTf ki smu te imeli radi Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota žalostni sporočamo, da smo iz svojega delovnega okolja izgubili Štefana Šemna medicinskega tehnika v splošni ambulanti Murska Sobota Ostal nam bo v spominu kot vesten in dober sodelavec. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota M Roberta Kočiša iz Lončartn ec ** “tu vaščanom Berkovec, ki ^'Jrsta ^SdicinRkftTTiii ntt^hiii 7,r hi^.rrnl e- ________________ INiti Hvala g, dubuv-niku Balažiču za p^aij “■ hi>rvi, pevcem iz Ratkovec za odpete žalo-iy-Pr.“^g Puhanuza slovo ob odprtem grc-*^ '■''ci,''*h|nk|w ''olektivu Sadjarstva Puconci. kolektivu '“eni dr” kolektivu lIcblHva Prošenja- i^^Lovano cvetje m izrečeno sožalje. Li enkr.Tt 1tL-r/vn o t/i > z UJ > o w z UJ > o Vi P 3 z Ul > o eo > < z UJ > o CO > < z UJ > o Vi p •z UJ > o V) p I v :. &r -1 in *>3 ra f 4 ra ra X I E _ "ajiCtZigoc^N O S i O -S '* ■” d^^li th o = _: 'E o U"! 7^ J v rsj r n "p ' SlE I o OJ = > E S “a^ '£ OJ ts..^ v rt"- zf r š v p X - *? S F □ - I « jt! o i 'So 1 e? I - 2 eg »T'-' ,2 rt F, £«-£2 7 2 '7^ ?-!■_■ i7riLn'^'Cl- H 7 - E Q H S "j? £ n eo « ■C1 ' ' Sl * .1S 1“ I—^"o ' L^: ■« 5 1/ - > t”' "S £ 0^ < ac Srt^2'^'S”'£Z i; ra S B =7 E S'^u a r z iz. -51-. — •■■ p= “'O 0.1 « 2_ - - « ■= “S F -5 ._ 5 = a 3 !5 ± 'S- M n c ' ““I- ' ' -□ rt , - Ji^ J 3^,7 E O "S g C 5 gS e I rtO^ra;^[lJ‘i-c' > v? '*■' ra i N > A Š “ O Irt O n ‘oiitci rt C — 1.^ I “M J. ” I .£. rt 3 n • rt "e ,rt 2 t "z 2 7.0 ;o rt - a « < I ca '3 -'I o ^ rt =s31“I"Že7 = g. g s-s H.e o s. ' A THi I — rt O iZ" § a; I X in 5? ri£ 3 S 'S A rt c , 1 4> O '^ ' = - 2;, 2— CIZIJ,—r/ ■S ŠS S 1 4’” a Irt S m O O « * « t; ftž ,o I-I O C c :** (rt t- > R- WJ rt “ rt L- _ rt rtxJ tM n = I 7,.j « j5 tu ■ -rt 2 > c I Ji! B 3^^ g.i^ g > o -2 ra - -hl^ □■s-92o6^.:h§.>=s| E S 5.rcg = E .7q sO Si=Ž3’77,rSS“: ■5 eg'^r*M “i7 I .' „o _ '3'= «.; c •, i=! X ■rl ■? gl 5 I -3 s« 1-^ " ?: c N c T3 ± Z"; 1 iS 2 = 3 s 8 = B > o ^ ■-■ 01.0-““ a= 25 ■ 7-=.g<>2 g . SL E — 5 ,lž “ d O « ^1 9=; CO < p c “'S ■£ «^ 2 ra ■o fS CM a < s p trt S S E £2 . -Ei F £ ' xj .g 6 g:3 n rt 1 Bfl XJ '^:7; : -Sl- iM * E 'S c -il I o.: o k- , i 'U I T “ S = .n SS C o a O (4 C ------- ^. _ 15 5 *■ C rt KJ rt ;3 (5 'rtj 3 I rt ■2® s-p 1 I I — CA ._ ^ .S . ca trt Ja: m ,1 H: E! -L-' lU p s >?: "O -rt OJ v E._ — £ .2 g« c MsZJ.ks s E M- e Fi rt lj“. 03 £1 tA _“ v t — B Mirti I »eOCDrt.M— [E Ul ff Ti i i S >-S F s "S--3“2:2-p-5 ■ ■ rj 1 I -2 5 2 “ » ■ ■ i-j 01 1 "■= =7°^ g^-S s >1 g " 2; i F. g ' B s. = 5. u , ■' JtA ■,' ^ ^ i! o “j rt o "rt “ :raj eo OC ] E e 5^ 5» t Kf; J I .Hi £ ■ 4A 05 n C JS 'E rt 'fij "J' " r I I £ £ I O I či I IN O , c^-p u mO n A S Č ■■ M g CN A £.S.^^g E^ja.^ri£-i n .^-s- ir: c £ fl trt p"-3i2^“ 9 -p, o io2 _ -20 92“-'" 5Qo'i £(3 ■;Ži^7: /> rt .X iC3 * '7: xrt ” S - 2 s v “ o . . u "e .^2o' 92 5;d.gSi 'C S|g to ti “ Irt lU i2?2^Cl i gt 5 I E J ra -"J C^i Z Ib "J P rt rtj r v Sti Z ?.:? 1 "J £ ra ” ate [rt o o I C rtt «;> — -rt u 'rt I Cl, Oi^ 8-39| OJ TijCdraceraOrajracO 1 5 'c B 'c 'c’ fV ■rairdraoc«divESS'i ^ -- > ± gg I O ■; s H E iz; r .?t- -; s 4S 010^1 ? bX) lu-rairMS s^’' .2 Jr ra _ ra I t:i^iS'S^5®gg''Ž -F7i "i" F“pp.rb a, £::t 'Ste'.c ' = ,-= 3^“’ - Pl s^sS g7 ^£Sg2Ž7|g-hs g “■ — Ž..O g Ul F S 5 = .3 ca Ul' J T? . »n O , i £ I 'sf » .« r* — Jr rt lii rt ■= i* ■" ^ '- ra ' g. dOracra>3rtoc«rt^ > ra Xi iij rts c,—ixfl—I "3 Q ra tb LD U =• P •? ■ & s J ■■^ c’ir’ijCiq^- š — 2: -Sf F- I I I 5 i E' F^ v —' ^ ^■ ■ 1. "o 'ŠcnSf o 5 . ____ ■—'(O^I^T^C—CA Q “ = r- ,f . i. sa I 1 “±2" '-ES,.! 7^^ rt i? ŠSŽ N E,® I I rt ^ o rt 2|g ra » rt ,B M ?..^ W -II. E Š 2 “Sl-al 1 § rt 7s Sl rt "£ c .^ČF u 3 , rt ■ in c -1 N J S i n O g rt ■ • ■ ' Sfi - rS»- « 2 2'X’rt52rtra| '_ ='.2 5-A c . f? 5 « ' *’ ■* - “ = £ tn C IV 'O £’ IZ) .N 5 i-i cc 5 ' 'c'^ 41 /It rt 2 J c * 3 _N r-n w ’^. . -- o Oj z « T rt 5“ iaS«"i O 27’!! > Rc57- g S-g.2,S-?lpi 7g«.:48^ S1-" 1 . ,— 1.^ b-A , . o yi| o — rt c n ra C > , jC £ *J - rt rt • rt “i* Pil Bd , »li — — «c=rt'^''^B- 2'Jo.?'° E 5 'tl — — s ® ,3 'Z " $ J m > < > tE 3 = ^1? X I Š. eo ■ — _. . ? - d - ' 'rt 5 ■« 1^ .2 rt'n CO E _ cg^,H£'^3E2'n“'t;g C,S;3'^ ®|-Piz^g.,§^Š^ ife:; “■“■=“ s 5.a7 E'-' " — z S.SŽ.E.-Oi-M <3>-3 □ 8- LA I o — hN £ rt ’ i C r-“al*^ > — 2 Jf rt I £5^1 5 £■» E - = ' ra t £ P^ £ ^Ai 51 rs>5s m rt 'rt v rt u ir EC."- . -F rt S 5 J^=| iNotl^Siraijžin ' „^O"2i=.= “'Ng ' - — '^tnv I rtre-^Bf I c rt .! Jp n as I Srnlo -rt^ K ^=1. e ' S Ji s 2" 1 2 B J — 2 2 2 ' '2 tS J o c in = o ;5 - — <0 I . ™ . ciq -raf:Jtf>^ra Ji ,5^ B E rt 7= •- B !_. -^ ' «A d -i o p «=> s ._ B A ra ^'n d ra £5' ” II rt E C &'-S'-- “ r5,E £ ± ‘ » . --J - V z J e 2raSeM?^-^ A. " i ,= D.^ O g o rt i -S S CN .ra 5 tn d CO 9 ^i"" š! —' ^ —. = • . — sl’^2'52 4tj2=;;=35Ms = £u22£Snj t« < * S-5 I B iSiO 1 fi5'#'i'<)a!T=iNUJ I £ = 'S = Q rt I sli J " irJ J2 . “j P i' “K E s [^ □. -= »S s o :jšj7?cžg.;^ giH O § 2"^® B-^FM« rt'3 O oše/iH |Z.5i> iKJč-Sa C '=s-^ s 6f c^-^--2’o5C-; s=o tl"" -„35 ilž ,(27f2so ■; o N == I J; ' ij sO trt hj rt -5 I i: I E s :^ ■''' h!' '!'? d š O 0 c rt 3^^ 6 ra S'2 2^-2 O 0.5^^ f," 7i.s^s-l^^ rt 2 2 I 7JgSg ° --I 2 r s I g .“,5 ; K -' s .2..a .3 t. .,... '^Sil-FŠS s5|gs?"^IIS2g7 ^9*1^ — 'I- —__ §0 ' CM^:^ S779 I g 2«5i ' 1 rt = '5 5S “Fjiij =15 i o r 5 -H S f .B.5 ■■? 4 4 li £ -5 ’'^^‘=- t ?Š E '■i'* 2,s *^ras = ^435iB Eg n « Hsi 5 >- ■"a ' - i, rS 'J I y ^Ir B 3 jj f: « _■ »4 B š c S-^,- o ts v s n ' > 3 rt B ,5 B 5' o □ o . cu X. ' rt -p r* 2 ■” « >.,0 ra fn o ■“ ^ •“4>OO.Ort'Xra ■» » Z -- m > c n "‘”.£,o;gE- rt >- _ . _ir ii n I H! ■■_ trt > rt ? se; s s ' ‘j 05 ’ o ca (E Irt X v ■'3 <;r; O trt rt < Vi X < ’N O < s p 1 (0 LB - J c QU r. *O CiZe p Ig^sa^S^^l izil “ RS t 27S^P 2 'S 5 g £-1 ' ^ ' 4-n= 431 MA rt n C J- I ij iS niiBt,^ ■■’:£ .= -1:3= F 1 7 '■!!? ' 52’= ;- -- 4 i>^ J s < I 5 2t0 ■g E = s 1-1 JT z s rt 1^ X "i i Q rt -.1 UJ 'Tl ^n Č '^■-^5'^ I --lihi’ o S -S 2 B -M o o b s ? k ^S2-r“c£ * < I ’ u- ® i ra- — -s=4? S ce Q ._ "■ ra ■i ra O m *O -. ft- rt c/5 "O fn o . fM -M " s F ° 0'41 B T3 c s rt _ s ' A 1 t" — “ 4J ra n - —• .“■pj C — •'* S rt p < ■£ Erš «-F0 t I aSSiSa ' , ■^ .= '^ .= “ u E* e Sil s M n ■ Z.!^ . I ? — - ■^'_ £ Bt-i ^STJo— S!^Qfli2ra .3^ 'ol?^£|»o||o ^ ■- rt , i "n _i _ CL I .5 CD SE=4S-’"t3.F'£’’SS 2 « “-fj 2 J I .'^Z 27 = “.:5 ^=2 ! -ISSE-E^Tj S-Š sSi X lO “o ’y MT . rJ S 2S F pp, < r! £ _ a -O M 00 r = “K 1'27 t " u s E I” ® B 1 'ac' 5i (1‘^F.-. 4S7-E.E^j^ ‘ - ' S-3 a i;<£ -^« -Ci42-.2.§7>'^ ŽELirttt Sirt.i ■=*'-^5s7q , t^N X CO > p C c ■E < e g t. X b-i:^ — i B S'^ S ?-*' ^ypi e; I5 £=¥2 hci — ra 1— * r IA A r trt ,Fš3»oS5f;» ■“rr-lOi ^rtfifsi F " 2 « -o §2 g2- k :. 1^^ JC e B in >: 'L “ e rt rt (< =. ; 5 = rt 2^_= < o o ’ , b_ B '< 't Bu e ra rat^tVn.fl-irtrtBi— _, JC CO 6 JC S s p V . J ’ ra i s? B M ' B "rt rt ■o s I r-i g rtt i; ra = — rt « = 2 I : c tn > X5 r — ■■ go OJ IZ> v B ,^ “ ra “ - “sB fS = f tt JI ;b 2 f J o 2 5 I w? "ra či '*■" f 3 'A •= "'»n Ii* iZ; -£ d '*■" . 1-5 r Q D • '*‘2 Bi rt — —• A E " - rt C 3 '20 2 "g-^2.0 Sl- - tc S I = I nO ^hg :Sg2?^ s:'s'-.s-^-* Ji 0- p o 1 I st 'bOiKjSrt.ETBi I H Q G ; -H — ‘ ra binn" i5 rl td N I -5 'O 3 aD I rt s I -13 -o 1' CM rt — Hi ■ ca --=(u — i S 5 = ™ a ra rt e 3 v I 5 N os rt o c -= ce u E rt ’£ -'.i. rt -z “ — 4= § -s ° ° 11 'J? I*' '■ K -.; ■ra f7 J2 S s 5^ ič 'rt CO E "_.' ^ I- " <• S prt ra ai /- = rt - O rt v* K “ f? J, nj , a « "• i rt rt ““= ..-J . o c 'rt C u S s S c-^ - y B C rt P 23 g rt 0^'^ g5,j '5 rt rt tM ji 6 .rac “ 3 25 C I'* B gs h K 51-‘F F- I c — .1 — S F ■" ;j ■- " i 3 _ B? _ ra v^' a = ® i^ -i ■!; 73^;^“»^ - Sji iS o J ^PS ra z fc ■■ E i; 2 » o 3 I .S " --2 — EH .2 5 b > i 2f’i . -o fn 2 n Bt Bi-e- w- Q p-i Ev = 12 =-.2 s-iS 7:“! 2 5-2 sag J BIT I M IS Sa^ ss £= g,-Ss-7 £ K.g_-n .£ Spp,S>‘"^Q '^'5— sz ' > M B-_ C iZ lE m - — ■^ — L i ?•_' ■n "9 " 2 '^' 2 «■■ K E-a-iSp. h *-L £ «ifl ^11 i=^!J4<;E ž^^gSs^fiS I LL £ E 1Q S 'rt * . . < Vi X -'^6 "Fi - 2578 I " I _^ ra ■■= c 2 -r d “'"J S 9 rt rt F ~ B I , Iv 2< IM _ p. N 5 a g.7 m - = '' z s .&O o ca' £ ^ '■ !> 2 s - 4 -Pl ° Q.C rtftJOO "7 ea O B 9 u Fi e t o -*-■ ra I ,S,S -i n " I očS < - «ir.£ -J -o " r — .'2.: o .ClZ x» 'Z 'i' - e o I .-as«s! = £ 5.!L . u :rt 1 O -53 V O I LTrt'Co'Š(N..2 “ ClC £ j i ? £ 2'sS 5 2q:34:F p _ . , e -.,_Ss2;Bg==;sg. 117?'^='^" gsO-cAitScKLi-fii,? ts:e;=i^2^ 7:--li|£|:1 - - ■ ■' ' B s £2: 1 I Q I c- “ c :: 5 c O rt tn 2 n 'iz> :,- i-E® E^ ■e®s1 4;'5co ca ra ra £ d ± - Q -B v ra ? o fM TO m o CO L§ rt > ? rt L .a ^5^ - - s - 3 •* 5^ rt s £ .RS rt rt rt rt ;^U4 .a^ V HA xn c ' B rt lU Z c 4 Š E S F ■El L> R N S n E OJi TS '5 B ± AJ £■ ' _ 22raco Crara^ J " B* F? ra j: ■ « « 5 § e 2 o 3 2is-S,5^ eo rj □ e . . K fZl fS WiHh o o I c U qj F-S s®'^' te' '-^ *-J Jr t a B .a ' “4 _ -r ra c^ T — Q 'S X TH 2 E S“ O 3 „* S5| ' ■^ = 5 n° ri sgi£2 I (3-g F" -iS 1 . = S ’' s “Si 1 o ce - - rt .2. 'Š i P I 21, 1^ ra 'l -Z’ E I 00 4i^ «N O < S p - 7 'i) 2 Si 'O I 32 rt m . B I? "S 2 I J' 7 ¥ 0“ £ .s ■■ I ;,r I| "« pZ rt o JC U S-3S e f X Vi > < P ? lU • c o N.-; 4,1 , N £ >1^0 Cfl ■; 6 2-§ s^š" tr rt o oc JC -' sAO p Jj-SoEbS-oii 'oSai •g O Si;S Z o «Q I -F . = ?- 1 g kes S . Si? rt rt 2 e Š a 5 c bO 5J — P O ISrSzo« rt Q €■ —: rt oc X? č ^2 =-| CPJB I rt r CQ ČA I Cb I s* U I c ^*rt B 'E u ra^ _2iSju=.^ ...drag, - ;h p- c (■ - ™ OJ ’*' rt v ri o rt « _ O c CZ g trt p*l rt (išrtC £.0.2 F^ , = '2 ■~g 7 o > P _ ra 2 fli E s n-. J2 ■=■ , rJ E ■= I i *^ ■ .rt = “ z Ce A - - 1 L- _ 11-. Ji W tft J tA J ra. _ 2,X T-J — g E £ 2 f s ZS; L- •s£ O Sn N O I CA rt ■=£35JFeS ’9 -2 5 I ra *j VX o-i S = ri ""I ~ B 111- C I*' 1^ 1““l B I c^ tl o I c I 'obiirt.fM 116 M C- I ra I ' .g"H - "* ' ° "S s -F sl/1 ' " I . '^ ' Sg'"’^’:S2siJ ‘i k m ii h A *5 ® u ji i ■ " ■u rJ?i I s :x^ I r 5in^# rt D c U ‘c’ 5-^ "15 S -h7z-B-^7-.3 2F 2 iia L 4 i -z 9 i S ! I S "O I ___ ' 5 - £.£ ?■$ i-"5 ■rtCDČN Ora fl' 0*75 £ ojtN h:U'-^iiT= ■ iz3i-5;sr3£. ’e2rto“ -4-2 d ■£ -■ £ s p? ~ - 'j 4 ' I m'£ J F ; Sl 2 4iK° g^-SJa^.hSjS '■“"t |--- 5?2'^|n u^bi^^crir-iJi ] ičnHol S og IL^g ci i . 1«?3 4^ SS-5 5-F I o cb . 3 -“E-^Pip.-iiJS = 9^jŠ7^S=3o t loo-a 'e_”.'2“00. i-j ■ u A ■□ ^ £ s «xj u 2 &9S 9 s ' .. £082° 2 5 “ £ v 2 I " Ž .a 1^ I -n “j ■■ =. Ji « “ !> a 7 sS u ra jj ■np 4 5 iS > CA ra Z JZ* O T c '^sii O £ i=! ■■'• fc! ra S® v'3^ 15^5^ I £ 5£”'*S ® e? Trt I ur, cn JC -M O- < Vi cc < 'N O < s > ^. — - -■£ .at, S . rtb„ I M) H I _b jO C 0 (0 s. i aij^ c gR= e ^-“SsTf-E 5 rog“ t4 C ■i. rt -H £ rt < I = i * C’ = C Sl Z “ = 7 So -j; g ' > rt Js • rt^ n o JZ CA rt 5 1Z H." B rt (/5 > CN c ■M'" ra A -SJ ' '1 rt 2fs B I 2 -F -o.; vj g ■^T L; ■= £ n i.tS^a - . s 2 <, c-12in.a,e)„T; 2; > I I 43< f"<2^ , 1/, čs8 *5' ' s« K 3 9 _°“57-SgSia oS?, * 54- ■“ — te 5^1 I s^-UiS72:5 ^2.2ii:_:4 5«-5a „12 = 2^ > ""■: H 1 -m C S B S — i -* O s 4 s s .'_ z I5V>B£E'dt!ri‘®^ ’ s h£ 2 “ I rt B =B B d rt -BF £■= pU »C^^O'5rt Ji.Mrt| ra e rt X at! 9 1*'^ v .y ?. s e « ? 5 i' ■ 8j=s7^ cd--- ’ e I 'jb 5-^.E in n cO _ ■■ N c"3 S > iE - 1 ^s 7 “ ■ ra (M ra H v A J? > E ■3 h 4^1 » ' -o 7 = Ž rK e ¥ . k ■= J « 2. »■ rt c -*• £ ' ?X' O rt XI 6® B rt 3.^ *- i trt 5 400 cfi c i£ ?sKtr‘ ra ? S O ra £ k X} ra 7.? I rlpj cti z z -o'4. i a.— ± n I I 7 5 S -D 2 'Š oT-jritiiBCi^^F- ^rt . — lUirtiuCL I ra mraaj'^*' 3 'Z .; s rt 7 on c c (Z cl .SO< c rt 3 = 24zSS-^ . E 7 5 ± a .5P. A £ O m - ran i ■r I - tl' T ,> 'S ra ■ “■ 1—, OJ I £ E ? ' Fi OJ,00 rt c ca X * E c : p„ --^S s ^3 o 7 . /-V 55 gS rt o J o >. c rt N - I 2 6x g-Ci- ra XQ /P O) > < > X r ’- Hh M O _ Ta _- — ^ I "Eb =j2"| gg -^98 K 2 f I iy> Jt 'si^ I -■So* - BD V s=. ■; rt = s; S'š:3£S;;g 2 » V rt “ ' UJ s « "L ' I = Z! > §se- m <} I >5 r -T 2 1'0 Xp ■.x-6 ram stn v - "•* .E J? '^'- -9 ” 5^.= A i (*> JU ni P rt BD Ja: rt ^J t E -t v J2 rt 00 -a^ o Q«-O I 2 i OSp771£ e o T-. 'N 5 Sž I 7 2^ Zi El c^- E 5 — 'C o 7Ž E iS-«.:?2iS-oS'^ i E 3 2! 