LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
2"). KNJIGA 1972
ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI
THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 23.
1972
ED J TED BY THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LJUBLJANA
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
23. KNJIGA 1972

m
ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 28. NOVEMBRA V)72
I
ORGANIZACIJA

SKUPŠČINA SA ZU
Predsednik Josip \ i d m a r , redni član. Podpredsednik Anton K uhelj, redni Član. Glavni tajnik Gorazd Kušej, redni član.
Častna t lana (2)
Josip Broz-Tito Edvard Kardelj
Redni elani (34)
France Bezlaj, Bogdan Breeelj, Srečko Brodar, Dragotin Cvetko, Maksim Gaspari, Svctozar llešič, Božidar Jakac, Boris Kalin, f ranče Kohl ar, Viktor Korošec, Bogo Grafenau er, Girii Kosmač, ALija Košir, Miško Kranjec, Bratko Kreft, Anton Ku-lielj, Gorazd Kušej, France Miheiič, Janez Mileinski, Franc Novak, Anton Ocvirk, Vladimir Pnvšic, Auion Peteri in, Ivan Bukovec, Anton Slodnjak, Lucijau Marija Skerjaiic. Stanko Škerlj, Mak so Snuderl, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Lado Vav-jietič, Boris Ziherl. Fran Zwitter, Andrej Zupančič.
Dopisni člani (18)
Anton Bajee, Milko Bedjanič, Kober t Bline, Matija Brav-ničar, Franc Čelcšnik, Bojan Čop, Davorin Dolar, Jože Go-riear, Peter Gosar, Milan Grošelj. Dušan Hadži, Dušan Ker-inavuer, Valentin Logar, Marjan Mušič, Janez Peklenik, Edo Ravnikar, Lajo Šuklje. Miha lišler.
Pri delu skupščine SAZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni elani (28):
Tvo Andrič, Milan Bartoš» Oton Berkopec, Vaso Butoznn, Janez Gilenšek, Edhem Cnmo, jovnn Djordjevič, Branislav Dj ur d je v, Leon Gerskovič, Velibor Gligorič. Branimir Ci lisic, Dimitrije Jovčie, Fran jo Kogoj, Blaže Koneski, Marko Ko-strenčic, Josef Kratochvil, Gnstuv Krklee, Miroslav Krleža, jallko Lavrin, Desanka Maksimovič, Vojeslav Mole, Grga Novak. Jean Nougavrol, Pavle Savič, Siniša Stanko v ič. Alojz Tavčar, Kos ta Todorovič, Mstislav Volkov.
V delu skupščine SAZU sodelujejo tudi predstavniki delovne skupnosti SAZU. V letu 1972 so jo predstavljali: do juniju 1972 Jože Bole. nato Milja Zupančič.
Delovna skupnost SAZU je 31. decembra 1972 šiela 118 delavcev: 64 znanstvenih delavcev in raziskovalcev z drugimi naslovi. bibliotekarskih in knjižničarskih, 17 upravnih. 9 tehničnih in 15 pomožnh delavcev. Takšnih s skrajšanim delovnim časom je bilo 8, stalnih zunanjih sodelavcev 11,
Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1972:
člani: Lev Bacbler, Emilijan Cevc, Ivanka Černelič, France .1 labe. Živa Lavric. Franc Leben, Primož Ramovš, Angelca Turnšek, Mitja Zupančič;
namestniki : Bogomir Ramovš, Jakob Kigler, Milan Sifrer.
PREDSEDSTVO SAZU
Predsednik	Josip Vidmar
Podpredsednik	Anion K n h e 1 j
Glavni tajnik	Corazd Kusej
lajrlik i. razreda	(zgodovinske in družbene vede) Lado
Y u v p e t i c
Tajnik 2. razreda	(filološkc in literarne vede) France
K o b 1 a r
V. d. tajnika 3. razreda (matematične, fizikalne iu tehnične
vede) Anton K u h e 1 j Tajnik 4. razreda	(prirodoslovne in medicinske vede)
Ivan R a k o v e c
Načelnik medicinskega
oddelka v 4. razredu Janez M i 1 č in s k i
Tajnik 5. razreda	(umetnosti) Brat ko Kreft
Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Josip Vidmar, Anton K u h e 1 j, Gorazd K u š e j
Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v letu 1973 je bil v Zagrebu, predsedoval mu je Grga Novak
ORGANIZACIJA AKADEMIJE (po stanju 31. decembra 1972)
I. UPRAVNA PISARNA
Upravni direktor: dr. Lev R a e b 1 e r. Tajnica predsedstva: Nada Jesse.
Šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja T o ni š e.
H. ZNANSTVENA PISARNA
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. Strokovni sodelavec: mag, Jolanta Groo-Kozak
III,	BIBLIOTEKA
Upravnik: Primož Ramovš.
Višji bibliotekar: Ana Kohlar-Horetzkv.
Bibliotekar: Marija S t e r g a r.
IV.	STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA Predsednik sveta: akad, dr. Fran Zwitter.
UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ
1. INŠTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO
Upravnik: akademik dr. Fran Zwitter,
Znanstveni svet še ni imenovan,
Znanstveni svetnik: dr. Pavle Blazni k.
Višji strokovni sodelavec: Božo Otorepec.
Zunanja znanstvena sodelavka: dr. Melitta Pivec-Stele.
2. INSTITUT ZA ZGODOVINO UMETNOSTI
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Eniilijan Cevc. Znanstveni svet še ni imenovan. Bibliotekar; Vida Ure k. Pripravnik: Damjan Prcloviek.
5. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja B rod ar, Znanstveni svet še ni imenovan.
Y isja znanstvena sodelavca: dr. JarOsäav Sasel, dr. Alojz S e r c e l j.
Znanstveni sodelavec: dr. F'rane Lei) en. Višji strokovni sodelavec: Stanislav J e s s e.
4, ORIFNTALI5TICNI INSTITUT
Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec.
Znanstveni svet: a kad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Viktor Korošec, dopisni član dr.Milan Grošelj, prof. dr. Jože K a s t e 1 i c.
5. MUZIKOLOSKI INSTITUT
l j pravnik se ni izvoljen. Znanstveni svet se ni imenovan.
6. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akad, dr. Rratko K r e f i.
Znanstveni svet: akad. dr. France Bezlaj, akad. dr. Bratko Kreft, dopisni člani dr. Anton B a j e c , dr. Bojan Čop in dr. Valentin Logar, prof. dr, Janko Jurančič, znanstveni svetnik dr, Jakob Rivier, znanstveni svetnik dr France TomSič, višji predavatelj Franc J a k o p in,
a)	Dialekt cinika sekcija.
Načelnik: znanstveni svetnik dr. Jakob R i g 1 e r. \ is ji strokovni sodelavec: Saša S e r n c e.
Zunanji znan. sodelavec: dopisni član dr. \alentin L O £ a r. Pripravnik: Frančiška B e n e d i k.
b)	Leksikološka sekcija.
Načelnik: prof, dr. Janko Jurančič. Znanstvena svetnika: dr. Lino L e g i S a, Boao Vo Jušek. Višji strokovni sodelavci: Milena Hojušek-Holz, Marija Janezke, Ivana Kozle v čar, Zvonka L e -der-Mancini, Joža Meie, Franc Novak, Maria Silvester, Stanislav Suhadolnik, Ada Vidov i č - M n li a,
Asistenti: Rorislava K o š m r 1, Jaka M ii 11 e r . Ivana S i r e e J j.
c)	Etimolosko-onomaslična sekcija. Načelnik: akad. dr. France Bezlaj. Asistent: Janez Keber.
Strokovni sodelavec: Drago M e i i e 1 j.
d)	Komisija za pravopis, pravo reč je in gramatiko. Predsedstvo: dopisni član dr. Anton Bajee, znanstveni
svetnik dr. Jakob H i g 1 e r , prof. dr. Jože T o p o -r i s i č.
Znanstveni svetnik: dr. France Tomšič,
7. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Upravnik: akad. d r. Anion Ocvirk.
Znanstveni svet: akad. dr. France Rezi a j. akad. dr. Anion Ocvirk, nkad. dr. Stanko S k e r I j, akad. dr. Josip Vidmar, prof. dr. Janko Kos.
a)	Sekcija za slovensko literarno zgodovino. Znanstveni sodelavec: dr. 1' ranče B c r n i k.
b)	Sekcija za literarno teorijo. Znanstveni svetnik: Drago Šega. Pripravnik: Daroslav Do l i n a r.
c)	Sekcija za biograf i k o. bibliografijo in dokumentacijo. Znanstveni svetnik: Alfonz Gspan.
A išji strokovni sodelavec: Nada Gspan-Prašelj.
8. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr, France K ob l ar.
Znanstveni svet; akad,dr, France Koblar, akad, dr,Bratko Kreft, prof. dr. Boris M erliar, prof, dr, Vilko Novak, prof. dr. Scrgej Vilfan, višji znanstveni sodelavec dr. Zmaga K u m c r,
I. Sekcija (za ljudsko slovstvo).
Znanstveni svetnik: dr. Milko M a t i c c t o v. li. Sekcija (za ljudske šege).
Znanstveni svetnik: dr. Ni ko Kure t. Asistent; Helena LožaT-Podlogar.
III.	Sekcija (za ljudsko glasbo in ples). Znanstveni svetnik: dr. Valcns V o d u š c k.
^ išji znanstveni sodclavec: dr. Zmaga K u m e r. Asistenta: Bogomir Ramovš, Marko Terseglav.
IV.	Sekcija (za materialno kulturo). Znanstveni sodclavec: dr. Anton C e v c.
9. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik; akad. dr. Svelozar 11 e s i č.
Znanstveni svet: akad, dr. Srečko Brodur, akad. dr. Svetozar Ilesič, akad. dr. Ivan Rakovec, znanstveni svetnik dr. Jože Bole, višji znanstveni sodelavce dr. Peter H a b i č, \ išji znanstveni sodelavec: dr, Peter JI a b i c. Znanstveni sodelavce: dr. I ranče llabc.
Višja strokovna sodelavca: mag. Rado Gospodaric:, Egon P r e t n e r.
Asistent: Andrej K r a t) j c.
Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valier B o h i n e c.
10. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Upravnik: akad. dr. Svetozar IIe Šit
Znanstveni svet: akad, dr. Srečko B r o d a r , akad. dr. Svetozar 11 e š i č , akad. dr, Ivan R a k o v e c.
Višja znanstvena sodelavca: dr. Drago M e z e, dr. Milan Šifre r.
Višji strokovni sodelavec: Milan Na te k.
V okviru Instituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo.
Tehnični vodja: dipl. geograf Marko Ž c r o v n i k.
it. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Upravnik: akad. dr. Ivan Rakov e c.
Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Rukovec, znanstveni svetnik dr. Jože Bole, prof. dr. Janez M a t j a š i č.
Znanstveni sodelavki: dr. Dragica Turnšek, dr. Katica D r o h 11 e.
12. INSTITUT ZA BIOLOGIJO
Upravnik: zuanstvcni svetnik dr. Jože Bole.
Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Rakovec, znanstveni svetnik dr. Jože Bole, prof. dr. Janez Matjašič, doc. dr. Andrej M a r t i n č i č.
Znanstveni sodelavec: dr. Ivka M u n d a.
Višji strokovni sodelavci: Jan Ca r n e 111 i i i, ing. Ivo P u n -c e t , ing. M it ja Zupančič.
Asistent: Božo D r o v e n i k.
Zunanji znanstveni sodelavec: prof. dr. Miroslav Zei.
Zunanji strokovni sodelavec: dr. ing. VTado T rc g u bo v.
Inštitut za biologijo ima še Biospeleološki laboratorij v Postojni, vodja: dr, Jože Bole.
13. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Upravnik še ni izvoljen.
Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Brecelj, akad. dr. Ali ja Košir.
Zunanji znanstveni sodelavci: prof. dr, Stanko Ranic, pri-marij dr. Slavko Rakovec, prof, dr. Miroslav Kali š n i k.
i +, TERMINOLOŠKA KOMISIJA
Predsednik: prof. ing. Albert Struna.
Strokovni svet: akad. dr. Alija Košir, akad. dr. Viktor Korošec, profesorja ing. Albert Struna in dr. Stanko B a -
nič, gimn, profesor \ pok. Franc K a p a s.
a)	Pravna sekcija:
Načelnik: ukud. dr. \ iktor Korošec.
Člani sekcije: akademiki — dr. Gorazrl K alej , tir. Makso Snuderl, dr. Ludo V a v p e t i e ; profesorja tir. Alojzij Finžgar, dr. Vladimir Murko, docent dr, Ja-romir Beran.
Znanstveni svetnik: dr. Vladimir K u k m a n.
b)	i eliniska sekcija:
Načelnik: proF. ing. Albert Struna.
Strokovni sodelavci: prof. dr. ing. France Adamič (zu agronomijo), ing. Stane Bon a S (za papirno industrijo), prof. ing. Boris Cernigoj (za strojništvo), ing. ^ cnče-slav F u n tek (za železnice), prof. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. Leo Knez (za varilstvo), prof. ing. Franc Mlakar (za elektrotehniko), ing. Lev P i -pan (/a raziskavo materiala), Lavoslav Struna (za redakcijo), proL dr, ing. Srdjan T u t k (za gradbeništvo), ing. Lojze 7, umcr (za gozdarstvo in lesno predelavo).
Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr.France Tomšič.
c)	Medicinska sekcija:
Načelnik: prof. dr. Stanko B a n i č.
Strokovni sodelavci: prof. dr. Janez Bat is, prtmarij dr. Mirko K a r 1 i n , pTof. dr. Ivan Lenart, san. major v pokoju dr. Frane Smerdu in asistent dr. Janko Kostnapfel.
Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Lino Legi š a,
d)	Veterinarska sekcija:
Načelnik: prof. dr. Janez B a t i s.
Sodelavci: prof. dr. Janez B a n i Č , prof. dr. Oskar Biilim, prof. dr. Vlado G r e g o r o v i č in prof, dr. Len li i g l e r,
e)	Naravoslovna sekcija:
Načelnik: igrane K a p u s , gimn. profesor v pokoju»
Pomočnik načelnika sekcije: Ivan K t e č i č , profesor Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani.
Sodelavci: akad. dr, Ivan Vida v, prof. dr. Raj ko Jam-n i k , prof. dr. Niko P r i j a t e 1 j , prof. Oton S a j o -v i c , prof. dr. Alojzij V a d n a l , višji znanstveni so-
delavec SAZU t pokoju dr. Roman S a v n i k , gimn. prof. Julij A 11 i i c , inšpektor za STednje šole prof. Stanko Urši i.
f) Umetnostna sckeija:
Načelnik: akad. dr. Dragotiu Cvetko. Člani: akad. dr, Bratko Kreft - za literaturo, akad. dr. Dra-gotin Cvetko jn nkad, Lucija n M. Skerjanc — za glasbo, akad. dr. Bratko Kreft i 11 prof. Pino Mlakar — za gledališko. Filmsko in plesno umetnost, znanstveni svetnik dr.Emilijan Cevc — za iikovno umetnost.