2 1lpi'£ = S * I F 2 g I e ra^*’ — '’^ N^ss7^ fIJ Sal^^"D“= - ” “ - S.(l lilg js J a " A v B MM _-^, g I- -o A = S oi-cj ; o eR.Š Š ■rl 'pT ■ -4 2S SJ?.^ 7-?g c _ n ra , a g s CO ' a 2 - ..so h o TJ 5i ra • ( 'O 3“"-got StŠf s" J s^iS:h:2£^ ■ 7S2g|3SFg2.|^ _H -J-. C r J > ra HJ = M B« F 5 , I " o « ' w ■7“' e. r s ' c*8 >■■5^.2 I ' = o ' - "=^^£^^1=1- ■s« ' -a,;2i£S ■ rt C 3* O' o rt rt rt BO ? I 'i>' .£J o Ž 5 I i £ rt c ? o < rt — -,- I BO'^ ■ ^sHoi tsi rt c i *" C rt :e5 2 2 - 7 “i 3 g 3 2^ S e: g Ci.o 2 5; ° I £ 'N g 2, g!Fi> 2 3^ -r^ ■ ■“ rpi.i- o 'S — “ 4 fM 5( □ liB-Scaio rjS £“ — 2q 11“ - J ' ca “Se .“^'^EFSoa o,-!? ' . E — 7 J S S .Tl’« s I — J _ I -fi ■" ■-■S E 5 « ^ -^ - Vi cc J ■o .D > rt rt v i "rt ' gi ' i^S.a !: .F B .-s - 3- t/i. ra _ r ,. '■ 4o-4 sS«SEs7SSs^ oS firt >$ra?A k 47 ra- iJ c "H =28“;« o S<*^ o'hS-S g2 JI -"B 5 ' 1^'" ■ “še; " 5‘-fi =* rt SC i?; rt - X rt ZŽ t a£ =7i' '-on X jg.- • IM v-i n rt ^-3, ra ra ra flj AJ (0 c 'STrJ — " b a aj , (A rt m 3 9 7 - 11 - B 7 I §S p X ® ' |7 5 2 p? „ Ižo-i 4> ,■= C' Vi > > o < s > rt rt rM '£ O N rt s 2 M m "o ! § o B 0-3 ■ I o'ŽS = Jo 2 £ £ 0 = 1 Q«t'aki'2jS = 2 a o I =4.^ i Sr;-= 3 = ,., •toSSj.tijSHrai — >«1 I 2o £0 ' rt - P li « C “ 7‘liSč .§ E-^-g^S — BJi =j: O -= o 00 rt rt 2rt; S z " rt ra ž-o"' I 1 EZ-? -7 :5.2 '^ B ' rt O\Sm eNcSZpJni ootn o .'T' KI rt 2 rt\ m = .= s« u g- Ž.^^o £ F-« U F. ®* " 'Sicn s *-iz r izi I 00 rt 2 o 7: “ B rt pJ< MJ O H e -“^ 1-^ rt JC v ■2 ' > ^ c 7 S-i '-? ri 7. , ia-« „ 7 o £ Ž.Ei? š: "S g ra trt - ’ - = 00 C£ 1 N rt I O — O\ a"’g hi I ! r 0^ I cx. tc: 5 I* eS S«, 2 ? i g=sj^. s® n - rt rt N = 2 gg.s25g “ 24 5 . ’§ ra r C G ^.3>2 ■/: ? 2 ® ’ i ' — _ 3> — e= cn O e> JC o Siti_ CM [ IZ £ £: n 7 p, rj ; -■1-9 I i ciO— k ,_: ' Spo I ra 3 J I 8 £ S ? a3 7 r o ' tn .;3- n Q = rt Jrt £ N N ■J rt rt ra iD ra > _ S '=* * ° = '7 ra rt 5 - B rt I ja Al » [/> J ■■: 3 rt ■ • c -c K “i2 Sr c ". M t5 2 £ Jž’5 on 3 < g (A e — 1':^ ' ~ '*J eo « — o ’5 — c X3 _ I h . e - “"p rt I ■s F I o BO > n izpiH ® > H c: u I ■«?.= “S s s = 1 . f't = - rt 'b I 3 s ,•! -g g ^c; ' =ss *" ■> ra «. - B t* s CH s > H Si ¥? " ■ E T-z *■ I u g J^ič C M A 2 ot _; B li E rt — 1^1 ® & ut rt < c I A ■ ■ N I rt rt *■ rt rt rtVTitn rt i Ji _|Q rarrtr^OjC R rtrt"^' .r, = ■- "Si-i pt = ,= > m-. S ?^s77l^" = 7 -. = S.D- otda-A ' c L s rt ' d2 S Q I ’ =^0^422 -^0^1 ' Šfi n s .J rt I s rt rt X rto«C0 , = ® 7 « ■'5 Q 'S -.5 ' 2 Cm -t J — B IBI IJI — iO IF .,l-3-“Sn I .H 1» E — I - ' 0. a 3-j > - -s " -I - !■ — £ ž-S 3 4 c g I 3 " 8FS = -a'3RS I ■ Cio c.Q II h I N Cm f — I o*: rt Vi > > ‘==§sS IR F c |3 B VI S "2 A B ' cn -5.-S S “X> b *■ ■ ra ET c ,. 2 in ™ “ ca c . 'ip* F “9^ aS £s“ i^a^cj5 2j Eri £ O -so^ra-^ ' * .r rs pq'lO > 0^ I Z I I ( c^ '*' I 2 n c> N S nj — ^'"■ ® EP - ' & ra £ J O' fe » I I ta 'ra tfl rt ' ■ rt £ iO _s — S«i2i s 4;' i;.sg iS «i Jj F - '^' -'i. Sl- >2 |Z'"'“ -_____ L. gtJ^O -3 5. i < S c .E i - O un B <0 S a e “-'gSuSs a- F-B ;3‘=’’!^3gg ( l^-dB 47 = 115" ii^Ei?2 zi'5S'S79fbS'?)^ 0= ;--I S-aJ ' -a.igj S , «s 1-S;“7s §-’ ' 1X1 Ch o p *tfl ■c m E D s CO X < ^S83p3K-2^§fl ^-■2 JtaSlgE 6 ,0 - I ra * c ' i » = ^Q . 2'2 “ F . H ' I -• 0 ._ ra e ® rt “* C ■ _____ :so«79"-°'-? °4'|s-S738 ■■ 7 .a S I »N a < 5" y “.2 hS =Š^£^sS:l=7 — I J i! li s £ 6.7 ”'<=a.S‘^'-rjS ao rt rt rt rt > rt :e “kj i £ rt u C •. m — , ...eS S7 s |2^riip? rtt N jj cfl l X tZ > I ii rt ■- ® ■; •M =■51 ra rt sg ™ I ”2 r.iL.'= -= H !?.l 5 - £ □ 31-? *" g =1^9 582p!^fSi-i£:£-ggs 4-r; 4 , Sp-jE ob-°>52 i-eB^FiO s E 5 '^ > O rt '2 S c F £■< H ra ffi I XA y _ ra ™ ra C eo c OO-S.A2--S £ £. I 0 > E S Q.g5'SS§ “ a pj E £ s.^ s v,;^o£47 3 S * <3 N ''O .« ■p his 1 š - 5 2 ■ rt .s F 8^ .01 f iS s go SP<5 s F 2Š7®r - E 2 rt O "n ’£ I ra "'■-=?£ ' i V JC u ca ;b '~ ^ ai rt £ E|b|Kf^ |!E-gS°0.3 «m5^5 i 1 3 SJ: 4a E X 2'co=ei--o > p- £ C^p^pB 55 ';Jk w i- 5y ^aeSl i' 5 t; '^1 )!l S v; '5 ^ik, 24. junija 1Qii p,- poletje srečevali i' P rovu. sodelovali, sai ie. S Kolumbom in dobo z ie h aovo ^te sodelovali, saj je prišlo na naš naslov čez odgovorov. Zato tudi letos upamo, da vas ttganko pritegnili. S !■ if. seznanim ; njo, bi vam rada povedala samo Oa sklepni prireditvi kviza Kolumb in doba '■ 1992) izžrebanih kar 60 srečnežev, ki so rta^rade pokroviteljev. Glavni izžrebanec ’(i' /JOKroviieijev. vjiavni izzreoanec : ^niio} Cankova pa je J 7. septembra (na dan ‘Z iikTžŽ. L' Ljubljano, kjer se je sreial izŽre-i^''^ občin in z njimi sodeloval v zani- iL^^'ovaii I W'’'' Ks( odgovori (ne samo izžrebani j pa Ažeinz TflFT] -- v Nemčiji, od koder tudi vrtd/fo i'w jriJt' ki>eb‘,r.yizžrebali predstavnike posameznih do julija udeležili mednarodnega bralnega Avenije so izžrebali Koprčanko Lindo Hrvatin. 4r- M k St, '' 'teb. >a letni: 'U ni toliko raziskovalen, ampak čisto »bralni^r, Poznati kar nekaj knjig, da ga lahko rešiš. MOSTOVE je primeren naslov, mj ■■ Hrt I *’ knjigah seznanimo z raziVritmi detelairii, , ste jih gotovo že prebrali. --■ to pa nam Širi obzorje. Kniige so 5 J Pokuk a Pika Nogavička s svojimi naga/ivim! "Ugledale dolg ošdjen Osirtko diviih vosi, kt mnao oalt 'V mir, od •ivtd ie''ra of- -f. divjih gosi, kt rurnjo palčka Nilsa vas počasna želva Kasiopeja s prijate-^ejček s prečudnimi irei/ii Marsovčki, na iri Kay iz Snežne kraljice, srečamo tudi i 3 ! 7- ■ Kroj/Kt, srečamo ruaz ifiiifg epU. SGP POMGRAD - NIZKOGRADNJE MURSKA SOBOTA, d. o. o. Bakovska c. OBJAVUA PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV: nosil zvezke, da je prepisal snov. Takšno je najino prijateljstvo. DAMJAN BOROVIČ, 4. r. DOŠ Genterovci ri ■^'‘e "‘"J« IHICIIUJC UrtllUIO. ■ 1. . 'ičkai/ .^''•^j^iižvrgolenju. Sončni žarki mi že obdaja gozd, zato je njena okolica “/prehajam po njej, ob tem pa ’ ■ ^ada n, '*“■ pridno delaio. Tudi mi imamo 'r’ srarSem pri delu. Najraje odpe- lVit)'^iih _ polia c_ “ ''3SI žubori potoček Bukovnica. 1^5 ■fih Polia c, vasi žubori potoCek Bukovnica. 'Vft, '"1 vvriia v h"«.«!.,-« V^b . "BjraiH Tu- Ob n’e vaškem Starem zvoniku. Va/''’ • Db z/*^ Pi^ipovedujemo Žalostne in vesele oniku raste star ponosen kostanj. Rada 1. TAM 260, vlačilec P. RABA, vlačilec 3. TATRA, prekucnik 4. TAM 125, prakucnik 5. TAM 125, prekucnik 6. P. PRIKLOPNIK - GOŠA 7. P, PRIKLOPNIK THEUER, prekucnik a. P. PRIKLOPNIK GOFIICA, prekucnik 9. Bager G 700 10 Bager A 600 11. Buldožer TG 75 12. Rovokopač PROGRES - KRAMER 13. Rovokopač PROGRES - KRAMER 1984 1978 1978 1976 1976 1980 1974 1978 1979 1978 1986 1988 BRIGITA KLUJBER,5. r. DOŠ Genterovci 13.500 DEM 12.750 DEM 8.000 DEM 6.000 DEM 6.000 DEM 8.100 DEM 12.000 DEM 16.500 DEM 8.000 DEM 12.000 DEM 3.000 DEM 19.000 DEM 24.000 DEM Navedene cene so brez prometnega davka. Vozila so vozna Ogled na sedežu podjetja ob Bakovski v Murski Soboti. Informacije po talelonu (0691 32 902. Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Odgovor na 41. vprašanje ste lahko prebrali tudi v Vestniku, zato smo prejeli kar precej pošte s pravilnimi rešitvami našega nagradnega vprašanja. Skoraj vsi ste, 'zadeli v polno’. Tekačev in tekačic je bilo okrog 2.500, najhitreje na najdaljši progi pa sta tekla MIRKO VINDIŠ v moški I konkurenci in HELENA JAVORNIK med ženskami. Naj- več sreče pri žrebanju pa je imela IBOLKA HALOŽAN iz Radence (Porabska ulica 6), ki bo prejela knjižno nagrado. KUPON St. 43 Ali veste, iz katere pesmi je verz Tri dni jo že žanje, tri onke ima ..? Odpovore tc X., ___■ snopke ima ..? Odgovore (s kuponi. Če Želite sodelovati pri žrebanju!) pošljite najkasneje do 30. junija na naš naslov in pripišite »ALI VESTE«. stran 22 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tukrat bi> tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih pa pitje v zajemalo obdobje med torkom 15. 6. in ponedeljkom 21.6. 1993. je bilo za 320 lotov prometa, naslednjega dne na 13023 pri 203 lo- koval na 88.2. Nekoliko pa je v tem tednu nihal tečaj obveznice PTT lih prometa, v četrtek na 13039 Ljubljana. 15. 6, je sicer porasel za Uvrščena kotacija I - obveznice (931 lotov prometa), v petek pa na 13115. ko je bilo za 1011 lotov prometa z njo V ponedeljek pa je tečaj te delnice padel na 12448. prometa pa je bilo za 1434 lotov. V lem tednu je enotni tečaj obveznice RSL 1 rahlo nihal. Tako je 15. 6. 1993 njen tečaj padel iz 118,2 na 118,1. ko je bilo za 25948 lotov prometa, naslednjega dne pa na 117.9 pri 15510 lotih prometa, V četrtek je njen tečaj poskočil na 118,2, prometa pa je bilo za kar 68591 lotov. V petek je njen tečaj ponovno rahlo zdrsnil na J 18,1 pri prometu 11577 lotov, vendar je Prosti trg - obveznice Enotni tečaj Gorenje je v tem tednu nekoliko nihal. Tako je 15. 6. porasel iz 96,3 na 96.7, ko je bilo za 262 lotov prometa s lo obveznico, naslednjega dne padel na 96,1 pri 186 lotih prometa, da bi v Četrtek poskočil na 96,8, ko je V ponedeljek poskočil za kar 0.8 odstotnih točk na 118,9 (17746). Za kar 1,4 odstotne točke je 15. 6. porasel enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčnj) olajšavo m sicer na 113,9. ko je bilo za 140 lotov prometa. Naslednjega dne so bili z 20 loti te obveznice sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 112,0, v petek pa je njen tečaj poskočil na 114,3 pri 79 lotih prometa. Po enakem lečaju so bili v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli s 50 loti te obveznice. 15. 6. je enotni tečaj obveznice RSL 2 nekoliko porasel in sicer iz 90,1 na 90,3, ko je bilo za 1142 lotov prometa s to obveznico, se naslednjega dne vrnil na 90,1 pri bilo za kar 1531 lotov prometa. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posh s 632 loti, njen enotni tečaj pa se je izobliko- 0,4 odstotne toček ii 103,5 na 103,9, vendar ja naslednjega dne zdrsnil na 103,6. V četrtek je njen tečaj neznatno porasel na 103,7, ko je bilo za 507 lotov prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v petek pri 41 lotih prometa. Za 1,2 odstotni točki je 17. 6. padel enotni tečaj obveznice Rogaška 1 in sicer iz 75.0 na 73.8 prometa pa je bilo za 105 lotov. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 24 loti po tečaju 75,0, v ponedeljek pa je bilo za 20 lotov prometa po tečaju 73,8. Z obveznico Rogaška 2 so bili v četrtek in petek prijavljeni aplikacijski posli skupno z 9 loti po tečaju 30,5. Po več kot mesecu dni so 17. vni na 96,4, v ponedeljek pa je njen tečaj rahlo porasel na 96,5 (400 6. zamenjali lastnika 4 loti bla- lotov). Po dobrem mesecu dni je bil 18. 6. sklenjen aplikacijski posel s 16 loti obveznice LEK 1, njen tečaj pa je ostal nespremenjen, torej 95,0, Istega den so bili sklenjeni aplikacijski posli tudi z obveznico LEK 2 in sicer z 12 loti po nespremenjenem tečaju 98,3. govne obeznice Rogaške po tečaju 12J25 (375 tolarjev). 1472 lotih prometa. V četrtek pa ponovno pristal na 90.3 (689 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj ponovno poskočil, tokrat na 90,6, ko je bilo za 288 lotov prometa, vendar je v ponedeljek zdrsnil na 90,4 pri 3068 lotih prometa. Uvrščena kotacija 11 - obveznice Za kar 2,7 odstotne točke pa je 15. 6. porasel enotni tečaj obeznice Metalna in sicer iz 54,0 na 56,7 (60 lotov), v .četrtek pa je njen tečaj rahlo padel na 56,5 pri 40 lotih prometa. V tem tednu je vglavnem naraščal tudi tečaj obveznice občine Laško. Tako je 15, 6. porasel za kar 1,6 odstotne točke in 76,8 na 78,4 ph 696 lotih prometa, naslednjega dne sicer rahlo zdrsnil na 78,3, ko je bilo za 266 lotov prometa, ven- Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je 15. 