SKUP5CINA
t P R E D S E D S T Y O j		
Uprovun piïarna Znnn&tYCDa pis iras	Biblkteka	Studijski ennter
		nu z^uduviliu
f 1		slovcnskcfa iiaeljelUtva
R«E«noïB<ÎBtïc Rkonomat		
RÀZREDI
_i_
l
m
rv
I
v
[ait Mut
zn
slflVCDïki jeiik
. ! Iciiiitut
H)
sloTenfito Mlrmtura LM lUêr&ine vede
luïtitut
lia
f IpTÇJJsto ci imjdopisjc
luit ¡lut I*
rBïisiiQvniiir
k r^H II
Uilitot ¿11
leQErfifîÎo id Zavotl ta
knrto^rafijo
InitLtut
ZA
païen nto-
Joîijo
tuil'itul tt biokigijo
Institut
Ift
nedicinskc vcda
lalUtat
zq c l£m
in Dmuiijis ECadoTina
Institut za
/judoi'lim um«1n{uti
]
InMitut
2a
arhcclcgijo
OiïeuU-liïtiiiil ¡nJtidit
Mi.L7LkfjLai.ki
institut
l'crminrhlojkn knmiijje {Hctcijc: n) pravua. b) tcbiiLijka. c) m^dicin^kn. [i) vî; te ri as rhkd, e) aiiravu^Ioviiu, f) umctnoïtua)
Preglednica organizacije Slouenske akademije znanosti in umetnosti
II
e LA NI
*



ČASTNA ČLANA
Josip Hroz-Tito. predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije: izvoljen 9. avgusta 1948.
Glej Letopis Il£ 79—115.
Edvard Kardelj, član Sveta federacije; izvoljen 6. decembra 1949.
Glej Letopis III, 119—132.
REDNI IN DOPISNI ČLANI L RAZRED Za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Dr a g (i tin Cvetku, rojen 19. septembra 1911. Dr. phiL, redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na lilozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za muzikologijo. Dopisni član akademije od 7. februarja 19(>7, redni član od 5. februarja 1970. Dopisni član Srpske akademiji1 nauka i umetnosti v Beogradu. Podpredsednik in član Société Internationale de Musicologie (Basel). Clan: American Musieological Society, Association Internationale des Bibfiu-ihèques musicales (Kassel), Gesellseliaft liir Musikforscliung, Repertoire International des Sources musicales. Stalni član International Institute for Comparative Music Studies and Documentation; čluil in podpredsednik znanstvenega sveta tega inštituta (Zahodni Berlin). Prešernova nagrada 196l. — Glej Letopis Ti VIII, 31—38 in XXI, str. 55—33.
Bogo Grafenauer. rojen 16.marca 1916, dr.zgodovinskih znanosti. Tedni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni člani od 7. februarja 1968; redni član od 15. marca 1972. — Glej Letopis XIX. 33—34 in to knjigo Letopisa, str. 39— 44.
Viktor Korošec, rojen 7. dcecmhra 1899, dr. iur,t redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni clan od 2. oktobra 1956; upravnik Orientnlisiičnega inštituta pri akademiji: načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji: član Nacionalnega komiteja SFRJ za orientalistiko; član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu. Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité Fernand de Visscher V Bruslju, Comitato scient if ico internazionale revije lura v Catanijí, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju, redni član Società italiana di Storia del diriito, clan Sociedade Brasiiieira de Romanitas v Rio de Janeiro. — Glej Letopis VIII, 35—36.
Gorazd Kusej, rojen 17. decembra 1907. dr. iur,, redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani: redni član od 17. oktobra 1958; dopisni član (associé correspondant étranger) Académie de Stanislas (Nancy), član International Law Association v Londonu in Société de Législation compnrée v Parizu, — Glej Utopiš IX, 33—34.
Makso Snuderl, rojen 13. oktobra 1893, dr. iur., redni profesor za ustavno pravO SFRJ tia pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. oktobra 1956; dopisni Član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Ženevi in Association du Droit comparé v Parizu. Nagrada AYNOJ za 1969. — Glej Letopis VIII, 37—38.
Lado Va v petič, rojen 26. junija 1902, dr. iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju: redni član od 17. oktobra 1958; tajnik L razreda od oktobra Í972: predsednik medakade-mijskega odbora za studijo o sodobnih tendencah znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti; ravnatelj Inštituta za javno upravo in delovna Ta zmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani; predsednik slovenske sekcije Pugwaslï ConTe-rence on Sciences and World Affaires; član Institut international du Droit comparé v Parizu, International Law Association v Londonu in Association internationale pour l'enseignement du Droit comparé v Stras bon rgu, član znanstvenega sveta (Comitato Seientifico) Isti tuto di Sociología luternazionale v Gorici, dopisni Član V Isti t uto per la sciciiza deli' amuiinistrazione pubbíi-
ca v Milanu. Zlata plaketa univerze v Ljubljani za leto 1972. Red hratstva in enotnosti I,; red zasluge za narod i zlato zvezdo; red zasluge za narod s srebrnimi iaiki: red dela z rdečo zastavo, 1972. _ Glej Letopis IX, 35—37.
Boris Z i her 1, roj c 15 25. septembra 1910, redni profesor za občo sociologijo na fakulteti za sociologijo, pobi ione vede in novinarstvo univerze v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od lt. oktobra 1958; član Sveta federacije; nagrada AVNO j 1972, — Glej Letopis III, 165—171 in IX, 38-40.
Fran Z w i 11 er, rojen 24. oktobra 1905, dr. pliil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni clan od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958; predsednik sveta Študijskega centra za zgodovino slovenskega izseljensfva; dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 76—82 in IX, 41—42.
Dopisni člani
Jože GoriČar, rojen 20. januarja 1907, dr. i ur., redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 19h9. — Glej Letopis XX, 35—36-
Dušan Kermavner, rojen 7. decembra 1903 v Ljubljani, dr. ¡ur., zuatistveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju: dopisni član od 5. februarja 1971. Kidričeva nagrada za leto 1%4. — Glej Letopis XXII, 39—45.
Zunanji dopisni člani
M i l a n B a r tu š , rojen 10. novembra 1901, dr. iur., redni profesor na pravni fakulteti univerze v Beogradu v pokoju; dopisni Član od 17. oktobra 1958; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; redni član Instituta za družbene vede v Beograda; član inštituta za primerjalno pravo v Beogradu in Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo; Tedni Član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu. Akademije za družbene znanosti v Plliladelpliiji, zunanji clan Lo-renske akademije Stanislas \ Nancy ju. redni član Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washing I onu. Société de Législation comparée v Parizu. International Law Association
v Londonu, dopisni Člun Mod narodnega inštituta za med narodno pravo, stalni člau Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju, član Stalnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Ilaagu, član Komisije OZN za kodifikacijo mednarodnega prava, član Mednarodnega inštituta za kozmično pravo mednarodne astro-navtične akademije in redni član te akademije, predsednik izbranega sodišča Zvezne gospodarske komore Jugoslavije, član predsedništva z unanjo-trgo vinske arbitraže v Beogradu, član stalnega konzaltativuega odbora OZN za problem arhiva Društva narodov. Delegat Jugoslavije na raznih mednarodnih konferencah, zlasti na vseh generalnih skupščinah Združenih narodov od 19+6 do 1953. Nugrada AVNOJ za 1967. — Glej Letopis IX. 43—44.
Jovan Djordjevie, rojen 10. aiarea 1908, dr, iur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 1958; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu, član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravO, član Mednarodnega instituta za politično filozofijo, predsednik LJstavnega sodišča Sil Srbije; pridruženi profesor pravne fakultete v Parizu. — Glej Letopis IX, 45—46.
B r a n i s 1 a v D j u r d j e v, rojen 4. avgusta 1908, dr. phil., redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7, februarja 1969. Redni član Akademije nauka i umjet-i j osi i Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dopisni član Ju gosi a-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Makedonske akademije na naukite i uuietiiostite v Skopju. — Glej Letopis XX, 37—38,
Leon G e r s k o v i i , rojen 2. februarja 1910, dr. iur., redni profesor političnih znanosti T Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1938; poslanec v Svetu narodov zvezne skupščine in predsednik Zakonodajno-pravne komisije zvezne skupščine. — Glej Letopis IX. 49—30.
Marko Kostrenčič, rojen 21. marca 1884, dr. iur,, častni doktor Karlove univerze v Pragi; redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1933i pravi Član Jugoslavenske akademije znanosii i umjetnosti s Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 74—75.
V ores lav M olè, rojen 14. decembra (386, dr, phiL, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu v pokoju: dopisni član od 22. decembra 1061: redni član Poljske akademije znanosti v K rak U v u (1047), časini Član poljskega društva Umetnostnih zgodovinarjev. Komandorski križ Polonia Restituía, 1961, — Crlej Letopis XII, 20—54.
Jean NT o u g a y r o 1 , rojen 14. februarja 1900, asiriolog, profesor na École pratique des liantes Études v Parizu; dopisni član od 7. februarja i968, redni član v Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, častni doktor iz humanističnih znanosti univerze v Chieagu. — Glej Letopis XIX. —36.
G rga Novak, rojen 2. aprila 1888, dr. phd., častni doktor univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 22. decembra 1961; pravi člau Jugoslavenske akademije znanosii ! um je t nos t i v Zagrebu in njen predsednik; predsednik Sveta akademij znanosti in Umetnosti SFRJ; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjet-nOsti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Makedonske akademije na naukiie i umetnostite v Skopju: dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v Hcidel-beigu, častni član Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti, inozemski član Bolgarske akademije znanosti v Sofiji, častni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva v Zagrebu, clan Deputazione síorica per le Venezie v Benetkah, Accademia del Mediterráneo v Palermu. Istituto italiano di pre-istorio e protostoria v Florenci, član Institut um Arcliaeologieum Germanicunt \ Berlinu. — Glej Letopis XII, 35—37,
IL RAZRED
¿.a /'//oíoste in literarne vede
Redni Člani
France B e / 1 aj , rojen 19. septembra 1910, dr. p h i Iredni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v L jubljani: redni cian od 3. junija 1964. — Glej Letopis XV, 31 34.
France K ob I ar, rojen 29. novembra 1889, dr. pilil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in telc-
vizijo t Ljubljani v pokoju: redni član od 3. julija 1964; lajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965; upravnik instituta za slovensko narodopisje pri akademiji; predsednik Slovenske matice. Častni član Slavističnega društva Slovenije. Prešernova nagrada v let it 19150 in ista nagrada na življenjsko delo v letu 1968. — Glej Letopis XV, —3iJ,
Antou Ocvirk, rojen 23. marca 1907, dr. pilil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljabljani; redni član od 3. julija 1904; upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri akademiji. — Glej Letopis XV, 39—40.
Anton S I o d n j a k , rojen 13. junija 1899, dr. p Kil., redni profesor za slovensko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja (967. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu, Glej Letopis XVIII, 39—41.
Stanko Škerlj. rojen 7, februarja 1893, dr. pilil.. Tedni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od ?. februarja 1969. Častni član beneške akademije »Isti tu to Vcneto d i Sc i enze. Le t ter e ed A rti« od 1972. — Glej Letopis XX, 39—40,
Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1395, častni doktor univerze v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949; od 27. oktohra 1952 predsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Akademije nauka i umjeinosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Makedonske akademije na nau-kite i uinetnostitc v Skopju in Romunske akademije znanusti v Bukarešti. Prešernova nagrada 1966. Sterijina nagrada za širjenje dramske umetnosti in gledališke kulture 1966. Red oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade 1966. Član sveta federacije. Nagrada AVNOJ za 1967. — Glej Letopis III. 172—184.
Dopisni člani
Anton B a j e C , glej str. 45—48.
Bojan Čop, glej str. 49—52.
Milan Grošel j, rojen 19, septembra 1902, dr. phil., redni profesor za klasično filologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; dopisni Član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 53—34.
Valentin Logar, glej sir. 33—5B.
Zunanji dopisni člani
Oton Bertopcc, rojen 6. decembra 1906, dr, phiL, znanstven i sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti v pokoju; dopisni član od 5, februarja 1971. — Glej Letopis XXII, 46—51,
Y e 1 i b o r G1 i g o r i č, rojen 23. julija 1899. knj iževni kritik: pravi član Srpske akademije nanka i umetnosti v Beogradu; dopisni Član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis XVtU, 42.
Blaže K o n e s k i, rojen i 9. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na filozofski fakulteti univerze v Skopju; dopisni član od 7. februarja 1968. Bedni Član Makedonske akademije na naukite i umetnosti le v Skopju in njen predsednik, dopisni član Jagoslavenske akademije znanosti i umjctnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnnsti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Chicagu. NagTada AVNOJ za leto 1966. — Glej Letopis XIX, 37—38.
Janko L a v ri n , rojen 10, februarja 188?, upokojeni redni profesor za.novejšo rusko literaturo na univerzi v Notting-haniu; dopisni član od 2. oktobra 1956- — Glej Letopis VIII. 39—42.
HI. RAZRED Za matematične, fizikalne in iehnične vede
Redni člani
Anton K u li e 1 j. rojen 11. novembra 1902, dr. ing-, redni profesor za mehaniko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949; od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije; dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Kidričeva nagrada za leto 1972, — Glej Letopis III, 185.
A n 1 o n P e t e r 1 i n , rojen 25. septembra 1908, dr. sei. nat., dopisni član od 21. decembra 1946, redni Član od 6. decembra 1949; direktor Camille Dreyfus Laboratory. Research Triangle Institute, profesor na Duke University v Durhamu (Severna Karolina. ZDA), Častni Član Inštituta J. Stefan v Ljubljani, član American Association for the Advancement of Science (Washington), Fellow of American Physical Socieiy (Washington), American Chemical Society (Washington), Deutsche Kolloid Gesellschaft (Köhl), Deutsche Physikalische Gesellschaft (Ha-
iimi). Society of Sigma X (New Haven). Society of Rheology (Washington), glavni urednik Macromoleculax Reviews (New York), son red n i k Makromolekulare Chemie (Mainz), clan Advisory Board revij Journal of Materials Science (London), Journal of Polymer Science (New York) in Journal of Macromole-cular Science, Phvsšcs (New i'ork). Odlikovan 1970 z Bingha-movo medaljo Society of Rheology (member Society of American Institute of Physics). — Glej Letopis II. 4!5—46.
Ivan V i d a v , rojen 17. januarja i9I8, dr. phi L, redni profesor za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljuhljani; dopisni elan od 17, oktobra J058. redni član od 21. decembra 1962. Kidričeva nagrada za 1970. — Glej Letopis IX, 55-56 in Xlll, 32.
Dopisni člani
Robert Blinc, rojen 31. oktobra 1933, dr. fizikalnih znanosti, Redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 7. februarja 1%9. Član komisije za fiziko trdne snovi IUPAP (International Union for Pure and Applied Physios), član uradniškega odbora Ohz.or-nika za matematiko in fiziko ter širših uredniških odborov revij Physics of Condensed Matter, Ferroelectric i t y, Journal of Non-metals, Chemical Physics, Fizika in Soliti State Electronics. Kidričeva nagrada (s sodelavci) za leto 1961. — Glej Letopis XX, 42—44.
Davorin Dolar, rojen L februarja 1921, dr. ketn., redni profesor na fakulteti zu naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1970, Nagrada Sklada Borisa Kidriča za leto !%8. — Glej Letopis XXI, 39—43,
Peter Gosar. rojen 15. oktohra 1923, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za Fiziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 7. februarja 1969. Član Society of Sigma X (North Carolina) in European Physical Society. Kidričeva nagrada za 1964. — Glej Letopis XX, 45-46.
Dui an Hadži, rojen 26. avgustu 1921, dr. kemijskih znanosti, redni profesor aa kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni elan od 7, februarja 196?. Clan uredniških odborov revij Spectrochtiuicu acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters in .Molceular Physics ter društev lite ( hemical Society [London), Faraday
Society, Bunsengesellschaft in Société de chimie physique, Predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije in Koordinacijskega odbora za molekularne vede pri Svetu akademij. Kidričeva nagrada za 1957. — Glej Letopis XVIII. 43—19.
Janez P e klen i k , rojen 11. junija 1926. redni profesor za predmete — tehnična kiliernetika. obdelovalni sistemi iu eksperimentalne metode na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, — Redni član CJRP-a (Collège international pour I étude scienîi fique des techniques de production mécanique),	( Vere ! □ Deulscher
Ingcnieure), ASME {American Society of Mechanical Engineers), Fellow of the Institution of Mechanical Engineers; član Editorial Board of International Journal of Systems Sciences, London, član komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost, tehnologijo in izobraževanje, član direktorske grupe za razvoj programskega sistema EX APT. Aachen, član Institute for Advance Studies in Science and Engineering, University of Birmingham, častni profesor Univerze v Binuinghamu, glavni in odgovorni urednik CIRP-journala »Manufacturing Systems«, član komiteja Skupščine SR Slovenije za znanstveno raziskovalno delo.
—	Glej Letopis XXI, 44—49.
Lujo S u kije, rojen 21. septembra 1910, dr. tehniških ved; redni profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Kidričeva nagrada za leto 1972. — Glej Letopis XX. 4?—4S.
Miha I i š l c r , rojen 18, septembra 1926, redni profesor za organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Dopisni član od 5. fehrnaTja 1970. Clan uredniškega odbora (Voatica ( hemica Acta, Vestnika Slovenskega kemijskega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry. Organic Preparations and Procedures International, Advances in Heterocyclic Chemistry. Clan Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society, član sekcije za orgnnsko kemijo pri American Chemical Society, član Chemical Society (London) ter International Society of Heterocyclic Chemistry, Xagrada sklada Borisa Kidriča za raziskave organskih spojin za leto Î962.
—	Glej I.ctop is XXI, 50—58.
Zunanji dopisni člani
Pavle S a v i C , glej str. 59—61.
IV. RAZRED
Za prirodoslovne in medicinske vede
Redni člani
Bogdan B recel j, rojen 6. maja 1906, dr. med., redni profesor za ortoped i jo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri: redni član od decembra 1949; član Sveta federacije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i unijetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju (S. I. C. O. T.}. častni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, častni član Društva ortopedov in iravmatoiogov Bolgarije v Sofiji, član International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Torku, nacionalni delegat Udruženja ortopeda i traumatologa Jugoslavije pri S. L C, O, T„ Corresponding editor revije Journal of Bone and Joint Surgerv za Jugoslavijo. Nagrada AVNOJ za leto 1968— Glej Letopis irf, 199—200.
Srečko Brodar, rojen 6. maja 1893, dr. phiL, častni doktor univerze v Ljubljani. Tedni profesor za kvartarologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju, dopisni član od 6. decembra (949. Tedni Član od 22. junija 1953; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji do 3!. marca 1972; častui Član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član H. Obermaier Gesellschaft fiir die Erforschung des Eiszeiialters mid seiner Kulturen (Erltingen). — Glej Letopis III, 30?—206 in Letopis V, 98—100.
Svetozar îles ič, rojen 8. junija 1907, dr. phiL. redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univerze v ljubljeni; dopisni član od 7, februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Upravnik Inštituta za geografijo ill Inštituta za raziskovanje krasa SAZU. Član stalne evropske konference za proučevanje podeželske pokrajine, častni Član Srbskega geografskega društva. Poljskega geografskega društva, Geografskega društva v Munrhnu in častni član Madžarskega geografskega društva, častni predsednik Geografskega društva Slovenije. — Glej Letopis XV111. 52—54 in Letopis XXI, 59—62.
Alija Košir, rojen t>. aprila (891, dr, med,, častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za histologijo in embri-ologijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani v pokoju: redni član od 24, junija 1955, Kidričeva naprada za leto 1%4. Nagrada AVNOJ za 1969. — Glej Letopis VIT. 45-48,
Janez Milčinski, rojen 3. maja 1913. dr. inr., dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, prorektor univerze v Ljubljani; dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. lebruarja 1970. načelnik oddelka za medicinske vede razreda za prirodoslovnc in medicinske vede. Inozemski dopisni clan Société de Medicine Légale de France, predsednik Académie Internationale de Medicine Légale et de Medicine Sociale, častni clan Società Italiana di Medicina legale e delle Ass i cu raz i oni, dopisni član Deutsche Gesellsehaft fiir gerichtliclie und socinle Medizin, član Mednarodnega komiteja za alkohol in promet, član uredniškega odbora sThe International Microfilm Journal of Legal Medicine* (New York), častni član poljskega društva za sodno medicino in kriminologijo, član odbora Ud ru ž en j a za sudsku medicinu. SFRJ, podpredsednik medicinske sekcije Udrnženja za inečtunarodno pravo SFRJ, predsednik sekcije za medicino v izrednih razmerah pri Slovenskem zdravniškem društvu, član začasne skupščine Raziskovalne skupnosti SR Slovenije, član Komisije za metodologijo in organizacijo dela pri RSS. član Sveta SRS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Soizdajatelj Zeitsehrift fiir Rechts-Medicin. Diploma ustanove J. E, Purkynè. — Glej Letopis XII. 43—45 in Letopis XXI, 63^68.
Franc Novak, rojen 2, junija 1908. dr. sc., dr. meri., častni doktor nniverze v Torinu, redni profesor za porodništvo in ginekologijo na medicinski fakulteti nniverze v Ljubljani, ravnatelj Klinike za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani, predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Jugoslavije; dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Častni član Sociétés Gynaccologica et Obstetricia Italien, častni član La Sociedad Chilena de Obstetricia y Ginecológica, častni Član Cesknslovciiské lékafskc společnosti J. E. Pnrkynë, član Fédération Internationale de Gynécologie et d'Obstétrique, predsednik za Jugoslavijo World Association for Gynecological Cancer Prevention, častni član Slovenskega zdravniškega društva in Zbora liječnika Hrvatske, predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, častni član društva ginekologov Madžarske, častni član pinekološko-aku-
šerske sekcije Srpskog lekarskog društva, zunanji clan Society of Pelvic Surgeons, Nagrada AVNOJ za leto i972. — Glej Letopis XII. 46- 48 in Letopis XXI, 69—73.
Ivan Rakovec, rojen 18. septembra J 899. dr. phi]., redni profesor za geologijo iu paleontologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani {od le i a 1971 v pokoju); dopisni član od 21. decembra 1946, redni Clan od 6. decembra 1949, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 15. junija 1966, upravnik Inštitutu za paleontologijo pri akademiji; predsednik Medakademijskega odbora za urejevanje favne in flore Jugoslavije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i a ni jet n ost i v Zagrebu; častni član Slovenskega geološkega društva in Geografskega društva Slovenije, dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega paleontološkega društva. Kidričeva nagrada za leto 1957. ■— Glej Letopis IÏ, 47—33.
Andrej O, Župančič, rojen 27, januarja 1916, dr. med., redni profesor za patološko fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo v Ljubljani; dopisni član od 3. julija 1964, redni činu od 5. lebruarja i970, elan Royal Society of Medicine v Londonu. Biochemical Society v Londonu in Associate Member of t lie Physiological Society v Londona, Scientific Advisory Panel fundacije Giba v Londonu; častni član ASOV AC. — Glej Letopis XV, 30—31, XXI, 74—75.
Dopisni člani
Milko B e d j u n i č . rojen 29. junija 1904, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; dopisni Član od 7. februarja 1968. — Glej Letopis XIX, 39.
F r a n c Č e 1 e š n i k , rojen 27. oktobra Î9ÎÎ, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na medicinski fakulteti univerze v- Ljubljani iu predstojnik Klinike za čeljustno kirurgijo. Dopisni član od 7. februarja 1969. Častni član; fédération Dentaire Nationale Française, Association Française pour le Développement de la Stomatologie. Société Odonto-stomatologique de Lyon, Československa lékarskâ sp o leč nos t J. E. Purkvnč, Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, Société Stephanoise d Enseignement postuniversitaire Odunto-Stoiuatologiqiie; predsednik Medicinskega sveta Kliničnih bolnic V Ljubljani, član Združenja plastičnih iu maksilofacialnih kirurgov Jugoslavije,

častni clan European Association for Maxillofacial Surgery, ekspert za stomatologijo pri Svetovni zdravstveni organizaciji, član komiteja stomatološke sckcije Union Medicale Balkanique. — Nagrada mesta Ljubljane 1971, Kidričeva nagrada za leto 1972, Prix Magitot za leto 1972 in naziv Lauréat de l'Académie Nationale de Medicine v Parizu. — Glej Letopis XX. 49—50.
Zunanji dopisni Člani
Vaso Butozan. rojen 5. decembra 1902, dr. vet., častni doktor univerze v Sarajevu in Humboldtove univerze v Berlinu, redni profesor veterinarske fakultete na univerzi v Sarajevu v pokoju. Od 1956 do 1968 predsednik Akademije nauka i umjet-nosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dopisni Član od 7. februarja 1967. — Dopistli član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, redni član Naučtiega društva za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije, redni Član Akademije znanosti v New Yor-ku, dopisni član Akademije za agrarne vede v Nemški demokratični republiki. — Glej Letopis XVIII, 50—51.
E d h c m C a m o, gl. str, 62—64.
Branimi? Gn š i č, rojen 6. aprila 1901, dr. med., dr. phil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 3. j ti ni ju 1964. Pravi član Jugoslavcnske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, redni Član društva otorinoluringologov Collegium Otolaryngo-logicum Amicitiae Sacrum, častni predsednik grškega otoueuro-oftalmološkega društva, častni član Zbora liječnika Hrvatske; častni član poljskega, bolgarskega, češkega, nemškega in avstrijskega društva otorinolavingologov ter ameriškega rinolo-škega društvo. — Glej Letopis XV, 41—46.
Dimitrije Jovčic, rojen 14, oktobra 1839, dr, med,, redni profesor na medicinski fakaŠteti univerze v Beogradu v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1967. — Bedni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Zunanji član Académie de C hirurgie v Parizu; dopisni član Francoske nacionalne akademije medicinskih ved. Častni predsednik Jugoslovanskega ortopedskega in travmatološkega draštva. Častni član društva Société l* rançaise d Orlhopédie et de I rauinaiologic v Parizu in češkoslovaškega ortopedskega in travmatološkega draštva. Častni predsednik sekcij Srpskega iekarskega društva: kirurške, orio-pedskotravinatološke in pediatrijske: častni član sekcije istega društva za otroško kirurgijo in Ortopedi jo; dopisni člau anicri-
škega in italijanskega ortopedsko-trav ma tolikega društva. — Glej Leiopis XVIII, 55-58.
Franjo Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., častni doktor univerz v Ljubljani in Gradcu, vseučilišča V Zagrebu in Vojne medicinske akademije v Beogradu, profesor za derma.-tovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju; dopisni Član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v, Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjetnnsti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Švicarske akademije medicinskih znanosti. Član Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina v Halle a/d Saale, častni član ozirotnn dopisni član ameriškega, avstralskega, berlinskega, bolgarskega, britanskega, češkoslovaškega, danskega, dunajskega, finskega, francoskega, hambur-škega, iranskega, italijanskega, madžarskega, mehikanskega, moskovskega, muuchenskega, nemškega, poljskega, k vedskega in vcnezuelskega dermatološkegu društva, francoskega alergolo-škegn društva, nemškega društva za esietično medicino; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, Zbora liječ-nika Hrvatske v Zagrebu in Ceškoslovenske lekarske spolcčno-sti J. E. Purkvnč v Pragi. Nagrada AVNOJ za 1966. — Glej Letopis V, 101—102.
J o s e f Kratochvil. rojen 6. januarja £909. dr. naravoslovja, profesor zoologije, ravnatelj inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. — Redni član Češkoslovaške akademije znanosti. Državna nagrada Klemen ta Gottwalda I, stopnje za 1, 1955. — Glej Letopis XXI, 76—77.
Sini š a Stankovič, rojen 26. marca 1H92, dT. pilil-, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1933; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, inozemski član Akademije nauk SSSR v Moskvi, Nagrada AVNOJ za 1967. — Glej Letopis V, 103—104,
Alojzij Tavčar, rojen 2. marca 1895, dr. ing», častni doktor univerze v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor za genetiko in žlahtnenje rastlin na agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni član Masarykove akademie prace v Pragi; član; Honorary Scientific Society Sigma X. Cornell University, New
York; član in podpredsednik EUCARPIA (evropsko združenje za znanstvena raziskovanja žlahtne« j a rastlin), Cambridge, Anglija; Član ESNA (evropsko združenje za nuklearne metode v agrikulturi}. Wageningeu, Nizozemska; predsednik Društva genet L ca m Jugoslavije. Nagrada AVXOJ za 1966. — Glej Letopis V, 105—106.
Ko s ta Todorovič, rojen 5. julija 1887, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2. junija i953; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenegu razreda za medicinske vede, dopisni član Jug osla venske akademije znanosti i umjeinosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, častni predsednik Srpskcga lekavskega društva, častni član več podružnic Srpskega lekarskega društva in Save z a lekarskih društava SFRJ, častni član Društva Ijekara Rosne i Hercegovine, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu, Združenja ameriških medicinskih avtorjev. Znanstven o-medicinskega društva zdravnikov Štajerske, časfni član Češkoslovenske lekafské s pol cen ost i J. E- Purkvnč v Pragi, častni član društva Union médicale Balkanique v Bukarešti. Nagrada ÂVNOJ zu 1966. — Glej Letopis V, 107.
M s t i s 1 a v Vasiljevič Volkov, rojen 1923, dr. ortoped i je, direktor centralnega inštituta za travma t ologijo in ortoped i jo v Moskvi: dopisni član od ?. februarja 1968. Dopisni član akademije medicinskih nank SSSR. Nagrada R. Denisova, — Glej Letopis XIX, 40.
V. RAZRED
Za umetnosti
Redni člani
Maksim Ci a s p a r i , glej str. 65—67.
Božidar Jakae, rojen 16. julija 1899, redni profesor akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju; redni član od 6. decembra i 949: dopisni član Jugoslav enake akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AYNOJ za 1967. — Glej Letopis III, 207—215.
Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju, kipar-mojster; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 121—122.
Ciril Kosmač, rojen 28. septembra 1910, književnik, redni član od 22. decembru 1961. Dopisni član Srpske akademije nauku i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XII. 49—53.
Miško Kranjec, rojen 15. septembra 190S. književnik, redni član od 2. junija 1953; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AVNOJ za 1969. — Glej Letopis V, 125—132.
Bralko Kreft, rojen 11. februarja 1905, dr, phil,, redni profesor za novejšo rusko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju: književnik; redni član od 22. decembra 1%1: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Makedonske akademije na naukite i umetnostite v Skopju, tajnik razreda za umetnosti pri akademiji, upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji, Član osrednjega odl>ora Jugoslovanskega slavističnega komiteja, član republiške komisije za kulturne zvez, s tujino, podpredsednik Mednarodnega slavističnega komiteja, predsednik republiške komisije za preimenovanje in združevanje krajev, predsednik literarno-jezikoslovne sekcije pri republiški raziskovalni skupnosti, — Glej Letopis XII, 63—64.