6, porasel iz 109260 na 110904, ko je bilo za 63 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 112121 pri 63 lotih prometa, v četrtek na 113755 (22 lotov prometa), v petek pa na 115033, ko je bilo za 36 lotov prometa. V ponedeljek je bilo za 9 lotov prometa s to delnico, njen tečaj pa je ponovno nekoliko porasel na H5581. dat se je Četrtek povzpel na 78,5 Človek in njegov poklic Spomini »ciglaqa« Petra Zlata doba graditve sodobnih stanovanjskih hiš v Pomuiju je mimo, saj ni več mogoče dobiti cenenih posojil, kljub temu pa ljudje še vedno gradijo. Za zidavo najpogosteje uporabljajo opečne module, ki stanejo pol marke, v tolarski protivrednosti seveda. Ta cena pa je ugodna, kajti bila so obdobja, ko je stal kos marko. Graditelji torej nekako še zberejo denar za opeko, les in kritino ter hišo spravijo pod streho, potem pa nastane (zaradi prazne denarnice) krajši ali daljši premor. Peter Brunec mi reter Brunec nekaj svojih opek, p _______Ji i^.-,f JCL, >■ _ stare več kot deset K*-! L Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 15. 6. poskočil iz 87,1 na 87,4 in se na tem nivoju zadržal do petka, skupni promet treh dni pa je znašal 150 lotov. V petek je enotni tečaj te obveznice rahlo zdrsnil na 87.2. ko je bilo za 296 lotov prometa z njo. v ponedeljek pa na 87,1 pri 410 lotih prometa. Z obveznico Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo je bil 18. 6. sklenjen aplikacijski posel z 8 loti po nespremenjenem tečaju 85.0. Uvrščena kotacija H - delnice Delnica Salus je 15. 6. zadržala nespremenjen tečaj 5300, prometa z njo pa je bilo za 6 lotov Naslednjega dne so bili po enakem tečaju sklenjeni aplikacijski posli s 3 loti te delriice, v četrtek pa je njen tečaj porasel na 5350 pri prometu 28 lotov. V petek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 15 lori po tečaju 5268. v ponedeljek pa je bilo za 9 lotov prometa, enotni tečaj pa seje ponovo izoblikoval na 5350. Enotni tečaj delnice LEK je 15.6. porasel iz 12860 na 12918, ko (455 lotov), v petek pa na 79,2, ko je bilo za 418 lotov prometa. V ponedeljek je tečaj te obveznice rahlo porasel na 79,3, prometa pa je bilo za 412 lotov. Sele 17. 6. pa se je v tem tednu trgovalo z obveznico občine Šmarje pri Jelšah, njen tečaj pa je padel za 0.9 odstotne točke in sicer iz 81.9 na 81,0, prometa pa je bilo za 32 lotov. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 124 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 82,4, v ponedeljek pa Še s 3 loti po enakem tečaju. Enoti tečaj obveznice občine Zagorje je v tem tednu narasel za kar 3,6 odstotne točke. Tako je 15. 6. porasel iz 73,4 na 74,4, ko je bilo za 915 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 314 loti, enotni tečaj pa seje izoblikoval na 75,2, v četrtek pa je njen tečaj porasel na 75,7 pri 280 lotih prometa. V petek je enotni tečaj te obveznice poskočil na 76.4, ko je bilo za 189 lotov prometa v ponedeljek pa na 77,0, pri prometu 3940 lotov. 15. 6. je pade! tečaj delnice Grad in sicer iz 1575 na 1418, ko je bilo za 40 lotov prometa z njo. Padec je bil tudi tokrat 10 odstoten, kakor že dvakrat doslej. Ta delnica je dosegla svoj najviSji nivo 30. 4., ko je bil njen tečaj 2193, od tedaj pa je padla že za več kot 35 odstotkov, majhen pa je tudi promet s to delnico, saj je v maju zamenjalo lastnika le 240 lotov te delnice, v juniju pa do danes 120 lotov, 16. 6. so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti po tečaju 1408, V tem tednu je naraščal tečaj delnice MK Založba, Tako je njen enotni tečaj 15. 6. porasel iz 2900 na 3154 pri 2141 lotih prometa, naslednjega dne na 3320, ko je bilo za 524 lotov prometa, v četrtek pa na 3652 (450 lotov prometa). V petek je njen tečaj ostal na istem nivoju, lastnika pa je zamenjalo 40 lotov teh delnic, v ponedeljek pa so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 5 loti po tečaju 3682. V letih, dokler se ni »odprla« tuj*ina, kamor so mnogi krenili samo zato, da bi zaslužili za novo hišo, in v obdobju, ko še ni bilo množičnega zaposlovanja -dbma, si ljudje {v glavnem mali kmetje) niso mogli kupiti industrijsko izdelanih zidakov. Opeko so torej izdelovali doma! Seveda pa dela ni bil vešč kdorkoli, ampak so bili za to »ciglarski« mojstri. Po njih so bili znani Odranci, Bistrice, še zlasti pa Melinci. Velika večina »Ciglarjev« je že umrla, saj so opeko prenehali delati v letih 1960-70. Živi pa še 60-letni Peter Brunec z Me-linec. »Po vojni dolgo Časa ni bilo priložnosti za zaslužek v tovarni ali v tujini, ljudi pri posameznih hišah pa je bilo veliko. Tako tudi pri naš. Leta 1952, ko mi je bilo 20 let, sem se pridružil tedanjemu ciglar-skemu mojstru Pozderču in z leseno samokolnico vozil surovino (blato) na njegovo delovno mizo. To sem delal eno sezono. Drugo leto sem že bit pomočnik, v tretji sezoni in vse tja do 1967. leta pa sem bil ciglarski mojster. Torej sem bil jaz tisti, ki so mu drugi stregli: vozili zgneteno glino in odnašali pravkar izdelano surovo opeko. Glineno gmoto sem dajal v lesene škatle, katerih notranjost je imela te-le mere: dol- To pa je čisto sveža opeka, zložena v »oslico«, da bi se posušila, potem jo bodo dali v veliko skladovnico In žgali. To se bo zgodilo ob Ciglarskih dnevih. alna zemlja za izdelavo opeke. Izkopali, premešati in razdrobili pa smo jo eno leto prej, preden smo iz nje delalt opeko. Tudi zima je tako pripravljen material predelala. Največ opeke sem naredit v domači vasi, veliko pa tudi na Bistrici, Beltincih in celo v Kratjevcih pri Vidmu ob Ščavnici, Nekaj sto tisoč opek pa sem naredit v tako imenovani lastni reiiji. Pri tem so mi pomagaig sestre: Liza, Marica, Treza in Marta. Ta je velikokrat tudi vozita sa- mokolnico. Doma izdelano I MM ■ OB* w'o I M rt A « .Enotni tečaj obveznice PTT Celje je bil tudi v tem tednu stabilen, saj se je spreminjal le za 0,1 odstotno točko. Tako je 13. 6. porasel iz 97,1 na 97,2 in se na tem nivoju zadržal dva dni, skupni promet obeh dni pa je znašal 146 lotov, v četrtek se je njen tečaj vrnil na 97,1, ko je bilo za 403 lote prometa, v petek pa ponovo pristal na 97.2 pri prometu 99 lotov. V začetku tega tedna je padal tečaj ob- Naraščajoč trend je v tem tednu imela tudi delnica NIKA. Njen enotni tečaj je 15. 6. porasel iz 46949 na 47483 pri 143 lotih prometa, naslednjega dne na 49447, ko je bilo za 888 lotov prometa, v četrtek pa na 49582 (3173 lotov). Tudi v petek je njen tečaj porasel, tokrat na 50071, ko je bilo za 229 lotov prometa z njo, prav tako pa tudi v ponedeljek in sicer na 50572 pri 160 lotih prometa. Konstantno rast tečaj beleži tudi v tem tednu delnica Probanke, Njen tečaj je 15. 6. porasel iz 23791 na 24723 pri 410 lotih prometa, naslednjega dne na 24797, ko je bilo za 3491 lotov prometa, v četrtek pa na 26012 (623 lotov). V pe- I a i Dolgoletni ciglarski mojster Peter Brunec z Melinec je v najboljših letih svojega življenja v enem dnevu naredil tudi do 4.000 opek. _ . . lat je njen tečaj frorase! na 26513, veznice PTT Nova Gorica, nam pa jg t,j]Q 2093 lotov prometa, pričel ponovno naraščati. 15. 6. je CartA prvih bortev l. BraUcB voeos u-sae TaMtBkat O6Oe fi2-SS2 TOSl.£>VA(.WC4 LJ£JSLJIAM4 Slav«nrtliM*k* Crtte «2000 ««artbor aa <«o TiMaks: . . , . v ponedeljek pa na 27120 pri 2399 padel iz 87,5 na 87,3, ko je bilo za lotih prometa 416 lotov prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 93 loti po tečaju 86,2. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 87,1, ko je bilo za 118 lotov prometa, v petek pa so bili po- Za nekaj več kot 44 odstotkov je v tem tednu porasel enotni tečaj prednostne delnice Rogaške. Tako je 15, 6. porasel za dovoljenih 10 odstotkov tz 2050 na 2255 pri 1272 novno prijavljeni aplikacijski posli lotih prometa naslednjega dne na S 37 Joti. enotni tečaj pa se je izobli- Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha 2462, ko je bilo za 1096 lotov v prometa, v četrtek pa ponovno za 10 odstotkov na 2708 (2457 lotov prometa). V petek je njen tečaj porasel na 2840 pri 1262 lotih prometa, v ponedeljek pa na 2961, ko je bilo za 817 lotov prometa. opeko smo potem prodajali. V nekem letu smo je izdelali kar 100.000 kosov. Seveda pa je tudi moja hiša zgrajena iz opeke, ki smo jo naredili sami, s FENIKS Vpis hranilnih pisem Hranilno pismo Creditanstalt-Nove banke, d. d., je vrednostni papir, denominiran v DEM, vplačljiv in izplačljiv v tolarjih po odkupnem menjalniškem tečaju Credilanstalt-Nove banke, d. d., in z zapadlostjo po vaši izbiri od 90 do 360 dni. Poleg tega, da sami določite njegovo zapadlost, lahko sami poljubno izbereta tudi znesek, ki pa mora biti večji od 500 DEM v razponih po SO DEM. Za rok vezave velja nespremenljiva obrestna mera do zapadlosti, in sicer 7,25% letno za zapadlost do 180 dni in 8% letno za zapadlost od 180 do 360 dni. Ob zapadlosti hranilnega pisma se lahko odločite za podaljšanje oziroma izplačilo glavnice in obresti Prednosti nakupa hranilnih pisem so podobne kot pri blagajniških zapisih: - varna naložba z visokim realnim donosom - možnost izbire zneska in datuma zapadlosti - možnost predčasnega vnovčenja - možnost pridobitve lombardnega posojila Pridite in se pogovorite z našimi delavci ter se prepričajte o ponudbi v naši enoti v M. Soboti, Lendavska 11. Kratkoročni vrednostni papirji V tem tednu se je trgovalo le s 120-dnevnimi blagajniškimi zapisi BS in sicer 17. 6. z 20 loti po tečaju 67.59, naslednjega dne z 12 loti po tečaju 69.70, v ponedeljek pa z 12 loti po tečaju 69,80, Dvojčki z zapadlostjo v juniju Čeprav so ti dvojčki zapadli v izplačilo 10. 6., so bili z nekaj loti deviznih delov teh zapisov prijavljeni aplikacijski posli tudi po tem datumu. Tako so lastnika zamenjati še 4 mali loti po tečajih od 140.1 do 140,5 in 87 velikih lotov po tečajih od 140,1 do 140,6, TONČKA BOŽINOVIČ NIKA d‘ d. Poslovalnica Maribor žina 28, širina 14 in višina 7 centimetrov. Potem ko sem ' napolnil model, sem glino zgoraj odrezal z žico, napeto ' v loku,« mi je pripovedoval ciglarski mojster. Če sta surovo opeko odnašali dve dekleti, potem je v enem dnevu naredil okrog 4.000 kosov opeke. Če pa je to počel le en človek, je prišlo izpod mojstrovih rok od 2,500 do 3,000 opek. Veliko! Ponavadi so začeli izdelovati opeko že navsezgodaj: kmalu po 3. uri. Zgodilo pa se je tudi, da je bilo delo zastonj. Včasih se je namreč ulila ploha in razmočila surovo opeko, ki so jo »odna-šalke« polagale na ravna tla, posipana s peskom. V lepem vremenu pa se je opeka v enem dnevu toliko posušila, da so jo lahko zložili v »oslice« (skladovnice), kjer se je sušila približno dva meseca, potem pa so jo Žgali. * iiNa našem, območju, zlasti okrog Mure, je bita sjeoraj ide- BIOENERGIJA - ZDRAVJE, 10 let prakse in izkušenj - zagotova pomoč v 90% primerov pri večjih telesnih in psihičnih problemih. Tel.: (042)844171. IGOR HUSADŽIČ, Mursko Središče. i krušijo. Kakovost J ne le od gline, žganja. Mož seje potem voril tudi o tein* I I »Po dvomesečnem smo dobro ■*' t prostem zloiilt j t j Ponavttti/ je ta tnerda , 4.5 metra, štiri odprtine, tn črnela je pf^ 5.000 opek po eno; v , so bile opeke i; j f-' * V odprtinah smo k ■ metrskimi f . TJ- ._ji; crtid. . ušami’, tudi s šiort. vsa Mi zažarela (20.000 ali celo več ' njf/) I irf I 1 jfS - obidajno 4S ur- De ■ jalo gledat blizu niso I c II J **' ■ I- A' It^ veliko ' Ide, ze;o smv 'f * domakm jaboll^‘^^^.jif J kruh, L vroše. Žeja smo ali pa smo seko; vino po Si srna .odo/noi' (konec dele)-* b Ja, tako je bilo rejši se opeke prav gotovo P^' mlajši bralec pa je delo svojih LniU 4 1( delo svojin gniti J ko spet načenjamo J običaje m k desetletij in stoie^bo ;| ne delam titvan o ,c; j izdeloval zelo k tab nrikaz lahko □jJ? 1, tak prikaz lahke> čen. Na ; sirj pripravljajo P j glarski dnevi. * Sl k k že 2 potem JO f, žgali... beveufi v ne bo manjkalo- "J ko teko pnpi“ ' "b.«..*!) prireditev siniik® ol višČa nima. itev, ‘"- Ji H a kako Eto kako gre podjetje za flnančn trženje in svetovanj^ Murska Sobota, d-"- ' Stefana Kovača 1* Murska Sobota Posredujemo prodajo naslednjih stanova vanjskih hiš in zazidalnih zemljišč v Lendavi, Puconcih, Sebeborcih, TeŠanovo novcih v Murski Soboti; vskii^ 1, Štirisobno mansardno stanovanje v fibtttie _______nr, „= ____t,,.. /primeren površina tOOm^, kletni prostor (primeren dejavnost), drvarnica, garaža. Cena 80.000 DEM avrširi® 2. Enosobno stanovanje v Lendavski 17 a. P 41 m< Cena po dogovoru. 