1' ranče Mihci i C, rojen 2?, aprila 1907, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; redni član od 6. februarja 1963. Nagrada AVNOJ za 1970. Ucd zasluge za narod z zlato zvezdo, 1972, — Glej letopis X\ f, 31—35.
Vladimir P a v š i č - M a t e j Bor, rojen 14. aprila 1913, književnik, redni član od 6. februarja 1%5; dopisni člall Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Predsednik skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji. Glej Letopis XVI,
36—52.
Lncijan Marija Šk c rja nt:, rojen 17. decembra 1900; redili profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoju; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 216—220.
Dopisni člani
Matija Bruvuičar, glej str. 68—70.
Marjan M u š i č, rojen 16. novembra 1904, redni profesor arhitekture na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja (970; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-
noati v Zagrebu. Zaslužni član Zveze jugoslovanskih arhitektov. Prešernova nagrada za leto 1972. — Glej Letopis XXI, 82—86.
Edvard Ravnikar, rojen 4. decembra 1907, ing. arh„ redni profesor za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od februarja 1969. Dopisni elan Ju gos laven ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — trle j Letopis XX, 58—63.
Zunanji dopisni člani
Ivo And rič. rojen 10. oktobra 5892, dr. phil., častni doktor univerze v Beogradu; književnik; dopisni član od 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; Nobelov nagrajenec za književnost v letu 1961. — Nagrada AVNOJ za 1967. Red junaka socialističnega dela 1972.- Glej Letopis V. 133—134.
Janez Cilenšek, rojen 4, decembra 1913, skladatelj, profesor Franz Liszt-Hochsehule fiir Musik v \Veimarju. Dopisni član od 7. februarja 1967. — Redni član Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu. — Glej Letopis XVIII, 61-63.
Gustav krtlec, rojen 23. maja 1899. Književnik. Dopisni član od 7. februarja 1969. Pravi član Jngosluvenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis XX, 36.
Miroslav Krleža, rojen 7- julija 1893, književnik; dopisni član od 2, junija 1953; pravi član Jngoslavenskc akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Nagrada AVNOJ za 1966. — Glej Letopis V, 139—141,
Desanka Maksimoviž, rojena t6. maja 1898. Knji-ževnica. Dopisni član od 7. februarja 1969. Redna članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XX. 57.




t
NOVI ČLANI

RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
BOGOGRAEENAUER
Za rednega člana v razredu za zgodovinske in družbene vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen 13. marca 1972.
Rojen je bil 16. marca 1916 v Ljubljani. Diplomiral jc na filozofski fakulteti ljubljanske univerze 1. 1940, bil promovi-ran za doktorja 1944. potem izvoljen 1946 za docenta, 1951 za izrednega profesorja in 195h za rednega profesorja za zgo-g0\ ino Slovencev na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član SAZU je postal 7. februarja 1968.
Njegovo delo do izvolitve t:n dopisnega člana SA.ZL je bilo žc obravnavano v Letopisu SAZU, XIX. knjiga za 1968. Lj. 1969, s. 33—54. Prvo področje znanstvenega dela dr. B. Grafcnauerja zajema zgodovino slovenskih kmečkih uporov in deloma tudi kmečkih uporov drugih jugoslovanskih narodov. Drugo področje obsega starokaran» lansko dobo v zgodovini Slovencev s problemi tedanje slovenske družbe in države, tretje pa je namenjeno vprašanjem naselitve Južnih Slovanov na Balkanu in v Podonavju. njihovega razmerja do Obiov, njihove družbene strukture, posebej tudi odgovoru ua vprašanje, o kakšnih, etničnih enotah je moč pri njih govorili že v srednjem veku, in pa vprašanjem borbe za Podonavje v IX. stoletja. Kar se tiče novejše slovenske zgodovine. je pisal dr. B, Graf ena uer predvsem o koroških Slovencih v Xl\. in XX, stoletju, o etnični strukturi na njihovem ozemlju, pa tudi o drugih straneh koroškega vprašanja. Izmed sintetičnih prikazov je omeniti predvsem njegovo Zgodovino slovenskega naroda (prva izdaja sega v petih zvezkih do leta 1948, druga izdaja v dveh zvezkih do konca srednjega veka) in pa njegov delež v obravnavi slovenske in tudi druge zgodovine v prvi in drugi knjigi Zgodovine narodov Jugoslavije, ki zajemata raz-
dohje do konca XVIII. stoletja. Vsemu temu tehtnemu delu so pridružujejo še številne manjše objave in prispevki, skripta in objave iz metodologije zgodovine, biografije h i štor i kov, pa tudi obsežno redakcijsko in organizacijsko delo.
Za čas po izvolitvi za dopisnega člana SAZU se da V znanstvenem delu dr. B. GrafenaueTja, ki obsega v celoti okrog 50 objav, razbrati nekaj glavnih skupin.
Zanimajo gn vprašanja naselitve Južnih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah, kontinuitete in diskontinuitete z antično dobo, prvotnih južnoslovanskih etničnih skupin; pri tem se ne omejuje na interpretacijo sodobnih pisanih virov, ampak uporablja tudi druge metode, ki jih je razvila posebej slovenska veda, in opozarja nanje raziskovalce iz drugih jugoslovanskih pokrajin, Sem spada njegovo predavanje Kontinuiteto a vprašanja v zgodovini starokarantanskega prostora na srečanju etnngrafov i Al pes Orienlalest v Slovenjem Gradcu 1967, objavljeno pri SAZU 1969. njegovo predavanje Proces doseljavanja Slovcna na zapadni Balkan i u Istočne Alpe na simpoziju o predslovanskih etničnih elementih na Balkanu v etnogenezi južnih Slovanov v Mosta rja 1968, objavljeno v publikaciji Akademije aauka i umjetnosfi BiH 1969, njegov referat Die Volker Jugoslaviens na internacionalnem kongresu halkanološhih in jugovzhod no-evropski h študij v Sofiji 1969, pa tudi krajcviio-zgodovinski prispevek k vprašanju kontinuitete Ptuj v srednjem veku v Zgodovinskem časopisu 1970.
Posebej je omenili njegovo obravnavanje nekaterih pomembnih vprašanj iz poznejše zgodnjesicdujeveškc zgodovine. Sem spadajo razprava o vprašanju pristnosti pisma papeža Hadriana II. slovanskim knezom, razprava ob novi izdaji freisinških spomenikov in polemike okrog hrvatskih paeta conventa iz 1. 1102.
Kot sintetične tekste iz zadnjih let je omenili njegove prispevke v Vil. knjigi Enciklopedije Jugoslavije, predvsem njegov pregled zgodovine Slovencev od naselitve do 1. 1918 in njegov uspeli poskus prikaza ekonomskega razvoja na Slovenskem od 180» do 1918.
Pri prvi knjigi nove Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, ki je delo Sekcije za občo in narodno zgodovinn Inštituta za zgodovino S A Zli (Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog. I, zvezek; Agrarno gospodarstvo. I j. 1970. XVII, 652 str.), je omeniti najprej, da je bil B. Grafcnaucr član tako sirše redakcije kakor tudi ožje rednk-cijc treh članov, ki sla v dolgolcinem delu pripravljali izid te knjige. Kar se lice njegovega deleža kot avtorja pri tej knjigi,
znaša ia nekaj več kakor petino besedila vse knjige. Obdelal je v posebnem poglavju vire in literaturo, napisal tekst o populaciji in agrarnem prebivalstvu od srede XVIII. stoletja do druge svetovne vojne, obdelal za poglavje o orodju in načinih proizvodnje ključne probleme o poljedelskem orodju, urbanizaciji zemljišča in poljedelskih obdelovalnih načinih in poleg tega se odstavek o uabiralništvu, in končno zastavil s poglavjem o gospodarskem obratu kmetije zapleten problem, pri katerem opozarja na številna dejstva in momente.
V zborniku Koroški plebiscit, Lj. 1970, je R. Grafenauer objavil razpravo Slovenska Koroška v diplomatski igri leta 1919, kjer govori najprej o predzgodovini, nato pa o sami diplomatski borbi za Koroško do sklepa senžennenske mirovne pogodbe. Avtor je pisal o tej temi sicer že v svoji razpravi v Koroškem zborniku letu 1946, vendar je ta razprava, glavno slovensko delo o tej temi, v primerjavi s prejšnjo razpravo znatno dopolnjena.
Za jubilejni zbornik Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919—1969 je napisal B. Grafenauer splošni pregled O univerzi kot celoti za čas od 1943 do 1969, uvod k delu o filozofski fakulteti in pregled razvoja njenih oddelkov za zgodovino in arheologijo. 1 i prispevki, zlasti prvi, ki je napisan deloma na podlagi avtorju dostopnih virov, deloma pa na podlagi osebnih izkušenj, so seveda le kratek oris dogajanja v rečeni ni preteklosti, vendar so koristni po svoji kritičnosti in stvarnosti podatkov.
Ob drugih objavah B. Grafcnauerja je omeniti posebej njegove znanstvene ocene, pa tudi popularne članke o karanianskili problemih, o novejši zgodovini koroških Slovencev in o drugih področjih njegovega znanstvenega dela. V zvezi z njegovim zanimanjem za teoretične probleme in za zgodovino zgodovinskih znanosti je omeniti njegove članke ob jubilejih in njegove nekrologe pomembnim znanstvenikom.
Glede njegovega redakcijskega dela je posebej omeniti, da je bil odgovorni urednik prvih 22 letnikov Zgodovinskega časopisa (za 1947—1968). Zdaj je predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo in v tej lastnosti član odbora Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije iti Nacionalnega komiteja za historične vede Jugoslavije; je Član več inednarndnih znanstvenih odborov in komisij.
BIBLIOGRAFIJA od leta 1967 dalje
Bibliografski podatki do leta 19% so objavljeni v knjigi Univerza v Ljubljani. Ljubljana 1957 in do leta 1966 v II. delu te izdaje, Ljubljana 1969.
I. Objave v samostojnih publikacijah
Petdeset iet slovanske univerze v Ljubljani. 1919—1969. Ljubljana 1969. Poglavja: Življenje univerze od 1945 do 1069. str. 143—168 (popravki Tribuna 19/1969, št. 3, 22. XII.); Filozofska fakulteta, str. 195 do 198; Zgodovina, str. 218—222; Arheologija, str. 227 si.
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih
f>amtg. 1. zvezek. Agrarno gospodarstvo. Izd. SAZLi, zal. DZS. l.jub-jana 1970. Poglavja: 1, viri in literatara, str. 3- 34; 2/1 V, Populacija in agrarno prebivalstvo od srede 18. stoletja do druge svetovne vojne, str. 99—127; Orodje in načini: 8. Uvod. 9. Poljedelsko orodje, 10, Urbarizncija zemljišča, lt. Poljedelski obdelovalni načini, str. 199 do 250; 21. NabiralnihtVO, str. 465— 467; 28, Gi>s[>udarski obrat kmetije, str. 619—65! (k temu 9 zemljevidov v prilogi in 22 str. dokumentarnih ilustracij v prilogi).
Koroški plebiscit. Razprave iu članki, SM, Ljubljana 1970. Razprava ; Slovenska Koroška v diplomatski igri leta 1919, str. 2^9—378 (in 6 zemljevidov v prilogi).
Koroška in koroški Slo^euci. Obzorja, Maribor 1971. Poglavja: Koroški Slovenci v zgodovini slovenske narodne skupnosti, Pot od kneževine Karautanijc do narodnostno razdeljene Koroške v 15. stoletju, Ustoličevanje koroških vojvod. Kmečki upori na Koroškem, licforiiia-cija med koroškimi Slovenci in njena dediščina, str, .<12 du 152.
Od kmečkili uporov do slovenske državnosti. Obzorja. Maribor 1971. Razprava; štirje veliki kmečki upori na Slovenskem, str. 17—34,
II, Razprave in druge objave v znanstvenih časopisih in zbornikih
Pitanje srednjovekovne etniške strukture prostora jugoslovanskih naroda i lijenog razvoja, j It V/1966, št, 1—2, str. 5—36.
Etnična struktura in zgodovinski pomen jugoslovanskih narodov v srednjem veku (II, del). Z C 21, 1967 (izšlo 1968), str. 7—4«.
Od kda/ je pačenje dejstev >cvolucionistički smjer?* Z C 21, 1967, str. 225—227. K temu še jPoatBcriptunu, prav tam, str. 228 si,
Nikola liadojčič (In memoriam), ZČ 21, 1967, str. 231—
Josip Korošec (In memorium). 7,C 21, 1%7, str. 23S—246.
Anton Mclik (In mcnioriam), ZC 21, 1967. str, 246—249.
Josip Klemene (in mcumriaui). ZC 22, 1968. sir. 135—141 tobjavlje-uo, brez bibliografije, tudi v JJC VII, št- 1—2. str, 1S4—186).
Osvobodilna fronta — dedič svobodoljubnih in naprednih pihanj \ zgodovini slovenskega naroda. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 6, 1966 (izšlo 19fiH), -.tr.225 2"! (Del članka je pod istim naslovom vnovič objavila redakcija lista Borec 23, 1971, sir. 403—405.)
Seljačke bune, Slovenija. Ej 7, 1968, str. i78—1S0.
Slovenci. Opseg etničke i nacionalne cjeliue. 11. Historija. 2. Ra?i-dobljc od naselja vali ja Slovenaca do 191 M, EJ 7, 196H, str, 229—233, 235 -257,
Slovenija. VIL Ekonomika. 1. Pri vredni razvoj od i8t)0 do 1918. EJ 7. 1968, str. 353—363.
Poglavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvoja in položaja. 1. Karaiitunija in njena dvakratna vloga v oblikovanju scenske narodne za vesli. Kronika 16, 1968, str. 129—136.
Pripombe k s-dvema torzomai o srednjeveški hrvatski zgodovini. (Pregled rešenih in ugotovitev odprtih vprašanj v zvezi s tkzv. »paeta coiiveutat.) Hifrtorijski zbornik 19- -20, 1966—1967 (izšlo 1969], str. 517 do 532.
Ljudmil Hauptmann. Letopis SAZU 19, 1968. Ljubljana 1969, str. 51—62.
Ljudmil Hauptmann (In memeriam). Z C 22, 1968, [izšlo 1969). str. 311 si
Oc.: Rdja Novakovič — Gavro Skrivanii* — Vladimiï Stojančevič, Skotaki istorijski atlas, Beograd 1965. — Zgodovinski atlas, ur. dr, Zvonimir Dugački, Zagreb 1968. ZC 22, 1968, sir. 315—3Ï3.
Dît Rrief Hadrians IL au din slavischen Fiirsten: eeht verlalscht oder Fatschung? Cyrillo^Methodiaiiische Fragen -- Slavische Philologie umi Altertumskundc. Wiesbadet) 1963 [izšlo 1969}, str. 63—77.
Die Vhlker Jiigoslavieas. Sestavni del »poročila« za jileniiin S temo Les peuples de l'Europe du Sud-Est ei leur rôle dans 1 histoire. Aetes du premier Congrès international des études Balkaniques et Sud-Est-Européennes, IIL Sofia 1969, str. 37—49.
Die Kontimiitatsfragen in der Gescluchte des altkaranianischen Rnunies. Alpes Orientales V. SAZU, Dela 24, str. 55— 3? in trije zemljevidi v pril.
Zgodovinarjeva paralegmncna k novi izdaji Freisioških spomenikov. CZN nova vrsta 5, 1969 (izšlo 1970), str. 14^ -173-
Proces doseljavanja Slo ven a na zapadni Balkan i u IstoČne Alpe. Simpozijiim »Predslavenski etnični elementi na Biilkanu u etnogenezi Južnih Slaven a«. ANU BiH, Posebna izdanja 12, 1969, str. 29—=55, 134. sL
Metodologija najnovejše zgodovine. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 8/9, 19&S—1969, sir. 207—216, 217—219.
Problemi in naloge slovenskega zgodovinopisja v zvezi z obdobjem (od srede 19. st.) do 1918. Prispevki za îigodmino delavskega gibanja 10, 1970, str. 193—202.
Typologie des révoltes paysannes et des soulèvements populaires chez les peuples yougoslaves du XVe à la fin du XVII le siècle, Aeta Jngnsla vica historica I, 1970, str. 59—Sf.
Ustoličevanje koroških vojvod in vojvodski prestol. (Oecua skupine najnovejših del.) ZC 24. 1970, str. 112—122.
Ptuj v srednjem veku. 7.C 24, 1970, str, 157—173.
Oc,: Edvard Kardelj (Sperans), Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Z C 24, 1970, str. 512—333.
Pomen Karantanije v oblikovanju zgodnjesrednjeveške skupnosti alpskih in panonskih Slovanov v njihovem kulturnem življenju 9. in 10. stoletja. Kseroks, razmnoženo za Koroške kulturne dni decembra 1969, 11 str.
Karan lansko obdobje slovenske zgodovioe, V vodniku Razstava: zgodnji sredoji vek Slovenije*, Ljubljana S971, Ciklostil. str, 1—3.
Povodom izdanja Sa]jranih djela Ceorgija Ostrogorskog. Istor. Zapisi. giKl- 33, kuj. 27, 1971. str. 4! 1—414.
Peti kongres zgodovinarjev Jugoslavije, ZC 25, 1971, str. 115—117.
Oc.: Claudia Cronicr, Die Vereinigtett Staaten von Amerika und die Frage Kiirnteus 1918—1920. ZC 25, 1971, sir. 319—32H,
Oc.: Wilhelm Neumnim, AbweliikampT nad Volksabstimniung in Karaten. ZC 23, 197, str- pB— 551.
Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kontinuitete. Arheološki vestnik 21—22, 1970—1971, str. 17—32.
I'ogla vil ne poteze slovenskega zgodovinskega razvoja in položaja. ÏI. Mesto kmečkih uporov v slovenski zgodovini. Kronika 19, 1971, sir. 129—136.
Stranke politiike, Slovenija. Razdoblje do 1918. EJ 8, 1971, str. 183 do 186.
V spomin Milka Kosa (beseda ob grobu). Kronika 20. 1972, sir. 1—2. Bibliografski pregled dela Milka Kosa 1965—1972. ZČ 26. 1972, sIt-10—12,
Dr. Maks Miklavčič (In memoriam). ZC 26, 1972. str. 149—155. Kolonizacijska in teritorialna zgodovina Slovenskega Pri morja, VITI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Predavanja. Ljubljana 1972, str. 255—271.
Bilješkc uz dvije diskusije u H7 XXI—XXII. Historijski zbornik 23—24, 1970—1971 (izšlo 1972), str. 443—449.
EIL Drugje objavljeni prispevki
Kmečki upori na Slovenskem. Prešernov koledar 1970, str. 101—113, > Odgovori pred mikrofonom*. Prostor in čai 2. 1970, str. 311—317. O pokristjanjevanja Slovencev — >novn luč t ali »tavanje v temi*? Prostor in čas 3, 1971, str. 190 si.
Sun t ccrti deniqac ftncsl Prostor in čas 3, 1971, str. 685—687. Upor hrvatskih in slovenskih kmetov leta 1173. Prešernov koledar
1972,	str. 57—67.
Brežice in kmečki upori med legendo in zgodovino. Letno poročilo gimnazije Brežice 71—72, Krško t972. Str. 7—14.
Slovenski kmečki upori v 15, in 16. stoletju. Mohorjev koledar
1973,	str. 99—107.
RAZRED ZA F1LOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
ANTON B A J E C
Za dopisnega člana v razredu za Biološke in literarno vede S lov en ste akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen 13, marca 1972.
Rojen je bil 6. januarja 1897 v Polhovem Gradcu. Siu-diral je slavistiko in romani-stiko na univerzah v Zagrebu, Pragi, Ljubljani in Parizu v letih 1918—1924., Doktorat je dosegel z disertacijo >Nominalni akcent v rezijanskem narečju*.
Se kot študent je objavil razpravo iO prvotnem slovenskem padajočem naglasu v rezijanskem narečju«, leto dni po diplomi roman i stično studijo >1' i 1 i lis regit, in tri leta kasneje razpravo >Romanizacija in jezik rimskih provinc No-rika ter obeh Panonij*.
Žal mu je bila takrat pot na univerzo zaprta. Tako se je kot gimnazijski profesor do konca druge svetovne vojne posvetil v prvi vrsti praktičnim problemom slovenske jezikovne kulture. Pisal je literarne in jezikovne ocene, skupaj ■/. več avtorji je pripravil slovensko čitanko in slovnico I—IV, ki je po vojni 1945 doživela iretjo predelano izdajo, sestavil tudi i tal i j an.sk o-slo venski slovar in bil soredaktor strokovnega časopisa Slovenski jezik.
Novo obdobje v delu dr, A. Bajca se je začelo 1946. ko je bil poklican na univerzo najprej kot lektor slovenskega knjižnega jezika, nakar je 1948 postal docent. 1951 pa izredni profesor. Na tem položaju je ostal do 1956, ko je prostovoljno odšel v pokoj. V tem času je napisal s Bese do tvor je slovenskega jezika« v treh knjigah poleg krajših razprav v Slavistični reviji in Jeziku in slovsivu. Pri teh dveh revijah je bil več let tudi redaktor jezikovnega dela. Med znanstvene publikacije sodi še brošura »Rast slovenskega knjižnega jezika« 1951. V sodelova-
ji ju 7, drugimi uvtorji je leia 1947 pripravil >Slo vensko slovnico za srednje šolef. 1952 »-Slovensko jezikovno vadnicot skupaj s i Knjigo za učitelje*, 1950 pa »Slovenski pravopis«. Od 1947 do 1962 je bil dramski lektor pri Slovenskem narodnem gledališču.
Po upokojitvi je prenesel žarišče svojega dela v Inštitut za slovenski jezik SAZU in je sodeloval pri drugi izdaji »Slovenskega pravopisa*, ki je izšel 1962, bil predsednik komisije za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis, iu član glavnega uredniškega odbora pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Svoje znanstvene ambicije, v mladosti usmerjene v romani-stiko in romano- slavistiko, je v drugem obdobju usmeril izključno v problematiko slovenskega knjižnega jezika. Zaradi usodne napake, da ob ustanovitvi slovenske univerze niso predvideli katedre za slovenski knjižni jezik, takrat ni bi i O mogoče misliti na sistematično pripravljalno delo za znanstveno deskriptivno slovnico slovenskega jezika. Dopisni člnn SAZl1 dr. Anton Breznik je globlje obdelal le nekaj posameznih problemov, lega se je jasno zavedal A. Bajec in njegovo >Besedotvorje* je prvo sklenjeno poglavje znanstvene deskriptive. Zbral je izčrpno dokumentacijo za izpeljavo slovenskih samostalnikov, pridevnikov. zloženk, predlogov iti predpon. Te monografije ne bi mogle nastati \ tako kratkem času, če ue bi bil A. Bajec že v letih svojega gimnazijskega službovanja pripravljal tega gradiva. Po vojni je upošteval še vso novo dosegljivo slavistično primerjalno strokovno literaturo, ni pa mogel zajeti vsega, kar je v sufiksologiji prispevala novejša splošna lingvistika. Do danes še nimamo primerjalnega slovanskega besed o tvor j a, ki bi prebrodilo polstolctni razvoj od Vondrakove »Vergleichende slav isti sebe Gram mat i k«. Zato je Bajčevo delo še vedno zelo iskano tudi pri drugih slovanskih narodih. Poudariti je končno treba, dn je med pripravo redakcije Slovarja slovenskega knjiži nega jezika obdelal do sedaj že večino t. i m. pomožnih besed za vseh pel predvidenih knjig slovarja. To so pri vsakem slovarju najtežja gesla, pri katerih se pojavi vrsta nepredvidenih in nepričakovanih novosti semantičnih fines in funkcijskih razlik. Njihova analiza zahteva več strani slovarskega teksta. Isto velja za skupinsku ubdelavo preverbov in dcrivaeijskih pripon pri glagolu. Vse to je treba prišteti k znanstveno raziskovalnemu delu, ki bo nujno odmevalo v vsaki deskriptivni slovnici.
BIBLIOGRAFIJA
I. Znanstvene publikacije in članki O prvotnem slovenskem padajočem naglasu v rezijnnskem narečju. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 3, 1921/2, 40—42.
Filius regi en roman, Razprave znanstvenega društva za humanistične vede, 2, 1925, 327—377.
Ronianizacija ijj jezik rimskih provinc Norika ter obeh Panonij, Razprave znanstvenega druitva za humanistične vede. 4, 1928. 43—56,
Besedotvorje slovenskega jezika. I. Izpeljava samostalnikov. Ljubljana. SAZU, 1950, 135 str. i Dela, EL razred, t.)
O pridevniških obrazilih -in, -ov. Slavistična revija, 3, 1950, 421 do 42H.
Rast slovenskega knjižnega jezika. — Ljubljana, Novinarsko društvo Slovenije. 1951, 46 str.
Besedo tvor je k Id venskega jezika. II. Izpeljava pridevnikov, 111. Zloženke, — Ljubljana, SAZU, 1952, 155 sir. (Dela, II. razred, 6 = InStitut za slovenski jezik. 4.)
P risi ovni paberki. - Slavistična revija, 5/7, 1954, 196—226-
Besed otvorje slovenskega jezika. I"V, Predlogi in predpone. — Ljubljana, SAZU. 1959, 1412 str. (Dela, II. razred, 14 — Inštitut za slovenski jezik. 8.)
11. Strokovni članki
Vezanje več osebkov s povedkom, jezik in slovstvo, 1, 1935/56, 12—14.
O zloženkah. Jezik in slovstvo, 1, 1955/56, 41—42.
Vej i ca ob sestavljenih voznikih. Jezik in slovstvo, I. 1955.56, 42—43.
Raba predloga >por. Jezik in slovstvo, 1. 1955/56, "9—SI.
O pogovornem jeziku. Jezik in slovstvo, i, 1955/56, 161—165,
Sprehodi po slovenskem besedišču. Jezik in slovstvo, 1, 1955/36, 172—175, 255—237.
Ljudske izposojenke. Jezik in slovstvo, 2, 1956/57, 29—33, 81—85.
Slovanske izposojenke. Jezik in slovstvo, 2, i956/57, 145/151.
O predlogih in predponah. Jezik in slovstvo, 2, 1936/57, 289—292, 349—353.
Poglavje iz slovrnskega jezika. Ljudska pravica 17, V. 1958.
Pred novo izdajo Slovenskega pravopisa, Jezik in slovstvo, 3, 1957/58, 143—i 4S.
O slovenski rimi. Jezik lil slovstvo, 3, 1957/58, 195-19", 247—255.
Se ob Slovenski slovnici 1936. Jezik in slovstvo, 3, 1957/58, 190—192.
Predlog in predpona za. Jezik in slovstvo, 4, 1958/59, 97—102.
O deljenju besed. Jezik in slovstvo, 5, 1959/60, 6- 13.
O puri 2mti i I! puristih. Jezik in slovstvo, 5, 1959/60. 129—134.
Kakšen bi bil idealni slovenski knjižni jezik. Jezik in slovstvo, 6. 1960/61. 91—96.
Pred izidom novega pravopisa, Jezik in slovstvo, 7. 1961/62, 13- 16.
Mar gin ali je k bravcu. Perspektive, 4, 1963/64, 766— 768.
Razvoj knjižne slovenščine po Lcvcu. Jezik in slovstvo, 8, 1962'63. 97—102.
Jezik v Zupančičevi prevodni prozi. Jezik in slovstvo, 12, 1967, 5—15 , 42—51, 87—91.
Slovenski knjižili jezik. Jezik in slovstvo, 13, 1968. 69—74.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Nova mladika, 1, 1970, 173 do 179.
Nonnativnost. Naši razgledi, 19, 1970, 139—140.
Poleg tega še nad 30 krajših zapiskov in opomb v Jeziku in slovstvu.
ITI. Slovarji ia pravopis
Italijansko-slovenski slovar. Ljubljana. Umetniška propaganda. 1941, 663 sir.; Ljubljana. Državna zalo/La Slovenije. 1%0. 798 str. (Soavtor Pavle Kalan.)
Slovenski pravopis. Ljubljana, SAZU & Državna založba Slovenije. 1950, 93+ str.; 1962, 1054 str. (Soavior in snurednik.)
Slovar slovenskega knjižnega jezika. L Ljubljana, SAZU & Državna založba Slovenije. 1970, 844 str. (Clan glavnega uredniškega odbora.)
IV, Učbeniki in pedagoški članki
Slovenska čitanka in slovnica za prvi razred Srednjih in sorodnih šol. Ljubljana. 1991, 2fl str.; 1959, 244 str.; 1945, 244 sir. (Soavtor.)
Slovenska čitanka in slovnica za drugi razred srednjih in sorodnih šol, Ljubljana. 1932, 264 str.; i939, 264 str.; 1945, 264 str. (Soavtor.)
Slovenska čitanko za tretji razred srednjih in sorodnih šol» Ljubljana. 1935. 207 str.: 1939, 240 str.: 1943, 240 str. (Soavtor.)
Slovenska čitanka za četrti razred srednjih in sorodnih šoi. Ljubljana. 1935, 233 Sir.; 1939, 232 str.; 1945, 232 str. (Soavtor.)
Slovenska slovnica za tretji in četrti razred srednjih in sorodnih šol. Ljubljana, Slavistično društvo, 1940, 192 sir. (Soavtor.)
Slavonska slovnica. Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1947, 534 str.: 1956, 330 str.; 1964. 330 str: 1968, 349 str. (Soavtor.)
Slovenska jezikovna vadnica za nižje razrede gimnazij. L Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1931. 139 str.: 1954, 139 str.; 1935, 158 Sir. (Soavtorja France in Vlasta Paeheiner.)
Slovenska jezikovna vodnica. I, Knjiga za učitelje. Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1952, 73 str. (Soavtorja France in VI as ta Pacheiner.)
O jezikovnem pouku materinščine v višji gimnaziji- Pogovori o jeziku in slovstvu, 1954, 93—101,
V, Strokovne ocene
Isačenko: Jazvk a pôvod frizinskych pam.iu.tok. Slavistična revija, 2. 1949, 160—163.
Osem spevov Iliade. Jezik in slovstvo, 2, 1956.37, 254—235.
W. Shakespeare — Bor: Henrik IV. Jezik in slovstvo, 3, 1957/58, 222—224.
VL Prevodi
René Bazin: Packa. Slovenec 9. VIII. — 23. XII. 1922.