3. Garsonjera v ulici Štefana Kovača 29. P°' 32,08 (brez centralne, pritličje) Cena po dogovoru. 4. Dvosobno stanovanje v ulici /ršifi^ ivi 191 površina 54(z etažno centralno, P' ■l.a^Ii Cena po dogovoru. S. Pritlična stanovanjska hiša v Lendavsk^ površina 124m=, parcela 6,30 a, centralnv na olje. Cena 150.000 DEM V Lendavi: 1. Stanovanje v Mohorjevi 4, velikost Cena po dogovoru. 15-90 r^ V Puconcih: . 1. Stanovanjska hiša v III. gradbeni fazi, parceli št. 616/5 k.o. Puconci, skupne cena 75.G00 DEM V Sebeborcih: 1. Zazidljiva parcela, 7 a 22 m^. Cena po dogovoru. VTešanovcih: . 1. V središču Tešanovec št. 67 hiša, z elektriko in vodo (dve sobi, kuhinja. gospodarsko poslopje) s 25 a parcele t sadovnjak-vrt) Cena 30.000 DEM v Kuštanovcih: 1. Opremljena stanovanjska hiša v \>prc9H iijc;i lu aicti luvdr ij^n.d rii&d v J^n*r s parcelo, 3,98a, in sadovnjakom, 15^' Cena 150.000 DEM. Cene plačljive v tolarski protivrednosti na srednjem tečaju Banke Slovenije. nakup v sreoiscu cteiiinec. uojekt dograjen IZse dodatne informacije na sedežu Soboti, Štefana Kovača 12 (drugo Zbiramo interesente za v središču Beltinec. Objekt dograjen |!f Sl' dan pia'"' ooDOH, Aovacd f£ {aruyu telefonu 32 740 pri Bojanu Žunlču il* ' I 4 k 1 i1 I4 'n Al V “l, J s ■ J t tl c ?c,-j; ■Ž p"*' ■i A 39 junija 19QA stran 23 pisma, mnenja, stališča S& Ut sm ''SJRSKA sobota ■mesto ali vas??!! ^^eencf, kaj bo s tem našim »nuiAi zavzeZ svaje, aseAna, sta/išče do ssi Habjaniča, objavljenega v Vestniku pad najfavam »Kdaj bo naše mesto zares e •dt iti' ■P li ■r p * if 4 5 !?■ '*'■ kl^danje gospoda Habjaniča na M, Soboto ^^j^riostjo mesta. Le ^aojrranjTra gledanje na zastavljeno v'not ^■■h 7>7 rad podal osnovne kriterije za dolo-d 'Mes/a ati vas. Odločujoč faktor za to 14 az/rama število prebivalcev, ki 7 P^tn^ftibni faktorji pa so še: adriaie/f fpod 57vaisfvat /fi je ze7a ga^ta, jraZna m '*^^77ena, v prehran/ je na splošno neod-1' ^^7/i#da, pad pa je v redn/A aAdvrnA adna- I "Vip katerih ne bi bil mogoč obstoj in drugih funkcij ter f’’ /:an7:re/na za S*? *■>■ 5ahadanav ya duw normalen jh[k dvojnost«f Z/adr v adna^a da a^aZja pa nS nawwkn pa/av, v kolikor sploh jri na/dema v men/aZ/fed /Zudr. ''■ Act /e hifo na/derrt0 v //tufr. dTdnjfc« /e A75 Drž/, Logično je, da so novi : t7/udi ob/ast ni mogla umetno ^9 prinesli s seboj tudi svojo navezanost tedenske migracije). p očitno pr/dfl/cu/e, da se mentaliteta w ftr sr isi« (ttl Jft eii tl*' s(* S pneaKuje. aa je menwrfew i^''''J'4crjjiA je je ustvarjala stoletja, J rta/ AZ A/ZZ prav/ me/danZ nefcega Zmarda A/ je ZaAAa g/AaZ/ jama ^vnda,- ja m/ zeZa znane mentaliteta, 4« Au7mra FreAmureev, Le-f/ n/ja Em. '"’ 'ak ž.Qprtem, omejenem prostoru. In prav 7 7*^ prajfaru, ki živi pa Čeprav v maZem merZZ« je ‘^1^ jfl okaraj ni več meSianov baa3ajo kot praljudje, ki "■ A ^^PR^^^od smeti in delajo kar jim pe pafreAna Aamendrad, Kar je । i znane mentaliteta, '^t^ljenja ter kulturo Prekmurcev. Le-ti niso perilo ob bistrem poroku neumazanih peric. Zaključujem pa s priznanjem, v znanem mi žargonu in stila nevidne suflerke: Res sem bil reva.' Pa ne, kar šest let po koncu vojne nisem vedel nič o organizaciji NOG, kakor sc ti je zapisalo, ampak zato, da Te nisem sprevidel že ob Tvojem prihodu v Prekmurje in Tvoji predstavitvi v zojeAn/ iaAi gafdZne TfuAar v pHcondA, /6. aprila 1944: »Pošilja me Ivan Nemec- Vojko, katerim se poznata še izpred vojne z dela v društvih kmetskih fantov in deklet. Prišel sem vam pomagat kot partizan«. Priznam, da je bilo to srečanje zame prijetno presenečenje. Ničman/ kot tisto, /co sl mi na vprašanje.' »Ah imaš od Vojka ka/ešno potrdilo, dokaz?« pokazal pištolo in rekei: »To je moj dokazi« Ali sem potemtakem o »nalogu Ivana Nemca - Vojka Tebi* lahko pisal /cako drugače kot si mi Ti povedal? Seveda, dokler o tem od /vana Nemca - Vojka po vojni nisem zvedel drugačne različice z nasprotno trditvijo. Ko sem to, hočeš nočeš povezovat z vrsto dogajanj od najinega prvega in do zadnjega srečanja med vojno pa po vojni z razčiščevanjem Tvojih strateških ambicij velikega vodje narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju in razvozlavanjem Tvojih (vajinih/) različnih in nemalokrat protislovnih izjav, mi res ni preostalo drugega kor postaviti konkretna vprašanja obema: Tebi in Nadji. To sem storil 7. VI. 1951. Najbrž bo res zanimivo kaj objaviti. Pa ne samo vprašanja, ampak tudi odgovore. Saj so ob trikratnem odgovarjanju nanje - če se spominjata? - nemalokrat različni. Vprašanja kar hrani, kajti ta, pa tudi trikratna zabeležka odgovorov v različnih obdobjih tistega raziskovalnega leta 1951 so - celo z origina/nimi stenografskimi beležkami - shranjena v različnih arhivilL Kajti zaradi takšnih resnicoljubnih kljukcev, kakršnih podoba se zrcali v Tvoji in pisariji Tvojih zaveznikov, se je v dvanajstih letih borbe - z mZ/nZ na veter' - za priznanje posebne dobe, nabralo več kot dovolj pristnih dokumentov/ Mislim, da zdaj bolje razumeš, zakaj sem na Tvoj očitek (1972) »ka/co to, da mene nisi prosi/ za IZJAVO?*, lahko brezskrbnem odgovoril, da Tvoje izjave pač nisem potreboval' To se je lepo pokazalo tudi ob drugih prili/tah, kar pa je že druga zgodba. Za pokušino si oglejmo: I. Vprašanje 5: Svojčas si mi Ti omenil, da Te je poslal v Prekmurje, da bi poiskal mene, tov. Špindler: ali to drži? NapiSi o tenj ma/c? ved/ ,47/ je bi/ to morda Jurančič aU pa ta Spind/er, ki je sedaj zart? Odgovori: a) pritoinosina zaznamba: »^pind/eric; b) zapis ob mojem osebnem obisku pri Cervičevih.' zapif w/riM«a. f"-r-^ »»V Mtif >>n/ ■» pf^i. urejeni/priseljeni ljudje tl slabo kar precej in brez strahu lahko rudi nas - učitelje, štejem zraven. Nerad imam dlako na jeziku in to, kar me muči, rudi povem. Nekdo bo rekel, da je to zaradi dokazovanja, sam pa vem, da ko VAM povem, kaj mislim, mi je lažje pri srcu. Kako kaj povem, pa precenite sami/ pojojrtim predviem nekaj iz vsebine najinega dolgoletnega dopisovanja (1975-1982), ki se je začelo na Bukvičevo iniciativo in to po posredovanju pisa/elja Beno Zupančiča. Iniciativa dopisovanja in sprožanje obravnavanih vprašanj je bila Biikvičeva in v jR/erej« njegovega pisateljevanja. Odgovorni urednik Vestnika, mi je vmi/ zapis, češ »ugo-■ vora, ki se nanaša na vajino medsebojne odnose v tej dolgini ne morem objavitiir flO. 6. 7995.7. Zapis je komaj razpoznaven po medsebojnih odnosih. k' njem so predvsem vprašanja, ki so v ko je pisal »vel/kt rekstif - roman Vojna in revo/ucijaf bila zanj pomembno zanimiva, ker je povdaril (to tudi ponavljal) »Glavna naloga in dolinost vsakega pisatelja pa je pisati resnico * (20. 9. J9S0>, y pismih sva razpravljala o vprašanjih, ki jih je zastavljal Bukvič in so bila v vsebinskem okviru-romana: spopad z in-formbirojem in nastale posledice, marksizem in gospodarstvo (tudi v Jugoslaviji), vprašanje smrti in pobijanje domobrancev po letu 1945, kako naj odgovori na vprašanje tiska.- kaj bo z Jugoslavijo po Titovi smrti itn. In to je bila tudi vsebina mojega zapisa, ki bi znata biti zanimiva za razumevanje Bukvičevega prizadevnega pisanja romana. Zadnje pismo (J. 5,1982) je bilo podobno golidi z gnojnico na razmere v domovini. Pismo je bi/o zbir, znanstveniku kaj malo ustreznih vprašanj. Zakaj ta preobrat, ne vem. Med vprašanji: »Zakaj tiskajo v Soboti srbske drugorazredne pisateljice, doniačega prekmurskega človeka, ki ni najstabSi slovenski pisbti/j, pa ignorirajo »Hudoval se je nad neekspeditiv-nostjo jugoslovanskih sodišč, tudi v Ljubljani, kjer »baje so zvečine ženske sodniki, ki pa so noseče in se za sodstvo ne briga/Of. Precej mnenj sva izmenjala tudi o Ciganih (Romih), saj mi je med drugim posla/ za možno objavo črtico Marduk (Dialogi 611985/ in presenetilo me je vpr^anje: »Ali socializem iz Ciganov še vedno ni naredil marljive in poštene Ijudi^K Ker se je v razgovoru spodtaknil tudi ob moj doktorat znanosti, ne bo odveč, da mi je (5. 5, 1992) pojasnil: »Zakaj pišejo študenti v domovini svoje disertacije po 17 let? Jaz sem napisa/ dve, obe v tujih jezikih, v /etu in pof*. Na to pismo sem mu J pojasnjevanjem (odkrito besedo) odgovoril čez nekaj mesecev tn po tem nobenega pisma več. Ker preživljamo čas, ko je zelo uporabljiva in spoštovana morala obrekovanja in vsestranskega etiketiranja, sem v tem duhu sprejel tudi objavljeni razgovor. V odgovoru - zapisu, se nisem ne branil, ne opravičeval, ampak le pojasniti sem želel v koliko sem mogel in zmogel prispevati k vsebinsko bogatejšem romanu in to v času, ko sem moral še marsrkaterikrat krepko zastaviti besedo za političnega emigranta. Odgovorni urednik Vestnika me'je obvestil (10. 6. 1993), da imam pravico »povedati svoje mnenje in tudi odnose med Vami in g. Bukvičem, za to Vam predlagam, da svojo repliko skrajšate na 30 (trideset), največ 75 (petinsedemdeset) vrstic teksta.« To sem storil, ne zaradi sebe, kdor me pozna ima svojo oceno o meni, kdor me ne pozna, ga ni treba prepričevati. Odgovor pa sem dolžan vsem, k/ so izražali svoje mnenje o razgovoru ali kaj zapisali, kot: »Zelo nas je prizadela vest oziroma nesramen Članek v VejmiTcu, kjer nesramno omenjajo Vaše ime. Z Vami smo vsi pošteni mladi ljudje iz Pomurja« Bojan Macuh Drobtine/ 2/ Č9253 Apače Nalogam objektivnega tipa ob rob, zadnjič v ilsnku Nalogam ob/ektivnega hpa ob rob sem ietel opozoril! predvsem no (o, da je ko! vsaka druga meriiev, ludi ocenjevaitje znanja obremenjeno z napako. Dober učitelj se mora zalo potruditi, da jo Čim bolj zmatijSa in ne da zaradi pikolovskega gledanja dreves spregleda gozd. Ker je g. A. Kuhar poskrbel, da je polemika izgubila splofno vrednost, in je zaila na osebno raven, jo s pričujočim prispevkom končujem, g. Kuharju pa predlagam naj mi sporoči p kateri gostilni se dobiva in se p miru pomeniva, da ne bova le naprej s Čedalje manj vsebinskimi pisarijami morila cenjenih bredk in bralcev Vestnika. To je tudi razlog, da sem se obregnil le p najhujSe nesmisle, ki mi jih očita. Gospod Kuhar mi očita, da nisem odkril, da je napEal nadaljevanko treh člankov, To ni res, res pa je, da potem ko sem prebrat tretjega, prva dva nisem brat, ker me pač nista zanimala, Ce bi me tematika zanimala, bi jo raje prebral p izvirniku, to je p strokovni literaturi, od koder le tudi on črpal. Tudi ni res, da se o teiavah, ki jih morebiti imam z Zemljo ne posvetujem z učitelji fizike. O vseh nejasnostih v zvezi s stroko se obračam ravno na učitelje fizike, vendar ne take kot je on, ampak na moje sodelavce na fakulteti. Koi imam jaz pravico imeti mnenje, da je on slab učitelj, tako ima seveda tudi on pravico meniti, da učenci pač nimajo kaj govoriti, ali je učitelj p redu, ali ni, vendar sem sodbo o tem naslovil na ravnatelje, ravnatelj pa on zaenkrat le ni, O njegovi loli trenja, lepenja in ostalega ne mislim polemizirali, pa ne zalo ker tega ne bi razumel. Svoje znanje fizike sem le dokazat profesorjem, ki so me poučevali na fakulteti in zato ne mislim le njemu. Na začetku mi je očital tudi pomanjkljivo strokovno izobrazbo, Mojo strokovno usposobljensot ocenjuje habilitacijska komisija, ki je sestavljena i; treh univerzitetnih profesorjev, doktorjev znanosti, mnenje srednjelolskega profesorja njegovega kova, pa mi ne pomeni nič. Toliko p p?dnosi. Mitja Slavinec Primerjalna analiza in skfep: J. 16. aprila 1944 mi Bojan v pove, da gaje poslal Ivah Nemec - V^C7^ro> Mp/ 7ci>/iArem<> poišče mene zaradi predvojnega poznanstva. 