J aies Verne: Otroka kapi tirna G ran ta. Slovenec 19. VI. 1925 — 18. 11L 1926: Ljubljana, Mladinska knjiga. 1952, 7)0 str.; 1967, 599 str.; Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. 1970, 383 + 327 str,
François Mauriac: Kačja zalega. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. 1955, 216 str.
Pierre de Latil: 2ivali potujejo. Ljubljana. Mladinska knjiga. 1951, 161 str.
Chai-les Dickens: Orček na ognjišču, Celje, Družba sv. Mohorja. 1952, 118 sir.
BOJAN C OP
Za dopisnega člana v razredu za filološke in literarne vede Slovenske akademije zna-nosii in umetnosti je bi! izvoljen 13. marca 1972,
Rodil se je 23, maja 1923 v Lj ubij a i. preživel med vojno 9 mesecev v internaciji in diplomiral jeseni 19-17 v Ljubljani s študijsko kombinacijo klasični jeziki in komparativna lingvistika. 1947—1949 je bil p rov i zorni asistent, marca 1949 je bil imenovan za asistenta pri katedri za primerjalno in-(loevropsko jezikoslovje. Tu je kasneje postal predavatelj in bil po opravljenem doktoratu imenovan /a izrednega profesorja.
Od 1952 se njegovo ime redno pojavlja v domačih in tujih strokovuili revijah. Kakor je razvidno iz priložene bibliografije, je poleg disertacije o iudoevropskih 1 a bi a In i h sufiksih, ki jo ima razred za filološke in literarne vede SAZU v programa svojih izdaj in monografije »Iudogermanica m i nora«, ki je tod že izšla, objavil doslej preko petdeset razprav s področja primerjalnega jezikoslovja.
Njegovo delovno področje je nenavadno široko, vendar tesno povezano s ključnimi problemi današnjega evropskega jezikoslovja, Razluščenje mikenskih napisov v prvih letih po vojni je odprlo nove možnosti za preučevanje pragršČine in dr. Bojan Cop je v jugoslovanskem časopisu Živa antika vrsto let objavljal serijo tehtnih člankov o mikenologiji, o razvoju grških gla-soslovnih pojavov in o etimologiji pragrškib in grških leksemov.
Drugo področje, ki je prav tako omogočilo poglobljen Študij najstarejših faz razvoja indocvropskib jezikov, jc tako imenovana anatolska jezikovna skupina s hetitakimi in luvijskimi jezikovnimi spomeniki. Velik del d ose dan j h objav Bojana Cop a jc posvečen lingvistični problematiki teh jezikov, med drugimi tudi njegova monografija »Indogermanica ntiuorat. S to tematiko je B. Cop prodrl v osrednje evropske strokovne časopise,
tako v Revue hittite et asiuriique in v Indogermanische Forschungen ter si tako pridobil že mednarodno priznanje. Tako je beti toi og j. Fried riel i v ï.Ergânzungshefte I în lit k svojemu Hethitisches Worterbuch sprejel vrsto Čopovih besednih razlag in glaßoslovnih zakonitosti, ki jih je Čop odkril.
Tretje delovno področje, ki je B. Čopa posebno pritegnilo, je tako imenovana indouralska teorija, ki išče sorodstveno razmerje med praindoevropščino in neindoevropskimi jezikovnimi skupinami. Razprave te vrste objavlja povečini v tujih strokovnih revijah, tako v 1. ral-altaische Jahrbücher, v Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung, v Orhis in v Acta Lingüistica Acad. Hang. Tudi v Razpravah S AZU je !. 1970 izšla obsežna študija o tej problematiki.
K.OnCno je treba poudariti še Čopove baltoslovanskc etimologije, ki jih je objavljal v Slavistični reviji in v Lingaistici ter njegove balkanološke prispevke v Godišnjaku sarajevske akademije. Bultoslavika je danes znova postala aktualna v lingvî-sliki, kakor je bila že v starejši razvojni fazi. Čopova zasluga je, da je oživel pri nas zanimanje za bnltistiko in v zadnjem času tudi že vzgojil nekaj naraščaja zn to področje. Sam je sicer posegel bolj po splošno-slovanskih besedah s še nepojasnjenimi etimologijami, toda številni slovenski m srbohrvaški arhaizmi ga vedno bolj zanimajo in deloma že sodeluje tudi pri slovenskem etimološkem slovarju z dragocenimi nasveti.
BIBLIOGRAFIJA I. Knjige
Doktorska disertacija:
Prispevek k zgodovini labial nih pripon v indoevropskih jezikih, Ljubljana 1970, lipkopis V + tS5 strani.
Indogermánica minora I. Ljubljana, SAZU 1971, VI + 14h str.; vsebuje pet razprav iz hetitologije: Remarques sur la eh irte des occlusives gutturales en louvile. — Notes detymologie et de grammaire hittites ÏV. Note sur les groupes Leur, z -f- moyenne ou moyenne aspirée en anutolien. — /ii m Ursprung des hethitischcn Suffixes -šha-. Eine etymologische Kontroverse.
II. Razprave v revijah in zbornikih
a) Grška etimologija in fonetika, mik enologi j a :
Gr. TT A M A ÏÏ,IIAMAKH: Živa Antika (=ZA) II. Skopje 1952, 221—223.
Etvma: 2A HI, 1953, 172—190.
Etyma: 2A IV/1, 1954. 144—160.
Etyma: Ž A IV/2, 1954. 291—300.
Etyma: 2A V/l, 1955, 113—116.
Etyma: Ž A V/2, 1955, 232—244.
Etyma: ZA VI/1, 1956, 25—45.
Nochmals griech HAMAS, DAUAXH; ZA VIIÏ/L 195fl. 55 -42.
Zwei my kenisch-griechische World eu t un gen: ZA Vil 1/2, S95S, 241 do 264.
Etyma.: ŽA IX, 1959. 97—103,
b)	Baltoslovanska etimologija
Etyma Balto-Slavfc* 1: Slav. Rev. V—VU, Ljubljana 195*, 227—236.
Etyma Balto-Slaviea !l: Slav. Rev. IX, 1956, 155—160.
Etyma Balto-SUvica III: Zbornik FF III/3, Ljubljana 1960, 26 str, (rotaprint).
Etyma Balto-Slavica IV: Slav. Rev. XII, 1959/60, 170—189.
Ktyma Halto-Slavita V: Slav. Rev, XITI. I96tf62, 181-205,
Slav. med f., Kupfer«: Slav. Rev. — Lingu. XL 195S, 27—32.
c)	H e ti tika in luvijska etimologija, fonetika ia morfologija
Notes (Tétymologie et de grammaire hittites: Revue hittite et asiamque XIII, fasc. 57, l'aris 1955, 65—71.
Notes detymologie et de grammaire hittites II: Slav. Rev, — Lingu. VI11, Ljubljana 1955. 59—66.
Notes d'étvmologie et de grammaire hittites 01: Slav, Rev, — Lingu. IX, 1956, 19—39.
Zu einigen Bildungen mit Labialformans in Heihitischen : Festschrift J oh. Friedrich, Heidelberg 1959, 91—105.
Zur Vertretung der indogermanischen Nasal i s Sonata im Hcthiti-sehen: Lingu. IV. l.jubljana 1961, 57—61.
Zur bet hiti sehen Schreibung und Lautnag: Lingu, V, 1965, 21—46.
Zur hethitischen Schreibung und Lautung: Lingu. VI. 1964, 37—76.
Zur hetliitischen Schreibung und Lautung: Lingu. VIII/1, 1966 do 196S, 45—61.
Notes sur le z hittite: f,i upu. 1X/1, 1969, 43—49.
Luvica L Slav. Rev, — Lingu. IX, 1956. 40—45.
Lnvica II: Lingu. IV, 1961, 62—69.
Sur une règle phonétique de la langue louvite: Lingu. VU/2, 1965, 99—123.
Eine Iii wische orthographisch-phone Us ehe Regel: Indogermanische Forschungen 75. Berlin 1970, 65—96.
d)	Splošna indoevropska etimologija
Beiträge zur indogermanischen Wortforschung I; Zeitschrift für vergL Sprachforschung (=KZ.) 74. Göttin gen 1956, 225—232.
Beiträge zur indogermanischen Wortforschung II: Die Sprathe III. Wiesbaden—Wien 1956, 135—149.
Beiträge zur indogermanischen Wortforschung III: Die Sprache VI, i960, 1—8.
Beiträge zur indogermanischen Wortforschung IV: Slav. Rev. — Lin Sli. XL 1958, 49—6&
Beitrage zur indogermanischen Wortforschung V: Lingu. V111/2, i%6—1968, 165—175.
Beiträge zur indogermanischen Wortforschung Vi: KZ, 85, 1971, 23—32.
Beiträge zur indogermanischen Wortforschung VIL Lingu, IX/2. 1969 (z zamudo), 187—196.
Une racine indo-européenne méconnue: ^en- ¿briller«: Slav. Rev. — Lin pu. IX. 1956, 4û—48.
Notes d'ctymologte indo-européenne: ibd. —52. Elvma: Zbornik FF. H, Ljubljana 1955, 393—40?. Etyma: Slav Rev. — Lingu. VIII, 1955, 28—32.
V	tisku
Bei t rage zur indogermanischen Wortforschung VIII: Lingu. X, Ljubljana» 18 tisk. strani.
Zu ein paar glottogonischcn Fällen: ibd., 15 tisk, strani.
e)	In do evropska dialektologija
Les isoglosses i tal o-grecques et la préhistoire des peuples balkaniques: Godisnjak, Knj. VII, Sarajevo 1970. 23— i>5.
V	tisku
Les isoglosses italc-grecques et la préhistoire des peuples balkaniques II: ibd, VIIï, Sarajevo, 35 tisk. strani.
f)	Indouralska teorija
Die indouralischc Sprachverwandschaft und die indogermanische Laryn gal theo rie: SAZU, — Rair, za filoL in lit, vede, Razprave VII/5, Ljubljana, 1970, 183—230.
Indouralica VII: KZ. 84, 1970. 151—174. Iiidouraliea XIV: Orbis XIX, Eon vain 1970, 282-323.
V	tisku
Indouralica II: LTral-attaische Jahrbücher i970, Wiesbaden, CCa. 13 strani.
Besprechung von A. M. Lesson, On liuguistic Affin ity; The ludo-Uralic Problem: ilid,, cca. 12 strani.
Indouralica VNI; Acta Linguistica Acad, liuag,, Budapest, cca. 25 strani,
Indouralica XV; KZ. 1972 cca. 18 strani. Indouralica XVI: Orbis 1971 ali 1972, cca. 35 strani.
VALENTÍN LOGAR
Za dopisnega člana v razredu za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti je Lil izvoljen 13. marca 1972,
Rodil se je it, februarja 1916 v Horjulu. matiiTiral 1935 na klasični gimnaziji v Ljubljani, diplomiral februarja 1940 na filozofski fakulteti (slavistika) v Ljubljani in p ro m oviral junija 1941 k disertacijo jilorjnl->ki govori pi-i akitd. prof, dr. Fra uu Ramovšu na univerzi v Ljubljani. Od oktobra 1940 do maja 1941 je bil honorarni suplent na gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, nato pa do konea vojne brez službe. Zaradi rlela za OF je bil februarja 1942 aretiran, zaprt in končno internirali v Italiji. Od julija 1944 je bil zaposlen nekaj časa v taborišču NOV Gravina pri Bariju (kulturno-prosvetno delo v vojski), nato je bil v Bariju sourednik lista »Domovina«, vodja tehnike štaha baze NOV in upravnik tiskarne vrhovnega štaha NOT in POJ, Od aprila do konca maja 1945 je bil član redakcijskega odbora Državne založbe Jugoslavije v Beogradu, nato do januarja 1947 šef kabineta v ministrstvu za prosveto v Ljubljani. Od januarja 1947 do oktobra 1953 je bil na S A Zli najprej znanstveni aspirant, nato asistent, strokovni in končno znanstveni sodelavec v Inštitutu za slovenski jezik. Od oktobra 1958 do 1962 je bil docent, od 19fi2 do 1967 izredni profesor, od tedaj dalje pa je redni profesor filozofske fakultete ^ Ljubljani za zgodovino in dialektolo-gijo slovenskega jezika.
že v začetku svojega sodelovanja pri Inštitutu ¿a slovenski jezik SAZtl se je usmeril v pripravljalna dela za lingvistični atlas Slovenije po načrtih akademika Frana Ramovša V teku let je sam po pripravljenih vprašaluicah zapisal na terenu okoli dvesto krajevnih govorov po vsej Sloveniji. Poleg kartotečnega gradivo za atlas je za vsak govor sproti opravil vse potrebne glasovne analize, o katerih je napisal sutnarična poročila. Pri tem načinu dela je sorazmerno kmalu dobil vpogled v p a manj-
kljivosti starejših dialektoloških študij, ki niso operirale s 1ako gosto mrežo raziskovalnih analiz iu a tako skrbno izbranimi podatki. Velika večina njegovih dosedaj objavljenih študij obravnava takšne korektare in nova opažanja v glasoslovni, kasneje pa tudi morfološki strukturi posameznih govorov.
V primerjavi z znanstvenim slovenističnim delom akademika Franu Ramovša se zdi znanstveno raziskovalno področje V. Logarja nekoliko ozko. Vendar Ramovšu ni uspelo, da bi dokončal svojo napovedano slovensko historično gramatiko. Celo načrt zanjo se m 11 je sčasoma preoblikoval. ^ okalizem in akcent o log i jo je združil v kratki zgodovini slovenskega jezika, kjer je današnjo slovensko narečno raznoterost skušal izvajati iz praslovan-skih osnov po snponiranih fonetično razvojnih perspektivah. Razvoj dialektov pomembnejših evropskih jezikov je moč dokumentirati s historičnim piamenstvom. Pri nas pa je današnje dialektično stanje največkrat edino gradivo.
Sele v okviru teli ugotovitev je mogoče pravilno vrednotiti delo V. Ix>garja, Preciziral je meje posameznih narečij in poskušal določevati njihova sorodstvena razmerja. Ce je npr. dognal, da se v zgornji savski dolini, v llatečah, Podkorenu ¡11 v Kranjski gori govori ziljsko in ne gorenjsko narečje, se je vznemiril, ko je na Dovjem in v Mojstrani našel ei za e in ou za o. Ali so to dolenjski priseljenci ali pa je gorenjščina v starejšem razvojnem stadiju poznala diftongc, Ko je nato v srednji Tuhinjski dolini našel enake diftonge, se je odločil za drugo možnost. Kasneje je tudi na delu Štajerske, na Kozjanskem in Rizeljskem dokazal moooftongtzncijo starejših diftongOv.
S takšnimi ugotovitvami je V. Logar že v prvih svojih razpravah vzbudil pozornost, Ramovševe razvojne perspektive so bile v temeljih omajane. Kasneje pa je svoja opazovanja razširil tudi na druga področja. Opozoril je na akeentsko inetato-nijo v kojščan.skem govoru, ki se je razvila zaradi popolne oncmitve vokaličnih končnic in pojasnjuje tudi praslovansko metat on i j o. /a horjulski govor jc dokazal najstarejšo gorenjsko bazo, ki jo je nato prekrila vzhodna dolenjska in rovtarska, ki ji je. sledil specifičen horjulski razvoj. Podobno stanje je odkril na Pivki. Na novo je klasificiral belokranjske in istrske govore.
Tem študijam so sledile še širše sinteze, tako razvoj dolgih vokalov na vsem slovenskem severozahoda; dalje razvojna povezanost koroških narečij s širšim zaledjem in celo razlaga enakih pojavov na razdaljo med Obiljem in Doberdobom.