2. V1. nadaljevanju svoitk: »Spominov rta partizansko leto 1944 v Prekmurju* Stane Cervič- Bojan zapiše: a) »v letu 1943 je to (vzpostavitev zveze s Prelcmurjem, Voj/co) poskušal uresničiti. Tako je Vojko kot sekretar okrožnega odbora OF za Ijiifomersko-radgons/co območje dvakrat skušal poslati Jožka Talanyija - Janeza v Prekmurje na politično delo. Toda Janez je okleval pri odhodu na takrat dokaj teža/c teren«. b) Meni je Ivan Nemec - Vojko, kma/u po koncu vojne dejal: »Jožica Talanyiju - Janezu sem govoril o tebi in da/ na/ogo oditi v Prekmurje, konec decembra 1943. Težko seje odločal, ko sva s Kape/e gledala na Prekmurje. Kot da bi s/uti/, da se ne bo vrni/. Jaz sem kmalu po Novem /etu 1944 zapiisti/ teren Prlekije. Janez ni izpolni/ na/oge po mojih navodi/ih in je odšel v Prekmurje šele na jesen 1944. Bojanu ■ pa fakšrtega naloga nisem dal iz več raz/ogov: Ker sem to nalogo dal že Jožetu Talanyiju - Bojan pa je bit v dfrem daj« ranjen in hotel silvestrovatt doma. To sem mu zaradi konspiracije in skrbi za našo dobro postojanko odsvetoval, pa me ni ubogal in spet je bil ranjen. Kei je imel vročino je bilo treba zanj poskrbeti, sem težko in izjemoma pristal na njegovo odločitev, da bi skupaj z očetom. Dragico in Etiza-b^o Vrbnjak odše/ na sosedno ozemlje pod Madžarin:.,, To pa Se ni bilo v Prekmurju, ampak predvsem teren Medjimurjaf /l ne, Bojan? Saj sam piSeŠ: »Pred odhodom 1 v Prekmurje smo se krajši čas zadrževali na območju G/obo/ce in Razkrižja. .. in 12. feda je na Tvojo odločitev oditi na ozemlje pod Madžarsko pristal Ivan Nemec - Vojko, »ki je ed>fiasaj(f kot praliudjet kt so smeti in delojo kar jim paSe. I /camennran, Jtar jre tiče .. ,"'<<11 ^^7Maja da jame^dana jem mnen/a, meJ^a A75 kot na someščane, ^*?MieJdana, Tra/ rad/ do javnega Jr h Jama z| J**, 'Hicff rv^i -J '•* Jjri7iyozzi z «Ffar/em, Kajft KS P ''“^ pokale, da o artikuliranih i(^ az. krogov ne bi mogli M i'^11 n?^“ Harris-Ultmanovemu + '''"•ii^'’'*^ ' modelu me.stnega ustroja za conami lle tega imajo !b!^ ne '''^'0'" Ch '^‘'^ii''i‘i''<> geografske-socialne struk-jt' t* <1 ■!'■ naravnost absurdna, ne le >( 'E^Lul' (^^S-]4.(m preb.fCItieago- 'S-Me ^'v ' ampak tudi zaradi različnih f? Bufj- Jtf<7g£>v dj /nag/i 1^21 LilL jvuvvv /-'fcveJ' '?-43 tudi zaradi raz/ičnUt "Pi’L3n pokrajine pa si tudi ni ' ^^ke/n obsegu (^nekaj tiso^), I r^k/o praktičnih močnosti in p&gajev. ><* f^ka^ kjer se avtor huduje nad I. pos/ovfjth prostorov in tid- ■ ^esrarf, Drag/ g. Habjanič, 'nesto^g,^'^^'^,^^^tti?je7/e .‘"J ■■ P‘‘ P^iVnff v RIeJ^Ut 7e-W :^7r/o /e nodal e, ■ t i’’ '"'i'je mesto, ampak NAiSE bih, kakor pife/, Visok po/ifični /unkcionar^<.,, tn nova ifskupina, ki bi jo naj vodi/ jaz fr.j. Bojan, t^P* ^J* njega (Vojka, op. $. /l.J »6, januarja 1944, /eta prejeta Se zadnja navodita za po/itično delo«, dovoli/ da Te je, Milan Air, ki je Seie 12. februarja 1944 posrai sekretar prvega odbora OP za Globoko in Razkritje, »določil za organiziranje OP«. Tu si se, če se prav spominjaS, seznanil tudi z Ivanom Harijetn /BUBO, ki je bil maja /944 z rtami zaprt Čakovcu, op. S. K.j in se mu »predstavil s prepustnico slovenskih partizano vir, ................................ Furaflojfi/ prarejdra;^; ‘ De/egati občinske s/cupščine Cora/a /?adg<7Ma i'">/ - rffl hf jr rf^eviI- na Mi3 • UH ■■! pr /r^cKU" k^Sil/oporf, nn iiPKf '4 »TfiM^rnjnnRii orgimejaer/r ' ■n*. J iSŠ?* J P SJb * '■^1 ■*! e ■■OKdefcac celo'v takinih t. It. \ --■■rrnr ■: lu jx aelJj '‘'o IC take r 2. 5. Jotef Kocuvan Peter Kreff CuSJoief , , , , , ,, Krfl;>rrt/ r 5KD Spodnji Ivanjct Negove predsednik Drago Mir j - / Oič^Mr m 5piPd«p ivanfct 'tlc,^ln I ™ I predr-r' operL ^^hdavskim sodiS-r'rre)0 iiPisu, kakor npr. tista ww4 pejnezc* kulture niiZe več ne "Smer[jJ«" pr»vo Bvl«, 9cla Je zvedo. s kak41n pevski zbor "Stefan Kovač;'' z M. Sobote avtobuson je na eedobdinsko revijo pevski zborof pelo Or«oŽ, I s« Je popej Vit kulturna institucija je naročila avtobu«, pa kak ga Je plačala, pevci genau ne vejo. Verjetna je pa polovična tanita, jatou, ha BO pevci iteli občutek, il pelajb B pou avtbbusa, telko Je ^ilbu plačaoa njsn. se je tou dogajalo v tiston prvon sUJAl, jv nad vsa Iclknjc notri taklo tak, ka lukenj d»> J i «D kA PA po bili **d*ti v pOLi avtobusa mokri, pouleg toga j*e pa nad vse mnouge lUknJe kre oken, pa v podi fudaJo, kak itrej ts. pravo tisti pevec, iteromi J« ti«tl prsmIčBn zic pri zAdnJi dvsrsj skoro nogou spotro, »e je po svoj« idigAvo, pe kspo. Edino k« je l«ksr Avtobusi dobro bilou. Je bUv motor, p^ Aof«r. Bele vgunjivo, K« gd« Je Avtobusna firma ka trbej v Ormol pelatl, Ja v«rj«tno dobila ka na J« trbelo pelati kakte betežnike, ti kulturni pozdrav, Avtobusna avtobus prpelo. firma Je Brat Dtouli OVEN Ona Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte. Toda nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tvojo družbo in končno mu bo uspelo. On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi postavnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obrne proti tebi. BIK Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš optimistično razpoložena. To bo pozitivno tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ki pa so na tvojo žalost podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal Iz neprijetnega položaja. DVOJČKA Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še dosti pomenil. Več pozornosti nameni svoji zunanjosti! On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa se boš jezil zaradi jutranjega mačka. Poklicala te bo rtova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno. RAK Ona: še vedno Irmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj ta tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni idealno! On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil kopico ugodnih kombinacij tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. V misijonih in Lusaki Kolumbovi paradižniki v Zambijo smo skupaj prispeli Štirje sošolci. Polni elana in Idealov smo pričakovali naše prve delovne dni v univerzitetni bolnišnici v Lusaki, Klinika je podobne velikosti kot klinični center v Ljubljani in Jo sestavlja več oddelkov. Ima 1800 postelj, a skoraj dvakrat več pacientov, ki ležijo po tleh in so srečni, če imajo vsaj kakšno.odejo. Ob vsakem bolniku je vedno eden od sorodnikov, ki skrbi zanj med zdravljenjem, Morda bo kdo dejal, da tudi to niža higiensko raven, ki jem. ne more izogniti niti medicina. Na eni strani najsodob- nejši ultrazvočni aparat. na ri^ Bili so sicer lepo rdeči, ven- , dar sumljivi tu mati iz Amerike. j Telesu ne dajejo nič kaj hranlji- j vega, zato je glas o njih neupravičen, so tiste čase govorili Britanci. Vendar je bilo takšno v naSih razmerah in ob naših normativih ne bi dosegla niti Po- higienskega minimuma. dobno sem prvi dan razmišljala drugi pa pomanjkanje osnovnih antibiotikov, odej, bolniških postelj. Med vizito smo morali paziti, da kateremu bolniku nismo stopili na glavo. Najpogosteje smo se srečevali s pacienti, obolelimi za tuberkulozo, malarijo, različnimi pljučnicami, kolero, grižo, raznimi kožnimi obolenji in seveda aidsom. Po uradnih podatkih naj bi bilo v Zambiji 40 odstotkov prebivalstva okuženega s smrtonosnim virusom, a po pogovorih z zdravniki je ta številka blizu 70 odstotkov. Zato smo bili pri svojem skih bolezni, ki ZambipJ'^ iajo povprečno življcnisf'’ ven. Na ulicah Lusaten^^^' zelo redko srečaš starčka, t-T povprečna življenjska <5^^ 45 let. Delala sem na in interni medicini, na logiji ter oddelkih za očesi* kožne bolezni- bili pri delu v mentorji in doniač' »' f'"’ #1* • Doma smo pred opravili dodatne teč-n'- ■. rurgije, mikrobiologije^ ''nctih bolezni in niktoskT cijskih bolezni in ranja, a veliko stvari. , , . _____n cmo pn'' videli v Lusaki, smo p' čali prav tu. mnenje enako rehabilitaciji. Prvotno so namreč imeli Evropejci jaaradižnik za strupen sadež, Se leta 1890 je neka angleška kuharska knjiga svetovala, da ga kaže kuhati najmanj 3 ure. češ da Je sicer neužiten. Skrivnostni rdeči sadež Je bil tudi osumljen, da piovzroča »ljubezenske blodnje«, zato so ga dolgo imenovali ljubezen- ■> t« '■! sko jabolko. Dunajčani so ga Bi že kmalu poimenovali »para dies«, ker tudi v paradižu ra- | siejo prepovedani sadeži. ’ Nekoliko bolje je Slo drugi 5 pridobitvi iz Amerike - vale- L žanskemu žitu«, Ker niso poz- | nali njegovega mehiškega porekla, so koruzo najprej sejali na vrtovih, preden so ji v 18. stoletju namenili večje površine. Madžari veljajo v naših krajih kot izvirna avtoriteta za papriko. Zmota. Semena je prinesel Kolumb s svojega prvega potovanja prek Atlantika. tl Ml »R! IfMl K 4» r*:' |?ssr I ! - Glavni vhod univerzitetne bolnišnice v Lusaki tudi jaz, a ob podatku, da morajo tri sestre poskrbeti za 100 otrok na otroškem oddelku, sem prav kmalu spoznala nujnost navzočnosti sorodnikov. Žal pa je med ljudmi splošno _ . . . razširjeno mnenje, da Je njihov Sprva sojo imenovali »španski klinični center HIŠA SMRTI. poper«, ko je prispela do Turčije, pa so jo poimenovali »turški poper«, na Madžarsko se je preselila Šele v 18, stoletju in tam tudi ostala, V 16, Stoletju se polasti evropske kuhinje buča, ki je prav tako uvožena iz Amerike, Verjetno najpomembnejši uvoz iz Amerike pa Res je namreč, da običajno pridejo v bolnišnico samo najtežji primeri in ob pomanjkanju celo osnovnih zdravil je težko pomagati. Naše prvo srečanje s tropsko medicino je bilo na internem oddelku, kjer so bile razmere vse prej kol zavidanja vredne. Je tako imenovana zemeljska Med njimi Je nekaj belcev in hruška, ki so jo pozneje pre- eden od njih - Poljak dr, Tar-imenovali v krompir, Kolumbu nowski - je bil moj mentor, morajo biti hvaležni ludi vri- narji za dalije, cinije. petunije, fuksije, ki imajo ameriške korenine. Amerika nas je obogatila tudi s tako imenovanim »kolonialnim blagom«: kakao in vanilija, tobak in kavčuk. Veliko nam je povedal o razmerah v bolnišnici in tamkajšnji medicini, saj si je v osmih letih dela nabral veliko izkušenj. Tako kot na vseh področjih življenja, se velikim nasprot- zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPUON Med našim šesttedensi® Vanjem v Lusaki domačih Študent«'-' prišla zelo prav, — sko fakulteto v ho mejo vsako leto oc j-del* študentov. Studil let in v tem jjdioi«; opravijo veliko P . jO f nAS« 1.*;^ dela kol pri nas. letniku že petem letniRu mostojno delaci, ah pri dežurstvih, kajti ; ■ •■--vvZaririfC iiko. L/ciu.r.e vidljive, plača nizka i« *\-seneča, da poskušaj« nje zdravnikov liko. Delovne v l Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On; V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si preveč odlašal. Pohiti! Ona; Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo veliko prispevala tvoja trma. Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj vase in v svoje sposobnosti. On; Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosegel tudi tisto, kar se ti je zdelo še nedolgo od tega povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi. Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe in prav lahko se ti bo zgodilo, da so boš resnično zaljubila. On: Izogibaj se provokatorjev, kt te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem pa boš pred dilemo, ali naj daš prednost ljubezni ali poslovnim zadevam. Odločitev bo težkal Ona’ Bolje bo. da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločati o veliko več stvareh, kot boS pripravljena. On: Nekdo le bo postavil pred dejstvo in spoznal boš, da nisi ravno tako genialen, kot si si domišljal. Je že res. da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor pa boš od takrat veliko previdnejši... delu zelo previdni, rokavice in veliko pozornosti ob vsakem koraku. Ob vsem tem trpljenju in pogosti nemoči zdravnika, čemur smo bili priča iz dneva v dan, smo spoznali tudi drugo plat našega prihodnjega poklica. Še težje je bilo, ko smo prišli na otroški oddelek. Srhljiv jok mater, ki so pravkar izgubile otroka, nebogljene ročice in proseče oči so bili spremljevalci dela ljudi v belem, Podhranjenost in malarija sta naJpogosteJSa vzroka smrti pri otrocih. Šele v Afriki sem spoznala malarijo v vsej njeni zastrašujoči razsežnosti. Droben parazit, ki je dobil nekoč ime Plasmodium falciparum in ga prenašajo komarji, je v Zambiji sovražnik številka ena. Običajno pridejo bolniki k zdravniku z visoko temperaturo, hudim glavobolom ter bolečinami po vsem telesu. To je le ena od številnih infekcij- STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI I S |i Mlada sestra * zdravniki i službo zunaj domač- Z delom in saki smo biti precej •n kasneje smo nost. Po šestih tednih. pustiti Lusako. ‘ '"-v Kalaluii.m'^^' ' jzvrtian- nost. sta Šla v pa v Naugomo- ,dl ,□1 iflW Ona: Pred očmi imaš en ji? ■ rlrt^rrnttti ki ti kflr nnnuiatO^ O priložnosti, ki se ti kar ponujajo, 3 ' prekinila trenutno zvezo, ki ti boš posvetila tudi lepšim in On: Nekdo, o katerem nimaš ravno nar nja, se bo izkazal za izvrstnega ^^j p'*' zmolil, naj ti no bo nerodno pnZ'’^:;^mi’^ spodrsljaja Se bližji. Ne pozabi na f** nek’ Ona: Sicer se boš upirala načn®-presenetil prijalelj, a so mu boš v ‘j morala podrediti. Se vedno pa b«s žala skrite adute, ki bodo lahko ah On: Nikar ne verjemi govoricam, ® prijatelj, saj je resnica P" čnoElio ti bo uspelo ns š’ ’ samozvani Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo pg ustavilo veliko v^jim osvajalcer”' Ona: Nekdo, ki mu sicer bre^^^av r razočaral in ti pokazal, da zna hi'^ rf* podel. Še najbolje bo. da stisneS ^^isH žeš svoje zadrege. Predvsem Id ■ nje... (10611® I’ On; S svojo prijaznostjo in 1^ 'JI I. sJ 3VU]U pT IJCl^r IUia«Jl_r »« I -Jj p- podporo vseh, tudi tistih, ki te sicef najbolje. Vrata so so torej odp’'®' vstopili in storiti pravo stvar. Ona: Pojavilo se proste trenutke, zato se . želijo. Kdo va, mogoče pa se o stvar. 11 bo izredno , j senikarne.i^^fl^j Z I ;e pa ae 1 izcimilo. Pazi na zdravje, saj s« ^s*^. On: Pazi na svoje besede, .OSi*' besede, obrnejo o stvareh, ki se lahko bo na vse kriplje poskušal mašč*'' zanašaj na svojo srečno zvezdo e stran 25 I za vsakogar nekaj V-'-J 4^^^i Olovek v stiski v IF' rej i' [if !žaiu. Ta jo inančno podpira, vodi „1 službena potovanja '‘tužbo obljublja tr' u je poročen, ’ sestajata. s na na m oče 'O- Čeprav V najlepših letih. 'Paj se prikriva in se I meceni, pod- I Detk.’ niso zastonj, inv njih zaljubijo Slepoti tega priprav-® oriti vse. Nekatere ’ njih očeta in hrepe-njem, ali po lepem d ali pa samo po ■ Za njih so pri-storiti vse. Niti 'n so 'kne v "ije ^=»rnosti. ^^''Ijene < ne rto ■ igra v L. rjA ’•* Kaieri so ravno ^dih deklet s. d. •niadih od moških, Ln Starih :.o Puj iv«. L. ---’■ tt-**'"’ neizo- ne da se da bj Čar grdih in prave ljubezni .f »plahnel. Kako aekk opraviči *• tetja?” svoja po- Pisma pošljite na naslov: VESTNIK. Slovenska 41, 69000 M. Sobota, s pripisom Človek v stiski. Anonimnost zagotovljena. četrtek VeshaL Glasbene lestvice skladb J. - George Michael & Oueen 'N love - UB40 MbUhi Etheridge , 'NhTHFrT. '“tldinviv - Ug|y Kid Joe 'fOtSE.DavidBo» htuiiin , zabavne glaske na murskem valu L ............. - En Sonic 'lOCSk • David Bouic ' Weiii™jy band I* X bind r>anijel Šmid Hudnik “* Mia Žnidarič 3. 'J GLASBE Pa z MARELOF 1 A*"" Slutijo '-MiaiBSIak. 1 tl A.5 - ‘riniei ^^IsJr^^OVn r*®" Anu Ivana Puglja l|R K Oplotnice J-vizeiB Stak* ii 1^,- fes ■'■'Iti Svetili in 9. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno geslo je: AKLEJ - KO NEKOMU ZAUPAMO Nagrade prejmejo: 1. Marjana Celec, Murski Črnci 15, 69251 Tišina Julka Rajniš, Salovci 165a, 69204 Šalovci 2. 3. Viljem OSkola, Križevci 152, 69206 Križevci v Prek- murju Pisna potrdila boste prejeli po pošti. Kuhajte z nami ČESTITAMO! g Kadar cvremo S' sladice Večino sladic pečemo, nekatere kuhamo, kar precej pa jih cvremo. O tem tehničnem postopku danes nekaj več. Testo za ocvrte sladice je lahko kvašeno, krhko, žvrklja no, pivovo ali skutino. Cvrenje je postopek priprave živil, ki jih cvremo v večji količini vrele maščobe, tako da živilo v njej plava. Kakovost ocvrtih živil je odvisna tudi od maščobe, v kateri cvremo, in od njene temperature. Najprimernejša maščoba za cvrenje je olje, na drugem mestu svinjska mast. Vrela maščoba naredi okrog živila skorjico, ki vsebuje mnogo diSavnih snovi, kar mu daje poseben okus in preprečuje izcejanje sokov iz živila. Maščoba se pred cvrenjem ali med njim ne sme pregreti, ker leto povzroči njeno razkrajanje. Modrikast dim in neprijeten vonj nas opozorita na pregretje tn s tem na kvarjenje maščob, V prevroči maščobi se živilo prehitro zapeče od zunaj, v notranjosti pa ostane surovo. V premalo segreti maščobi se iz-živil a izceja njegov lastni sok, prepoji se z maščobo in je še težje prebavljivo kot sicer. Olje je za cvrenje priporočljivo zaMO, ker ima visoko vrelišče - okrog 180°C. In zakaj se maščoba med cvrenjcm peni? Po dalj časa trajajočem cvrenju se to pogosto dogaja. Vzrokov je več. Škoduje na začetku pregreta maščoba, ali če se mešata dve vrsti maščob. Penjenje povzroča tudi večja količina smetane v živilu. Po dalj časa trajajočem cvrenju pa se vsaka maščoba »utrudi«. Močno penečo se maščobo zamenjamo s svežo, ko pen z vilico ne moremo več posnemati. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94.6 MHz (dopoldne tudi SV 648 hUz tvurm Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9,15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Prireditve ob koncu ledna - 17,30 Alternativno - 18.00 M V. dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.40 Potepajte sc z nami -11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Zakaj s« ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do innajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Glasba je življenje - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 10 Angleščina - 17 30 Mati oglasi - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedeha - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8 45 To bi moral biti kabaret ~ 9.10 Misel in čas - 9,30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premiSlievanje - 12,30 Minute za kmetovalce - 13,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenijo Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8 OO Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mah oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10 30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12 00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17 30 Šport - 18 00 S kranščakon. cekron. pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18,30 Potočila BBC-ja -19.130 Vključujemo Radio ■■' Suha koža, ki je bila več mesecev izpostavljena suhemu zraku v prostorih, ogrevanih s centralno kurjavo, potrebuje vitaminsko masko. Pripravimo si jo lahko kar sami. Potrebujemo samo avokado in nekaj kapljic sezamovega olja. Avokado pretlačimo, ga zmešamo s sezamovim oljem in masko na debelo nanesemo na očiščeno kožo. Na obrazu jo pustimo 15 minut, potem jo speremo s toplo vodo. Koža bo spet nežna, saj je v avokadu in sezamovem olju zelo veliko vitamina A in E. Ko masko odstranimo, obraz namažemo z normalno dnevno ali nočno kremo. Zdravilni obkladki živimo v stresnih časih, ko nenehno tekamo med službo, opravki in domom, in kadar nas teto opozori, da ima vsega dovolj, ga preprosto preglasimo z aspirinom, kupljenim nekje spotoma. Toda takšna odtujenost narave ima svojo ceno. Nekdaj so sc ljudje zdravili z naravnimi sredstvi in nekateri se Se spominjajo, da nam je babica zbijala vročino s kisovimi ali krompirjevimi obkladki, na ture nam je polagala vročo Čebulo, na buške pa mrzle obkladke. Počasi se začnemo zavedati, da pisane tabletke le niso čudežne in da si naredimo z njimi velikokrat več škode kot koristi. Toda samo zavedanje ne prinaša odrešitve. Med vedno bolj cenjenimi nasveti poznavalcev naravnih zdravil je veliko obkladkov, vendar jih ne uporabljamo, ker nakako niso praktični, najti moramo primemo krpo, ki si jo moramo prav zavezati, da ne drsi z zaželjenega mesta, iz obkladka pa se vendarle cedi. Zato bo marsikdo vesel novice, da bodo odslej naprodaj novi, nadvse praktični ovitki za obkladke. Anatomsko oblikovani ovitki imajo na notranji strani mrežico, v katero damo glino, zelišče ali zelenjavo in jo privežemo na obolelo mesto. Ovitki za obkladke so iz pralnega, koži prijaznega materiala - razen ovitkov za mokre obkladke, kjer polivinil preprečuje omočenje. SESTAVIL MARKO napast LFNIK ZBORNIK OPUČEN ANGLEŠKI FILMSKI i igralec DELAVEC v LESNI DEJAV. NOSTI I 'VLAGA I SUMERSKO AKAOSKI BOG NEBA DANSKI PESNIK IN PISATEU PETERSEN MESTO HAJSEVER. VTURČUl NEJŠA VZH 00 I ŠVEDSKA VZH OD jSVEDi CARIGRADAtlLUKA I Spartan-SKI KRALJ IN VOJSKOVODJA ANTIČNI BOG ZORA-VILSTVA NEKDANJI RUSKI VLADAR PROSTOR V ZEMLJI ZA POKOP MRLIČA ZAOHJI VOKAL V abecedi IZMIŠUO' VItSTA koraušče 9 BELGUI . VOD^ ARGON HITER ŠKOTSKI PLES1_ K. Iv®" Št. 25 I R , . I ‘“it ''»i Suboli, i, 1. julija 1993, na navluv Munki val, !*■ la gla&benc lestvice. ii: l'>' N,?**«. ^^slov Slovenjjd Torek - 5.40 Pri:bujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - T 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 KosOgost dneva - 9 15 Glasbene novosti - 10,00 Poročila - 10,30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12 OO Poročila - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obveslila - 16.30Poročila- 1? OOTema popoldneva - 17,30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18,30 Poročila BBC-ja - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno nismo - S 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 fščemo za vas - 10 00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12 00 Poročila BBC-ja - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 DoEodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - n 30 Mal) oglasi - 18 00 Na narodni farmi - 18-30 Poročila BBC-ja - 19 00 Vključujemo Radio Slovenije . Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenSčtm. nemščini in madžarščini - 7,35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 6.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10-30 Pika na i - 11.15 Mali OElasi - 12.00 Poročila SBC-ja - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 D.ines do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18-00 Najlepše Želje s česhlkami in pozdravi - 18-30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija FILMSKA IGRALKA MIRANDA NIZOZEMSKA GLAVNO MESTO 'CIPRA la VELIKO FINSKO JEZERO NEKDANJI PORTUGAL-SKl DIKTATOR STH0NCU I il PRALNI ŽAMET AMERIŠKO - PLESEN NA VINU tLEHEBT HOJE § + ANTON NANUT OZEK KONEC POLOTOKA nemSki ALOZOF (flUMANU-ELl L REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: frikase, raketar, Adriano, Neal, DT, TV, bori, I, belak, škrat, East, SA, KR, hram. Čas, eta, atentat. Penini. stran 26 vestnik, 24. junija 1^ anaa Uk NN VI rai ■s«! I k' temperamentni italijanski avtomobili tudi v Pomurju RAZSTAVNO PRODAJNI IST INTERIER SALON SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI SlfjKOlEHNR I' AVTOSERVIS LAJTER iz Dobrovnika prodaja in servisira vsa vozila iz programa FIAT in LANC-HIA V garancijskem in negarancij-skem roku. Nadomestni deli zagotovljeni. Vozila po konkurenčnih cenah dobavlja ADRIA AVTO - ekskluzivni uvoznik FIAT za Slovenijo. Prodajamo in servisiramo tudi vozila TA-VRIA, ki jih dobavlja Commerce Ljubljana. Cena vozila je pribl. 