Novejša komponenta Logarjevih študij so morfološke najdbe. \ srednji in zgornji Soški dolini je našel ohranjena praslovao-
ska konzonantna dchla z i-jevskimi obrazili. Posebno razpravo je posvetil razvoju demonstrativnih zaimkov v narečjih. Sinteti-ziral je dialektični razvoj a-jevske deklinacije in razložil spremembe v obrazilih.
Na potovanjih v Avstrijo in Italijo je posvetil posebno pozornost izginjajočim obmejnim govorom, npr. v Kanalski dolini, na Koroškem govorom vasi Kneze in Potoče, objavil pa je tudi nova opažanja o govoru sloveniziranih rutarskih Nemcev v Bašfei grapi-
Razvoj slovenskih narečij je danes prikazan v bistvu bolj preprosto, kot si ga je zamišljal F. Ramovš. Današnje stanje se je razvilo iz dveh narečnih baz, severozahodne in jugovzhodne. To pTvot.no sliko je zabrisal pas monofiongizacije. Meje narečij se skladajn bolj s starejšimi upravnimi delitvami kakor z geografskimi ločnicami.
\. Kogar sodeluje tudi pri slovanskem lingvističnem atlasu, za katerega je napisal sest govorov. Enako sodeluje pri lingvističnem allasu Sredozemlja. 1_ stanovi! je obilen dialektološki arhiv s kartotekami in z magnetofonskimi znpisi govorov. Vodil je na terenu dialektološke ekipe, organiziral mrežo zapisovalcev, zastopal Slovenijo na mednarodnih kongresih iti posvetovanjih. sodeloval pri vrsti seminarjev, urejal nekaj let Slavistično revijo in sodeloval pri izdaji zbranih del dr. Erana Ramovša. Pomaga tudi kot akeentolog pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
BIBLIOGRAFIJA
l. Razprave in članki v strokovnih publikacijah
Akanje in nepoudarjeni vokalizem v horjulskem govoru. C XXXV. 1941, 207—210 in posebni odtis.
Ohsoško-na diska dialektična meja. Ljubljana 1951. (SR IV, 223 do 237.)
Dialektološke študije: I. Dialektična podoba zgornje Savske doline, II, O štajerske™ substratu govorov v Tuhinjski dolini ia Črnem grabnu; lil. Karakteristika in klasifikacija gornjesavinjskih govorov; IV. Refleksi za praslovanske nosrtike med srednjo Soško in Cepovansko dolino. Ljubljana 1954. (SR V—VII, 144—168.)
I ran RumOVŠ. Slavonic Review XXX/1933, 77. 54fl—542.
Fran Ramovš. Ljubljana 1954. (Letopis S A ZU V, i—13.)
Karakteristika štajerskih govorov južno od Konjiške gore in Boča. Pogovori o jeziku in slovstvu. Maribor 1955, 61—63. Poljski prevod v knjigi: Z badan nad jczykami Jugoslavia Scszvtv jt;zvkoznawcze 6. Warszawa 1961, 131—137. '
Dialektološke študije: V. Zanimiv problem iz solkanskega govora; VI, O razvoju in nekaterih posebnostih avske govorice: VII. Pripombe k obsegu in karakteristiki krnščine in notranjščine v Ramovševih Dialektih. Ljubljana 1935. (SR VIII. 39—53.)
Dr. Fran Ramovš. Lew vain 1955. (Orbis IV, 1, 281—283.) — v nemščini.
L'évolution des éludes si o vê nés depuis la première guerre mondiale. Louvnin 1955. (Orbis IV. 2, 492—498.)
Dialektološke študije: VIII. Prispevek h klasifikaciji pohorskih govorov; IX. Značilnosti kojsčanskega govora. Ljubljana 1957. (SR IX. 30—44.)
O razmerju med gorenjščino in hnrjulskim govorom. Ljubljana 1959. [Razprave SAZU. Razred za filološke in literarne vede. V, fa9—7:.)
Pivški govori, 1. GlnsOsIovje in oblikoslovje. L juhi ja na 1959. (Razprave SAZU. Razred za tilološke in literarne \cdc. V. 3—18: povzetek v nemščini,) 5. Dialektični ieksti. (Sodelavci Joža Mezc. Rudolf K.oln-riČ,) Prav to in, 52—65.
Dialektična podoba Pohorja. Ljubljana 1959. (Razprave SAZU, 11. razred, V, KI—90.)
O Izgubi nominalnih končnic v nekaterih primorskih govorih. Ljubljana 195S. [Sjl XI, 109—113.)
Dialektološke študije X.: Belokrnnjski govori. Ljubljana 1938. (SR XI. 14-5—1Î5.)
Prispevek k poznavanju semiškega govora, Novi Sad 1959. Zbor ai 11 za filolojriju i lingvistiku II, 107—113.)
Iz priprav za lingvistični atlas. Ljubljana 1958/39. (JiS IV. 129 do 135.)
lir. Aleksander Belič. Ljubljana i960, (letopis SAZU. XI. "6 38.)
Dialektizucija slovenskega jezika. Ljubljana 1960'61, (JiS VI, 119 do 122.)
Dialektološke študije: XI. Slovenski govori v Istri in njihova geneza. Ljubljana (961 /63. (SR XIIL S&—97.)
Dr. Fran Ramovš in njegovo tlelo, Ljubljana 1961.62. [JiS VIL 65—69.)	x
Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije. Ljubljana 1962/65. (JiS VISI. 1—6.) Ponatis v: Studia z Filologii polskiej i sio-wianskiej. TpVarszawu 1965. 155—160.
Osnovni momenti iz zgodovine slovenskega jezika. V: Seminar on social and eultural problems. Ljubijuuo 1963, Str.: 345- -549. Angl, prevod: Basic outline of the developmeat of the slovene language. Str. 129^153,
Sistemi dolgih vokalnih fonemov v slovenskih narečjih. Ljubijanu ■ 1963. (Sli XIV, 111—132.)
O pripravah za slovenski lingvistični atlas. Krakow 1963. (V: Zeszvty nauk Owe uniwersytetu j a giclions ki ego, P rate jezykoznawcze. Zcsz.' 5, 403—407.)
O dialckiizaciji slovenskega jezika. Warszawa 1964, fV: Prace filo-logiczne XVIII, CZ. 2, 403--406.1
Zanimivosti iz slovenske dialektologije. Ljubljana 1964, [JiS IX, 44—47.)
Razmišljanja ob slovenskih narečjih. (V: Jezikovni pogovori 1. Ljubljana I9b5, 68—73.)
jezikoslovje. (: Posebni odtis iz zbornika razprav in člankov »Slovenska matica 1864^1964«:). [Ljubljana] 1964. 106—115.
O nastanku slovenskih narečij. Ljubljana 1965. [JiS X. 2—6.)
Pregled zgodovine slovenskega jezika. Ljubljana 1963. (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, L 7 + lil) str,)
Slovenski dialekti. Ljubljana 1965. (Seminar slovenskega jezika, litemture in kulture. 1, 12 + 111) str.)
Slovenska narečja. Ljubljana 1966. (JiS XI. 134—J40.)
Prispevki k dinlektologiji Goričkega. Murska Sobota (966. (V; Panonski zbornik 1966. 29—30.)
Slovenski dialekti v zamejstvu. Ljubljana 1966. (T: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 2. 10 -f [U\ str,} Ponatis v: Prace filologieznc XX, 81—87.
Prispevek k poznavanju nadiškega dialekta v Italiji. Novi Sad 1966. i Zbornik za filologiju i lingvistiku. IX. Str. 73—75.)
Dialektoloike študije: XII. Govor kraj:i Kostaaje nad Vrbskini jezerom. XIII. Vokalizem mnravškega govora. Ljubljana 1967, (SR XV, str, 1—27.)
Kazalni zaimek v slovenskih narečjih. Ljubljana 1967. (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 3, 7 + |i] str.) Ponatis v: Sla-via orientalis XVII/ 1968, str. 347—350.
Diaiektoložke študije: XIV. Govor vasi Kneža pri Djekšah a a Koroškem. Ljubljana 1968. (SR XVI, str. 395-412.)
Glasoslovne in morfološke posebnosti v govorici slovenizirnnili Nemcev. Ljubljana 1968. (SR XVI. str. 159—169.)
Štajerska narečja. Lj uhlja na 1963. (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 4, 7. str,) Ponatis v: JiS XIII/1968, str. 171- 175.
Vokalizem in aekent govora Poloč v Ziljski dolini. Novi Sad 196S. (Zbornik za filologjjn i lingvistiku. XI, str. 157—J 43.)
Psi a-fleksija v slovenskih narečjih. Ljubljana 1969. (JiS XIV, str. 104—109.)
O mengeški govorici. Mengeš 1969, (Mengeški zbornik II, str, 143 do j 47.)
Jugozahodna slovenska narečja in govori. Ljubljana 1970. (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 6. Str. 74—80.)
Slovenska koroška narečja — zgodovinska vez med Slovenci tostran in onstran Karavank. Maribor 1971. (V: Koroška in koroški Slovenci. Sir. 276- 280.) Ruski prevod v: Issledovanija po slavjanskumn jazvkoznaniju, Moskva 1971, Str. 334—^59.
Dialektološke študije: XV. Govor Slovencev Kanalske doline v Italiji. Ljubljana 1971. (SR XIX, 2. str. H3—123.)
Dialektološke študije: XVI. Usoda kratkega a v govoru kraja Doberdob v Italiji. Oddano za tisk v SR XX. 6. tipk. str.
II. Drugi objavljeni članki
Nekaj misli o umetniku, umetnini in njunem razmerju do družbe. Ljubljana 1936, [S, 14. junija 1936, st, 134.)
Ob stoletnici pajke v slovenski knjigi. Ljubi jann 1940. (PZ XXXVI. str. 106—109.)
Dr. Fran Ramovš — pet deseti etuik. Ljubljana 194A. (Slovenija IX, St. 38. 4.)
IIL Ocene in poročila
Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika. I, (S 31. XII, 1936, št. 298n, str, 5.)
Fran Ramovš in Milko Kos, Brižinski spomeniki Ljubljana 1937. (Dejanje I/193M, str, 71—72.)
Prešeren I, Pesnitve, pisma. Izd. prir. Frauec Kidrič. Ljubljana 1936. (Dejanje 11/1939, sir. 300—302.)
Prešeren 1800—1838. Življenje pesnika in pesmi. Spisal France Kidrič, Ljnbljnna 193K (Dejanje 11/1959. str, 337—340.)
Poezije Doktorja T ran četa Prešerna z dodatkom. Ljubljana 1959. Skrb sta izdajo besedila je iiael Avgust Pirjevee. (Dejanje 11/1959, sir. 208—209.)
Detel a, Frane: Zbrani spisi. IV. z v. Ur. Jakob Šolar. Ljubljana M39. (Dejanje 111/194®, str. 163—166.)
Franca Erjavca Zbrano delo. Dr. Anton Sludnjiik. 4. z v. Ljubljana 1959. i Dejan je 111/1940, str. 245—246.)
Korespondence pomembnih Slovencev. Ï, France Kidrič, Zoisova korespondenca 1W5-1S09, V Ljubljani, AZU 1959, (Dejanje 111/1940, str. 568.)
Slovenski jezik, Glasilo Slavističnega društva. Letu. IL se. 1—2, Ljubljana 1959. (C O XIV/1959-40, sti. 91—92.)
Mirko Ku pel. Slovensko pravnrečje. (SBor ¥11/1946 f21. IX.) št. 221.)
Ivan Tmninec, CrnovrSki dialekt. Kratka monografija in slovar. (NRaigL XIIT/1964, (21. IX ] št. 22, +59.)
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE
VEDE
Leta 1940 je bil ¡/voljen za predavatelja fizikalne kemije na farmacevtskem odseku medicinske fakultete V Reogradu. Od 1941 do k ou ca vojne je bil v narodnoosvobodilni vojski, kjer so mu bile zaupane razne dolžnosti. Na ustanovnem zasedanju AVNOJ-a v Bihacu 1942 je bil eden izmed podpredsednikov. Po osvoboditvi je bil izvoljen za člana predsedstva AS NOS-a, kjer je vod il poverjenišivo za obnovo Srbije in pozneje Gospodarski svet Srbije. Leta 1944 je odšel v Moskvo kot član vojne misije Jugoslovanske armade. Leto pozneje je bil izvoljen za rednega profesorja fizikalne kemije na n ar avoslovno-ma te matični fakulteti v Reogradu. kjer je ostal do upokojitve leta 1966.
Na povabilo Akademije znanosti ZSSR se je leta 1945 udeležil proslave 220-lctniee njene ustanovitve in je leto dni delal v Moskvi v Inštitutu za fiziko fe akademije, lega leta je bil izvoljen za dopisnega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti. L. 1948 jo postal njen redni član in tu Hi dopisni član Jugoslovanske akademije. Od leta 1971 je predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Je inozemski član Akademije zmi-
PAVLE S A V I C
Za zunanjega dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede je bil izvoljen 13, marca 1972.
Rojen je bil 10. januarja 1909 v Solunu. Leta 1932 je diplomiral na filozofski fakulteti v Beogradu iz fizikaluo-kemijskih ved in je bil istega leta izvoljen za univerzitetnega asistenta. Od letu 1934 do 1939 je znanstveno delal na Inštitutu za radij v Parizu. Tu je skupaj z go. Treno Joliot-Cu-rie objavil vrsto del o elementih. ki nastajajo iz urana pod vplivom neutronov.povzročujo-čih eksplozijo uranovega jedra.
nosií ZSSR, častni član Madžarske akademije znanosti, Član Akademije znanosti v New Yorku in častni doktor kemijskih ved univerze v Beogradu.
Akademik Pavle Savié se je udeležil več konferenc za mirnodobno uporabo nuklearne energije in na povabilo lorda Bernarda Russella III. Pu g wash konference v avstrijskem Kitz-biililu. Obiskal je nuklearne centre v Franciji, Kanadi, Japonski, Burmi, Indiji, Egiptu in v Grčiji, kjer je preživel po dva tetina kot gost Alad teb dežel. Na osebno povabilo strokovnjakov se je mudil v nuklearnih centrih in inštitutih na Danskem, Norveškem, Švedskem in v Angliji.
Bil je ustanovitelj Inštituta za nuklearne vede Boris Kidrič* v Vinči in do leta 1%() podpredsednik Zvezne komisije za nuklearno energijo.
Za zasluge v narodnoosvobodilnem boju in za svoje delo je bil odlikovan z najvišjimi priznanji in odlikovanji. Je nosilec Spomenice 1941. Med številnimi nagradami za njegovo znunstveno-rnziskovalno in organizacijsko delo naj bosta našteti le Oktobrska nagrada Skupščine mesta Beograda 1963 in nagrada AVNOJ l%b.
BIBLIOGRAFIJA
D. K. J o v a n o v i t c h , P. S a v i t c h : Sur Pchidc calorimétrique de l'absorption des rayons gamma dan.s le radium. C. R. 193, 1006 (1931 ).
I. Curie. P. Sa vît eh: Sur les radioéléments formés dans l'uranium irradié par les neutrons. Jour, de Physique et le Radium t. VIII, p. 383 (1938),
- Sur le radioélément de periode 3,5. heures formé dans l'uranium irradié par neutrons. C. R. 20b, 906 [1938).