8300 DEM do registracije Informacije osebno na servisu v Dobrovniku 6c ali po telefonu (069) 79015. Adria Auto Cl-Q-Q. Ekskluzivni uvoznik Fiat in AVTOSERVIS LAJTER zastopnik 66290 Šempeter pri-Ganci, MMP Vrtojba, Slovsnija 23 Pomurje Vsak četrtek Vestnik Alimol ul 4, "let.: (062) 796691 KinmtEvot- Specializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov Panlamo vam: - alunrinifftste polizdelke: pločevino, izolacijsko folijo, profile, cevi - aluminijasti žični program; mreže, žice, varilne palice - aluminijasti streSni program: žlebovi, cevi, kljuke, obrobe Simtiileme, Izdelulemo, montiramo: - aluminijasta vrata, okna, pregradne, stene, zimske vrtove , - alumtnijasla vrtna oziroma dvo-riHoa in drsna vrata - aluminijaste ograje; z aluminijastimi stebri In mražo, primerno za dvo- rtiča, igrtiča... sadovnjake. skladli£a, lapl trade Mlajtinci d.o.o. Mlajtinci 37/a, 69221 Martjanci & GORENJE LEASING KMETJE, UPOKOJENCI, DELAVCI, OBRTNIKI POSTANITE LASTNIKI: - satelitske antene, - vioeorekordega, - HI-FI stolpa. - barvnega televizorja, - električno-plinskega kombiniranega štedilnika, - hladilnika ati zamrzovalnika. - pomivalnega, pralnega ali sašilrtega stroja Itd. NA SODOBEN NAČIN: - 25 obrokov - zagotovljena cena stalni obrali, - garancija m servis zagotovljena. t Informacije: tel., telefaks (069) 48 193, 48693 - tudi popoldne. i Pohištvo, bola tehnika GUiDV, vznwtnke, svetilo io ostalo ' 'oprema zo voš dom. Vso to lahko |w VEDNO UGODNIH pogojih' l ' dohfte v novem roistovm prodornem solono, ISTINTER1ER v I I Murski SoboH, Blagovno trgovinski center, Nemšavd 1 d. ; I I I i I iurskl SoboH, Blagovno trgovinski Mb 10x069/31 -616. I I ! Nakup na trt čaka braz obresti. PosoJHe od 6 do 12 mesecev brez pologa. Popust za^dačllo v gotovini. I Dthni ias: vsak od 8^do ! _____________________________________________I t^OO Dobrodošli in ne pozabite - nase geslo je IST INTERIER - VEDNO UGODNO ! Zveza zadrug Panonka Murska Sobota, z.b.o. razpisuje delovno mesto direktorja Zveze Poleg splošnih pogojev , določenih z zakonom, morajo kandidati imeti Še: - višjo ali visoko šolsko izobrazbo ekonomske, agronomske ali ustrezne smeri, - najmanj 4 leta delovnih izkušenj v kmetijskem zadružništvu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Zveza zadrug Panonka Murska Sobota, Kocljeva 16. z oznako »za razpis direktorja Zveze«. TRGOVSKO PROIZVODNO !N STOPtTVE«^ PODJETJE, (1.0,0. V PUCONCIH IN DOKLEŽOVJU telefon; 45011,45012 KMETIJSKA MEHANIZACIJA iz uv^ - kosilnice BCS, OLEO MAC - škropilnice in črpalke GRADBENI MATERIAL - Stavbno pohištvo KLI Logatec - fasadne plošče in opeka - cement, apno, maltit ŽELEZNINSKO TEHNIČNO BLAGO - odrezki pločevine - pločevina za rezervoarje - kotno železo - U-profil 35 tolarjej 69 tolane'' 93,50 tolan^ 98,50 - nerjaveča posoda Vse našteto lahko kupite na tri čeke ah o" mesečno posojilo brez pologa. PRI NAS SO NAKUPI fr I veono ugow!5J 500 let kranjskih sejmov Škofjeloški župan Peter Hawlina je človek, ki se zavzema za nekakšno obliko »blage diktature« in v zvezi s tem svojim prepričanjem je pred kratkim, ko je beseda nanesla na sejmaijenje na Slovenskem, dejal: »Bog nam daj spet kakšnega Friderika, da bi uredil sejemske zmede in zdrahe!« Večina bralcev seveda ne ve, kaj je prvi mož SkoQe Loke s lem mislil, zalo naj zadevo na kratko razlezimo. Na Slovenskem je trenutno pet sejemskih hiš (po abecednem redu); Celje, Gornja Radgona (ki sicer sodi v okvir Ljubljanskega sejma), Kranj, Ljubljana in Maribor s tem, da se v Štajerski prestolnici s sejmom ukvarja institucija, ki sejemskih prostorov nima, medtem ko se Mariborski sejem, ki prostore ima, ukvarja z drugimi stvarmi. »In zdaj,« pravi direktor PPC Gorenjski sejem iz Kranja Franci Ekar, »se hočejo s sejmarstvom ukvarjati v vsakem večjem mestu. Slovenjgradec ali pa Nova Gorica in Koper so sicer to počeli že prej, zdaj pa se kar naenkrat pojavljajo zahteve po večnamenskih dvoranah ■ tudi drugod - na primer na i Jesenicah oziroma skoraj ' v vsakem večjem sloven- skem kraju. Tudi mi smo pred poldrugim desetletjem zgradili večnamensko dvorano (v njej je umetno drsališče), toda nismo jo gradili predvsem zaradi Športa, temveč zaradi sejmarjenja. Šport je drugotnega po; mena. Zdajšnje želje gradi-■ teljev pa so predvsem šport, sejmarjenje pa le kot neka postranska, sekundama pri-dobitvena dejavnost, To utegne sejmarjenju hudičevo škodovati, zato sem proti takšnim težnjam; saj slovenska miniatura to ne prenese!« Kranj je dobil sejemske pravice leta 1493 in je tako mesto z najstarejšimi sejemskimi pravicami na Slovenskem. Pravice jim je podelil avstrijsko nemški cesar Friderik IIL in tedaj je na tem področju vladal red, zato je mivi ljudje; ko pridejo skupaj, se znajo marsikaj pomeniti, dajejo vtis dobrih sodelavcev in celo prijateljev, ko pa se razidejo, že vsak zase razmišlja, kaj bi komu vzel, kje bi mu lahko, povedano po domače, skakal v zelje, »Z osamosvojitvijo je Ljubljana postala glavno mesto suverene države in ljubljanski sejmarji so to vzeli kot danost, ki naj jim sama po sebi prinaša osrednje mesto tudi v sejemskem pogledu - glavno mesto mora torej imeti tudi osrednji sejem! To ni in ne more biti res. Ljubljanski sejem nima zaradi tega, ker je lociran v glavnem mestu, nič več pravic kot kranjski ali pa celjski! Morali bi imeti nekoga, ki bi podeljeval koncesije in preprečeval, da bi lahko kradli drug drugemu, kar zdaj veselo počnemo. Vpliv zbornice bi moral biti večji. Takšna politika, kot prevladuje zdaj, ne more nič dobrega prinesti! In če sem čisto odkrit, podobno kot je danes je bilo tudi v prejšnjem režimu, če- T ■ T j' II I zhodne Slovenije ni® j^ji kršna redkost. K« jij-šef sekcije „ zaV®" marjev, se je mal za večji red, njegovi napori o (u zultati njegovega hlinili takoj nekdo drug. -To bej Hotnic'’’’id zato, da ne kritij gospod Franci E prsl-kar vse P«^®^ kajti resnica je ^S^ter'J, ve, kaj govon, .m; ne razumejo, pa spet kaj dni. > J po svoje. Cepra da tako ni prav- fV kriti" ,rSl- ic I Začetki ■> I v avgustu, tg njem 'P -J ittk it Franci Ekar, direktor Gorenjskega sejma. cij - Podjetništvo je bil rojen v Kranju, zadušiti ga hoče Ljubljana - v glavnem ga je že, toda po moje tudi pri njih stvar ne bo Sla, ker si niso domislili nič novega. Koliko truda smo v več kot dveh desetletjih vložili v se- prav se mi zdi, da se zdaj še jem Zaščita, pa pride vmes bolj brez sramu »krade« kot pa se je pred osamosvojitveno vojno. Naj povem nekaj primerov: kmetijski sejem ima v Kranju 35 letno tradicijo, toda republiška zbornična politika nas je v sedemdesetih letih stisnila s tem, da je začela forsirat: Gornjo Radgono, nas pa načrtno potiskati na stran. Proti ekonomski upravičenosti nimamo nič proti. Podobno je bilo z obrtnim sejmom - začelo se je v Kranju, nadaljuje se v Celju - spet na račun političnjh Ljubljanski sejem s svojimi zvezami v vrhovih naše oblasti in podoben sejem se začne organizirati tudi v Ljubljani. Najnovejši primer pa je sejem Slovenska kakovost ali na kratko SQ, Za zdaj se slovenski strokovnjaki še kregajo, ali ta sejem je ali ni dober, nekateri pa že čakajo in se pripravljajo, kako bi ga nam vzeli, Če bo slučajno premagala tista struja, ki ta sejem odobrava. Da se razu- memo; s tem, ko naštevam primere, nočem reči, da nas Hawlina poklical na pomoč nesoglasij med Kranjem :n morajo drugi za vsako ceno duh tega cesarja. Slovenski j*.Ljubljano. ,Šejem mediiA;* zaščititi!'Ne, reči Hočem le sejmarji so po* svoje zani- " rodnih in obrtnih koopera- to, da so to prireditve, ki smo si jih mi izmislili in jih začeli organizirati in ker so bile dobre, so postale zanimive tudi za druge, zato so jih nam že ali pa jih šele hočejo vzeti. Slabih reči se nihče ne dotakne! Gre torej za to, da ne bi smel nihče kar tako nekomu nekaj vzeti in ne zato, da bi nekomu nekaj prepovedovali. Še veliko stvari je, ki bi se jih splačalo organizirati, pa jih nihče ne naj jih polš- čejo in se jih lotijo!« Direktor PPC Gorenjski sejem Franci Ekar ima kdaj pa kdaj oster jezik, ki se nikogar kaj dosti ne boji. Poldrugo desetletje dolgo direktorovanje kranjske sejemske hiše ga je marsikaj naučilo in tudi izučilo. Pod njegovim vodstvom je kranjski sejem izjemno napredoval in »njegove« prireditve so zanimive za ljudi iz vseh koncev Slovenije - tudi obiskovalci iz severov- tako je bilo svetovne čani te toli nmstor do*”’ prostor četku sA ____ ' .La nC LCIKU rte tegJ ^tCklctju logu. meri nekaj kV, Irt«"*' tiamenskar 1978, H I -i |l* lent [jsyC r* Li' kot [jsy2 L« .v pomeni- P: Ijo več iitfiij df L J| metrov 25.000 stavnih K sejmu liŠČCŽiS '7 f/3 mobilov iiT r ki ortK«'* iJi ” ... [jku. štora kritega- I I i I ' i^iltj^^unija 1993 stran 27 J' ie f str POLJEDELCI! 24 UČINKOVITO ZAŠČITO KROMPIRJA: P^gavos^o pred plesnijo in črno listno copea/uK 3,5 kg/ha Polyram D F cvi^Biav-z 1,5-3,0 kg/ha 3-4 kg/ha r SADJARJI! ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA UČINKOVITO ZAŠ- ČITO SADNEGA DREVJA PRED: • Škrlupom in luknjičavostjo koščičastega sadja Polyram DF • Pepelasto plesnijo M (),2% koncentracija 0,3-0,5% za škropljenje jablan in breskev *‘ESE: pese pred listno pegavostjo sladkorne, krmilne in Zavisti n" FL 0,4-0,5 l/ha Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: 063/33 112 Agro-program. V I* e- 5 f' (t li te t- e( f ti 3. t lit f '.'Jj -L_X^ ^’^BASF ZdK*> ZX EEDONOMIRD tniBANlZEM MURSK4 SCBOfM Staheta ROZMANA 5 TEL: 31-380. FAX; 31-312 gradnjo STamS^^^TRGOVSKO-ShCft/A^^^SKEGA OBJEKTA (Ob p. BELTINEC »bonski ulici) ' Pirostori (od 30 do 230 m^) Posoiita plačila (obročno odplačevanje, Sradnje v začetku oktobra f-.’ STAN. BLOKI .j'/ nakup dobijo informacije na ZEU (osebno ali po hi, (069) 21 266,31 380) vsak delavnik od 7. do 15. ure. ati posredujemo prostore tudi na drugih * p*omurju. Sn., ŠOLA DELTA d. tel.: 22364 ic za voznike motornih vozil, da X _ W 11 I ’ V^J^|JIXC IJlUIkzJ lilIi VCJiill.) v tem času organiziramo ''^'ajih- ki *^*®gorije vozil A, B, in F v na-Boeni' ‘ Gor, Radgona, Apače, Prosenjakovci in Ša- I>ELTA, d.. * GnrniJ O.O., M. Sobota, :«šo t T ttl.; v Gornji Radgoni, tel.: 62635 'to 185. Priporočamo se! iiPELIA -ZAGOTOVLJEN USPEHI četrtek Vestnik PALLITOP 0,50-0,75% koncentracija • Sušenjem vejic in gnitjem plodov koščičastega sadja Bavistin FL 0,5 % koncentracija Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: 063/33 112 Agro-program. J v ll 'l-l ' • I SciNKARNA BASFI VINOGRADNIKI! ZDAJ JE ŠE ČAS ZA USPEŠNO ZAŠČITO VINSKE TRTE PRED: • oidijem SiM s 0,2% konc. - za preventivna škroplje- 0,3-0,5% konc. - po pojavu bolezni Hkrati zmanjšuje razvoj rdečega pajka • peronosporo COPgaMK ® 0,3% koncentracija Polyram DF cvpgaBLav-z 0,2% koncentracija 0,3 % koncentracija - za sklepna škropljenja • sivo grozdno plesnijo UGODNO - mopedi TOMOS (možnost plačila na 6 obrokov brez obresti) - keramične ploščice - kmetijska mehanizacija - traktorji ZETOR UMalka Trgovin« Tamar Crertšovei d.o.0., let.: 069/70-762 @ metnlka rrvt>vfn» ZA ffvdl f tnerJ/f r .v f ■ '■j cc CINKARNA Ronilan l 1 kg/ha dvakrat: I. pred zapiranjem grozdov II. ob mehčanju oz. pobarvanju jagod Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: 063/33 112 Agroprogram. BASF 2EH® Ugotovili smo, zakaj je v so- s KRI NI Miij 3U1U, x.afb.aj jc * 5U’ boškem občinskem proračunu i ARk RkR-i Rrin n> L'I 4 iTt « I X_l4«!b«j^n ' tolikšen primanjkljaj! Milijon tolarjev je zakladnik Feri Cipot na pritisk obitrtskih uradnikov . namenil za »neskončnoročnar posojila brez obresti. Izključni i posojilojernalci so tovariiice in i tovariši uradniki, ki so denar ie , razposlali občinskim odborni- ' kom. Za podkupnino, da tudi i na naslednjem zasedanju skup.l- j čine ne izvolijo novega manda- 'i idr ja ne ba več iakc>s ! je, če bo prenehala Caponet- 11 tova vladavina brezvladja,« je j' ob enajsti uri dopoldne pri kavi v bifeju na soboški tržnici izjavila gospa z davčne. V naslednjem ptimeru smo imeli manj sreče. Gospod, ki ga bomo kot nepogrešljivega zunanjega sode iavca zaradi zaželjene anonim- nosti imenovali samo Jndex, ; nam je sporočil, da imajo tudi . na javnem tožilstvu v Soboti i r delovne presežke, ki pa »sicer niso veliki, ker sta gospa R. in njena kolegica, ki na dan tudi sedemkrat med delom obiščeta sosednje trgovine, bolj majhne postave«. I Novinar, ki ga je Prezidij '■ f Novinar, ki ga je rrezidij f v imenu krvi in zemlje poslal, [ da preveri ovadbo, je iz redak- * ; cije za kulturo in torej popol- i I KTd ■ noma nesposoben. Ne loči rož- marina od kamilic, ne pelina od čebule. Namesto na gospo R, je pazil na gospodično Čebulico. ki pa je bila prav tisti čas na študijskem dopustu in njeni obiski frizerjev ob delavnikih v dopoldanskem času ne spadajo med hujše kršitve delovne obveznosti. 4 « « 'Ker televizijska mreža CNN ». ni poročala o kmečkem puntu in ker me je Ted Turner tudi z dokument! prepričal, da iz soboškega občinskega proračuna ni dobil devetsto tisoč tolarjev za informativno dejavnost, naročam Preiidijevt vohunski službi, da odkrije, kdo je prekmurski Ted in kdo njegova Jane Fonda-Miss Aerobika,« je na zadnji redakciji zapove- dala Inna Benko-Mama Grande. V rokah je imela računsko poročilo soboškega iz-vTŠnega sveta. »Zanima me, kdo je dobil ta denar, ker ga mi nismo. Nočem, da bi imelo sonce, ki sije na moj fevd, sončne pege!'« Prezidijeva analitična služba je odkrila nekaj za zdaj nepovezanih in nepreverjenih dejstev. ! Gospodje Duh, Abraham in I svetnik Sapač so bili pri krneč-! kem lobiju odgovorni za infot- J miranje javnosti o poteku! kmečke stavke. Abraham je ustanovil farmo polžev, Sapač kupuje španske jezdece, Duh pa je dal na Murski val oglas, da kupuje kombajn. Brigita Bavčar si po izsledkih te iste analitične službe bolnega kolena še ni začela zdraviti z aerobiko. « * * »Vso pomlad sem sanjala, da bom poletje preživela z vrlimi prekmurskimi kme ti, n aslo-njena na njihove krepke mišice in v zavetju njihove nežnosti, ob kore ih mleka in brdavsih kruha. Ko pa sem videla, kaj so V Ča^u stavke moji ljubi kmetje ? ] počeli z ovcami, ki so bik za- prte na tovornjakih, me je minila vsa volja za podeželske romance,'« je izjavila Miša Molk. KESEDSA Radgonski mehurčki -—f Dobrodošli v Mariboru! Mogoče je pa čas, da ste takšno grdobijo dovolili za nekaj tisoča-da spremenimo radgonske mehurčke v mari- kov? Sram vas bodi, vas in vše tiste, ki samo govorite o čistem okolju, EiPhi le ta »Mariborčan« tako agresiven; družbo mu dela WEST. borske cekiaeiii^adgotie namreč ni več! ,A kako tp?-Vain;^m razložil vse lepo po _ vrsti. .Kot da mi ne vemo, da je to reklama za Ce mdizadnjiTmoja stara ne bi »nahecalaju'* cigarete, Ali bomo res razprodali našo pokra-da greva tnalo naio^at najine stare kostfvTo- jino za reklamne panoja?. KJe^je zdaj društvo plo vodo v'Rade«e!’h, sploh ne bi vedel, da se 2^ varstvo okolja, sjpanka zelenih, ekologi? t Sicer pa postaja naša Radgona čedalje bolj je Maribor razširil že do sem. Pri Avtoradgofl^ . . ... _ . . sem zagledal ogromno, zares velika ns'^tn^*f^odobna Las Vegasu, Edino Grozd ima še blo, na kateri je narisano nekaj čudnega-z veli- domače ime, drugo pa je vse tuje; Nabucco, kimi črkami pa piše DOBRODOŠLI -L'MA- Taverna Roma, £aser...To je samo nekaj ta-RIBOR - ST.OVF.NLUV Q tj vraga! Tisti' JKh. Tis^ gostilna tam pred trgovino PotroS-velika turistična irifijn za"Pobije jih je m'0“' nja, pa je itak vsa »nacifrana«, tako da ne veš, rila, ta pa jih oifiBori? JLakšen Maribor! To je če si na Havajih (neke Čudne havajske »ma- bila in bo Radgona; če pa že žrtvnjejt^okra- jino za takSočJ-velike reklamne panoje lahko za »kSne, s fri delali rc jih miD našim, radgonskim izdelkom. Zakaj ne biJraje narisali ve^c-isteklenice šampanjca ali pa^vsaj mehurčkov (ha. ha,..tako bt spet reklamirali našo rubriko). Veste kaj, staž seani nor (pa ne! Tu je posrSjH denar; nekdo Je moral dejiiti za to masten denar. Povejte mi, dra^-<^inarji, za kaj boste porabili tiste iitiEijcincw*f Pa ne. rele« imajo na terasi) v Aiieriki ali kje v Dalmaciji. Zdaj so obesili nad cesto Se tisti plastični maksi kozarec kokakole s slamico, da šoferji ja ne bi zgrešili.,fn parkirali kje drugje, Le zakaj tam nikoli .rfi policista, da bi s pločnika odstranil artomobile? Sicer pa je to že tema za mojega kolega in kolegico, ki se bosta oglasila spet v prihodnjih številkah. En lep mariborski pozdrav vam po- Silja vaš Radgončan Cene sadja i VRSTA in zelenjave ! Jabolka ; Maline s, Pomaranče j Limone Banane I Hruške I Češnje T Ul. krompir (Solata Ml. čebula Česen I Korenje e Cvetača E Paradižnik 1 TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA 94,00 84,44 144,44 124,44 154,44 164,44 124,44 124,44 124,44 540,44 160,40 199,04 Lendavski pereči »Le kako se ta Nad lahko predstavlja za kmeta, ko pa piie proti kmetom?« To pripombo sem večkrat stila'. v minulem tednu, ko so moji stanovski to varili s traktorji zaprli dolgovaSki mejni prehod. Se sreča, da me niso razkrinkali, ko sem nastavljal ušesa, sicer bi ja najbri dobil po grbi. Vsekakor pa bi me izobčili iz kmetijskega stanu. Takoj pa naj dodam, da če zdaleč nisem bit edini »stavkokaz«, kajti Se nekaj drugih je bilo, ki so samokritično priznavali, da so svoj-čas dobili od dr Zave cenerta posojila in da zdaj, ko v prizadevanjih za stabilizacijo prehajamo od besed k dejanjem, mora tudi kmet nositi del bremen. Predsednik JanČi je nekoliko odvil vijak, s katerim je bit »za- majhna nerodnost: tnoja^^j žična snaha pravi, da ne bo hotela tja za »kelnarta*^ । čeS, da ji ni do tega, dabipi-^ | »Sčipaliti, Bogme, tudi , bi bilo VSeč, Če bi jo : ritko, zato ne vem, kaka P ' reii! zadevo s .id' 1 mom. ■ . Je ze tako, da vsi ka priti do denarja, ne bi bi tt? več pretegnili. Pohvaliti p’ . ram delavce lendavskega benika (in to so predvsera ................... ki. brača iz Medžimurja). nekoč Turki, oblegajo skl grad. Vsenaokrog vili gradbene odre in b 1 I Cene rabt^nih avtomolnlov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci pripeljali 41 vozil, lastnike pa so zamenjali: Opel Ascona 1.6 D, letnik 1986, s 106.000 prevoženimi kilometri, za 10.000 DEM; Renault 11, letnik 1987, z 80.000 prevoženimi kilometri, za 8.700 DEM in Jugo 45, letnik 1986, s 86.000 prevoženimi kilometri, za 2.000 DEM. 64,40 244,40 60,40 124,40 ' 134.04 154,44 154,44 94,44 134,44 1 154,04 1 600,441 1SO,00 s 220,44 i 160,44 s Znamka avtomobila Citroen Visa 1.1 ciub Golf JGL Zastava 126 pgl Zastava 750 Zastava 101 GTL Renault 5 Renault 18 TU Mercedes 280 E Fiat Regatta 100 SiE Jugo 45 E Lada Riva Opel Ascona 1.6 D ietmk 1982 1981 1989 1981 1984 1991 1987 1979 1988 1986 1989 1986 prevoz, km 74.000 147.000 26.000 93.000 74.000 17.000 116.000 151.000 77.000 77.000 29.ODO 126.000 cena 2.600 DEM 4.300 DEM 2.600 DEM 1.100 DEM 2.200 DEM 820.000 SIT 7.200 DEM 9.500 DEM 10.70ODEM 2.200 DEM 5.0OODEM 11.200 DEM bi grad zasijal z novtm Ijem. Pa naj Se kdo : v občini in v drlavi ni de 7^ ..•Mi ga ie rtimarno,r^\ । Člani zmajarskega Jcn, ' društva, ki se imenu;e In v markovskem V »boža doga«. Na ' r„cu- iavnem prvenstvu oš tem pridno delali) dobiti nekaj le leteli, ampak več za svoje bike, svinje in pSe- mize do mize m skuSaii P j. nico; seveda, če je bo kaj za kar največ pijač m prodati, saj dežja, četudi smo z izkupičkom kupili * zanj molili, dolgo ni in ni hotelo Zmaja. Sčasoma naj h/n. ' ' ’ ■ ' " ■' PrejSnjič sem razkril, da pridelke s svojih polj in »prireje« iz hlevov ne prodajam »na živa vago«, ampak vanje vgradim Se nekaj dodatnega dela in potem gredo v promet »na mrtvo vago«: meso, kruh... Zdaj pa bom skušal dobiti za liter vina ne tistih skromnih 120 tolarjev, ampak dvakrat ali celo trikrat več. Zelo me mtka, da bi v Novem Tomažu najel eno od eimpranih hišic, ki propadajo, čeprav kulturna skupnost vanje nenehno vlaga. Za to pa imam veliko podporo občinske obla- /raujdni: driavni praraiun. zato bodo kmetje (tisti, ki so stavkali, in oni, ki s(m)o med- sti. Vsaj tako sem prebral v prejšnjem Vestniku, de pa * I še »Stalo« za zmaje, navrgla tudi Sola za 1 vrgla tudi šota za Upaj mo,* da bodo j : -..e- IH “''s *A • !■ dl" upokojitev. lepa -"“E niim ne drueim ni treba P' ■ žili po neba in nekt^ njim ne drugim nt hiteti (iskati delovne dt)^ g Čarni), kajti v mojt f množica upokojencev, veliko mladih, ki zdaj, in validsko tipokojem, , u pridno delajo Ne preš se potem tudi utrudijo,^ izlet na Madžarsko, kN' pleSejo do onemoglosti bijo kupiti pik solatko •. bikaver - »spominka«, terih pridejo domov tei fcr 1 Turnišče: cene pujskov s Prejšnj i četrtek so pripeljali rejci na sejem starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 "la I I I ■I TOTI in TOTA iz Lotmerka TOTI je pred kratkim nekje slišal, daje bilo v zadnjem Času več kot 30 ljudi v lotmerški ob- čini osumljenih, da imajo orožje, nc da bi za to vedeli tudi tisti, ki jim gre ta pravica in dolžnost po zakonu. Uniformirani molje 50 si sicer priskrbeli potrebne papirje za hišne preiskave, vendar so samo vil primerih našli, kar so iskali. V glavnem je šlo za oro^e, ki so si ga eni prilastili leta 1991 med vojno v Sloveniji. Če bi imel nekaj takega tudi TOTI, bi v Bunčanih in drugod še danes stala tista drevesa v nacionaliziranih gozdovih, ki so jih posekali delavci gozdnega gospodarstva, ne da bi jim to kdo dovolil, Če pa bi ga kdo pooblastil, da bi lahko s kakšno jpokanco’ raziskoval, kdo vse Je dobil nepovratna sredstva za takšno ali drugačno naložbo v kmetgsko dejavnost oziroma kakšna je usoda objektov, zgrajenih s tem denatjem, bi zadevi hitro prišel do konca. Tako pa se bo najbrž vse skupaj vleklo tako dolgo, da bo še prej Ščavnica pri Konusu Čista, kot bodo Čisti računi okrog tega. TOTA je malo bolj informirana okrog nesrečne usnjame, zato jo strašansko zanima, ali jo bodo res 30. totega meseca zaprli, kat je povedal občinski iupan, če ne bo pričlo do sanacije. To se ji zdi skoraj neverjetno. Ampak gospod B, zna biti mož beseda. Kupci so jib kupili 33, in to po ceni od 7 0W o T tolarjev za par. Sejem pujskov v Turnišču je vsak Četrtek od 120 let tradicije /o Pomurska banka j:Vaša I I Menjalniški tečaj Pomurske banke, 22, junija 1993, tečaji velj®}* 1993 od 00.04. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22. junija 1993 od Država t Cene mineralnih gnojil " AGROMAR, PANONKA AGROSHOP SLAVIČ KAN UREA Tešanovci ”18,30 17,70 M. Sobota 19,50 Brezovci ‘18,90 21,90 KljnČarovci 19,00 18,00 NPK 8-26-26 NPK 7-20-30 Vse cene so maloprodajne. 30,00 27,00 24,00 Prejeli smo: SKD občine M. Sobota podpiramo minulo stavko slovenskih kmetov pri zahtevi o povišanju cen kmetijskih proizvodov. Upamo, da bo slovenska vlada le zaščitila naše kmete, kot osnovne pridelovalce hrane v državi. OO SKD M. Sobota Stališče Izvršnega sveta v zvezi s kmečko stavko Avstrija Francija Nemčija Kalija Švica ZDA Enota 100 100 140 100 100 I Batika Slovenije 991,3998 2.476.4910 6,976.2843 7,7053 7.843,7853 118,0108 Nak«p_^._- -if 980,W , rum (Itl 6.990,00 " T.Jji.* IIA.™ t- J*5 Nogometni klub Potrošnik Beltinci Božič, Pek in Gabor čeprav se bo prestopni rok nogometašev začel šele jutri (petek), so pri beltinskem prvoligašu Potrošniku pohiteli z novimi okrepitvami. Pogodbe so že podpisali; Branko Božič, dosedanji igralec Mavrice iz Ljubljane, Alek Pek,.bivši mladinec zagrebškega Dinama in sedanji igralec Radnika iz V. Gorice ter Zlatko Gabor, bivši igralec soboške Mure, ki je sedaj igral v Avstriji. Pogodbo je podaljšal tudi Jančič. S tem so po besedah predsednika kluba Viktorja Ketlerja zaključili z angažiranjem novih igralcev, saj bo večina dosedanjih igralcev ostala v klubu Pogodbo je podaljšal tudi dosedanji trener Ivan Markovič Džalma. S pripravami bo Potrošnik začel 12. julija. . Izvini svet Skupščine občine Murska Sobota z zadovoljstvom ugotavlja, da so prizadeti kmetje in vlada Republike Slovenije zmogli oblikovati sporazumno rešitev za prekinitev kmečke stavke. Istočasno Izvršni svet apelira na obe prizadeti strani, da v bodoče pravočasno in s pravo mero dobre volje razrešujejo problematiko v kmetijstvu, da do takih situacij ne bo prihajalo zaradi arogance in negiranja argumentov. Uporabnike bankomat^ J obveščamo, da zaradi investicijsko-vzdrže del bankonnati ne bodo jo četrtka, 24. junija (od 22.00 jwi liju - I I predvidoma ponedeljka, 28- J 1993 (do 6. ure). , Prosimo za razumevanj® I 4 * s J F- Maučec ) 25.-27. junij V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPUC£ dL// ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE p,o. - TENIŠKI TURNIR - v petek - MfSS SPORTV EURO 93 -boto ob 20. uri 0^ 9‘ df' A * I k I k r 1 y/ I I ’■( - KOLESARSKI MARATON * HOTELA AJDA - v nedeH^’ 1