— Sur ia nature du radioélément de periode 3,5 heures formé dans l'uranium irradié par neutrons, C. R. 643 (1958).
I, Curie. P. Savich. A. M, D e S i t v a : Sur le rayonnement 'Tu corps de peirode 3,5h formé par irradiation par les neutrons dans l'uranium, J. de Physique et le Radium 9.440 {1938).
L Curie, P. Savi teh: Sur les radioéléments formés dans l'uranium irradié pur les neutrons, II, ]. de Physique et le Radium 9, 355 (1938).
P. Savitch: Sur un radinéleinent gazeux formé dans l'uranium bombardé par les neutrons. C. R. 208, 646 {Î9Ï9),
1. Curie, P. Savitch: Sur les radioélément» fonnés dans l'uranium et le thorium irradiés par neutrons, C, R, 20S, 345 (1939).
H, v. H a I b a n , jr., I„ K o w a r s k i. P. Savitch: Sur la capture simple des neutrons thermiques et des neutrons de reso nanee dans l'uranium. C. R. 208, 1396 (1939).
P. Savitch. A. S h it 1 n i k o v : Coagulation of fog in the liquid holm ret. J. Phys. USSR t0r No 3., 399 (1946).
P. Savič: Lowest temperatures obtained by use of p-Hs. Bull, de l'Académie serbe. No 1., (1949).
—	Sur les possibilités nouvelles de l'obtention des temperatures basses. Bull. Acad. Sei.T Belgrade, !.. 21 (1950),
P. S a v i c , 1. D r a g a n i c : Fluorimetric determination of nra-nium. Bull, Aead. Seï.. Belgrade 4„ +7 (1952],
P. Savié, I- Gai: Use ol photocell lor obtaining a universal electrode for pu tensometric titrations, Bull. Aead. Sci., Belgrade, 4., Î45 (1952).
P. S a v i c , S. P a v 1 o v i é : Le cycle minéralogiquc de l'uranium, C. li. 2j8, 912 (1954),
P. S a v i é, B, B o ï. i é : Preparation of radioactive As 7ft without traces of Inactive arsenic. Hull, Chem. Sue,, Belgrade. 15., 205 (1905).
P. Snvic, S, V. B i b n i k a r, N. N. D o g r a m d ï i : Efficacité de certaine catalyseur dans l'échange HiO -j- HD. Bull. ïnst. NucL Sci. -B. Kid rich B ci grade, 4.. 25 (1954).
P. S a vie, D. N. C v j ctie an i n : Separation du radium de ses produits naturels pur la chromatographic sur papier. Bull [nst. Nuel. Sci. jB. KiiJrieh <. Belgrade. 4-., 21 (1954),
P. S a v i c, S. B i L n i k a r, N. D o gr a m d S i : Efficiency of same catalysis in tile exchange between D:0-Hi. Proc. I. C. P. U. A. E.. Genève t. 8, p. 4U (1955).
P. Sn vie. S, Pavlovid, S. M a l c i c : Remplissage de l'espace dans l'édifice cristallin de minéraux. Bull. Inst. Xucl. Sci. >B. Kid rich*, Belgrade, 5-, 115 (1955).
P. S a v i c, S. Ribnikar: Temperature Dependence of the D- Distribution in the Reaction Li All4 + 4HBO. Proc. I. C, P. U, A, K.. Genève S442 (1958).
P. Sa vie : The Origin of the Rotation oi a System and of Celestial Bodies. Bull, de 1 Academic serbe IHI VI No p. 107 (1961).
P. Savié, R, KaSanin: The behaviour of the materials under high pressures. Serbian Academy of Sciences and Arts. Monographs (1963b
—	The behaviour of the materials under high pressures. Serbian Academy of Sciences and Arts, Monographs 1965, II.
—	The behaviour of the mateirals under high pressures. Serb. Academy of Sciences and Arts. Monographs 19fi4, 111.
—	The behaviour oF the materials under high pressures. Serb. Academy of Sciences and Arts. Monographs 1965, IV.
—	Povedenie matcriala |tod vjsokim davleniem. GeohemiCeski aspekt. Zbornik radova pofcvecea akademiku A, P. Vinogradnvu. Problem! geohemije. AN SSSR 1%6,
- Struiificaiinn of systems (if particles as a consequence of their microstructure. Symposium on Mohorovicié's Discontinuity. The Yugoslav Academy of Sciences and Arts, 1968.
P. Sa vie: S ta se moie znati o MesecU po teoriji »Ponasauja materijala pod pritiskomt. Saopstenje na savetovanju Srpskog geo-loskng d ru Si i va. Beograd, 1969,
P. Sa vie, S. Pavlov ¡6; (1 rasporjazenii ocagov volkanov. I. me/du-narodnyj kongres geohimii. Moskva 1971.
IiAZHED ZA PHIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE
EDHEM C A M O
Za zunanjega dopisnega Člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za prirodoslovne in medicinske vede je bil izvoljen 13. marca (972.
Rojen je bil 30. decembra 1909 v Trebinju» T„ 1938 je končal študije na veterinatski fakulteti v Zagrebu in 1948 prav tam dosegel doktorat znanosti.
V decembru 1941 je odšel v NOV, najprej v Romanijski partizanski odred, nato v VI. vzhod no-bosaosko proletursko brigado, kjer je bil referent sanitete ITI. bataljona. Konec septembra 1942 je odšel na partijsk.o-politično delo in opravljal do osvoboditve več odgovornih družbenih funkcij na območju BiH.
S iem delom je nadaljeval po osvoboditvi, v letih 1948 in 1949 pa opravljal posle pomočnika zveznega ministra za poljedelstvo. V času od 1946 do 1933 je bil tudi republiški in nato zvezni poslanec, kot tak Član zakonodajnega odbora takratnega Zveznega sveta Skupščine SFRJ, Na volitvah £963 je bi! ponovno izvoljen za republiškega poslanca in za člana republiške delegacije v zveznem zboru oziroma v Zboru narodov Zvezne skupščine. V tem mandatnem obdobju je bil član odbora m prosvetno-kulturna vprašanja zveznega zbora, od 1963 do 1965 pa tudi predsednik istoimenskega odbora repuh-liškega zbora Skupščine BiH,
Januarja 1950 je bil izvoljen za izrednegu profesorja zoo-liigienc na veterinarski fakulteti v Sarajevu, od 1957 je redni profesor. Tri zaporedna leta je bil dekan te fakultete, od leta 1956 do 1960 rektor univerze v Sarajevu, medtem dve Je ti predsednik Skupnosti juguslovanskih univerz. L, 1961 je bil
izvoljen t.a rednega člana Naučnog društva Narodne republike Bosne i Hercegovine, leta 1966 — ob ustanovitvi Akademije /.nanos t i in umetnosti Biil — pa za rednega člana in sekretarja le akademije. Od Icla 1968 do 1972 je bil njen podpredsednik, nakar je bil izvoljen za predsednika. Od 1968 je član Sveta aka dem i j S F R j.
Poleg tega je akademik Camo ves ta čas opravljal še različne pomembne družbeno-politične funkcije v svoji republiki in v federaciji. Od letu 1967 je član Sveta federacije.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in visoka odliko vanja, med njimi Spomenico lf>41 in red jugoslovanske zastave z lento.
BIBLIOGRAFIJA
Rentgenska prikazi vanje znhi kod psa. Disertacija, Zagreb, 1946. Iv rokopisu).
Zada c I veterinarske službe n podi zanju i u napreden ju našeg stočarstva. Poljoprivreda. 2. 1948. Beograd.
Kako treba priči ovogodisnjem liceneiranju muških priploduili grla? Pot joprivreda, 5—6, Beograd, 1948,
O nekim važnim pitan jim a naše veterinarske službe. ]. V. G, 7—S, 1948, Beograd,
U nap red en je stočarstva — sastavni dio borbe za izgradnju soetja-I i zrna u naš o j zemlji. Narodna država, b. J 948. Beograd,
Poljoprivrtda u socijalistickoj Jugoslaviji (z Ivanov i čem). Jugoslavija — SSSR, f>. 1948, Beograd.
Ostvarenjc plana stočarstva u ovoj god i ni treba da postane snažan faktor u preobrata ju poljoprivrede. Poijoprivteda, 2, 1949. Bgd,
Zadavi socijalistitkog sektora na u napreden ju stočarstva i s točne proizvodnje u 1949. godi ni. Narodna država, 2—3, 1949. Beograd.
PremjeStanje ovčjih torova i zoohigijenski momenti. Poljopri vredni pregled, 5, 1952. Sarajevo.
0 nzgojnim bolest ima i zaštiti podmlatka domačih životioja. Peteri naris, 3, 1932. Sn rajev o.
Pri nos rješa vanju problema i u t ječaju suncane svjellosti t m muz-»ost krava is Smalceljem}. Veterinaria, f, 1953. Sarajevo,
Zoohigijena i kapitalna izgradnja n ovčarstvn. Veterinaria, 2, 1954, Sarajevo.
7,a. reforma veterinarske visoko škotske nastave (sa J. Ježičem). Veterinaria, 2. 1954, Sarajevo.
O zadaciina Save/ne sekcije veterinara stočara. J, V G 11 1934 Bgd.
Značaj zoohigijcnskili faktora u stočarstvn i s točno j proizvodnji. Poljoprivredni pregledi, 9—10. 1953. Sarajevo,
Zoohigijena i kapitalna izgradnja u goved arstvu. Problemi n na p reden ju govedarstva, Zagreb, 1956.
Mjcre za n napreden je na šeg stočarstva i s točne proizvodnje. J. V. G. 3, 1956. Beograd.
Aklimatizacija j akomodacija u stočarskoj praksi, J. V. G„ 3, 1956- Beograd.
Higijenske mjcre pri držanju stoke na pašnjatimn. Poljoprivredni pregled, 6, 1936. Sarajevo.
Prilog poznavanju prilika ekologiji i organizacionoj ekonomici go-vedarstva na područta Gacka. l'rilog »Stadiji o gatačikom govedu*. Stočarski v od NE R BiH, 195b. Sarajevo. Veterina na broj V», 1959,
Ekspertiza govedarske osnove Vojno-planinskog dobra Han Pi-jeska. (s Srnalceljem), V rokopisu. 1956.
Projekat opšlinske veterinarske slanice. Sarajevo, 1936, (Sprejela Veterinarska uprava NllBili).
Projekat rejonske veterinarske stanice. Sarajevo, 1936. (Sprejelo Veterinarska uprava MRBiH),
Projetai s reške veterinarske slanice. Sarajevo. 1956. (Sprejela Veterinarsko uprova NRRiH).
Untverziiet danas. Uvodnik. Oslobodenje, 12- Vi!. I95S,
O nekim iskustvima u izgradnji ekonomskih dvorisia i stajskog prostora na društvenim poljofirivreduim dobrima Jugoslavije sa aspekta hi gi jene držanja domačih životinja.
Mjesto i organizacija veterinarske službe u stočnoj proizvodnji Jugoslavije.
Organizacije i nijesio uruverzrteta u FNRJ.
(Trije referati v I,H Kini i LR Mongoliji 1938.
Novi nspekti univerzitetskog obraz o vanja. Uvodnik. Oslobodenje, august, 1938.
Aktueini problemi Uni verzi teta. Pregled, br. 5/58.
1'rof. dr. Ivan Smalcelj. (Povodom 25 godina rada i od laska iz Sarajeva). Veterinaria, 2, 367—368, 1939.
Povodom 40 godina osnovanja KPJ i 5K0J-a. Veterinaria, 2, 195—196, 1959.
Stočorstvo NR Mongolije. Veterinaria, 5—1. 651—658, t959.
Uni verzi tet u svjetiu potreba sa vremen og društva. Pregled, 3, 213—224, 1939.
Prvi deeenij Sarajevskog univerzi teta. Uvodnik. Oslobodenje, 22. XI. 1959.
Jediustvo akcije. Uvodnik. Oslobodenje, februar, 1939.
Pred prvu desetogodišnjicu Sarajevskog univerzi teta. Uvodnik, Oslobodenje, november 1959.
Collaboration nationale et internationale entre les universités, {z B. HIagojeviÉcin), Jîeferat na IV Internacionalnem seminaru. Dubrovnik. 1359.
Med un o rod ni seminar j Uni verzi tet da nas« korisna tribioa raz m j ene mišljenja. Pregled br. 9, 1939.
Deset god t na Sarajevskog a ni verzi teta. Privredni pregled. (Broj posvečen Bili), i960.
Prva decenija Sarajevskog uni verzi teta. Uni verz i let danas. 1—2 21—26, i960.
J ugosla venski univerzi tet pred novim zadacima, Referat na plen umu Zajed niče univerziteta, Zagreb. 1960. (»Univerzitet danas* br. 5, i960.}
Deset godina Sarajevskog univerziteta. (Spomenica 10-godišnjice Sarajevskog univerziteta).
Udžbcnik iz »Zoohigijenet (z dr. J. Ivošem). Rokopis.
RAZRED ZA UMETNOSTI
MAKS IM GASPARI
Za rednega člana Slovenske akademije znanosti j 11 umetnost i v razredu za umetnosti je ili) izvoljen l "5. marca 1972.
Rodi! se je 26. Februarja 1883 v Selščku pri Cerknici. Obiskoval je ljubljansko umet-no-obrtno šolo, L 1903 pn na Dunaju sprva grafični zavod, potem pa dve leti umetniško akademijo, medtem ko je študij v Miinebnu posvetil predvsem spoznavanju bavarske ljudske umetnosti. Po vrnitvi v domovino se je še globlje uvajal v vrednote ljudskega likovnega in omamen t al nega sveta in pO preselitvi v Ljubljano poučevul risanje na gimnaziji. Pozneje ga je posebno pritegnila Koroška, kjer se mu je motivika obogatila še z novim ljudskim blagom; v času plebiscitnih priprav 1919 do 1920 je bil edini slovenski umetnik, ki je organiziral na Koroškem jugoslovansko propagando z likovnimi pripomočki, kar velja posebej podčrtati. Med obema vojskama je živel v Ljubljani, poučeval risanje na umetniški šoli Probudu in na šoli za g ra i lene vajence, končno pa je posta! reslavrator Etnografskega muzeja V Ljubljani; tedaj 90 ga Študijske naloge popeljale tudi v Belo krajino iti mu obrodile veliko zbirko dokumentarnih risb etnografskih objektov. Po drugi vojni, v kateri je bil z vsem srcem na strani osvobodilnega bojn, je bil od maja do okiobra 1943 delegat ministrstva za prosveto v Narodnem muzeju, uato pa je stopil v zasluženi, a umetniško še vedno delavni pokoj.
Slikarsko, zlasti še risarsko delo \ csnanov in Gasparija posebej, se vsebinsko z žanrsko motiviko, tehnično pa predvsem z ¡zbrušeno risbo navezuje na začetke, ki sta jih s svojimi ilustracijami ljudskega življenja nakazala že janež in Jurij Šubic. Prav v tej na videz anahronisti eni, za podobo sloven-
1 — Lolopi-!
65
skega človeka pa zelo dragoceni umetniški dejavnosti je Gasparijev veliki narodno kulturni pomen, Tod« v tem delu je bil človek svojega časa, ki je poskušal utrditi slovensko svo-jevTstnost doma iti v svetu; zato je na svoj način tudi Gasparijeva umetnost poganjala iz istih duhovnih korenin kot vsa slovenska Moderna, literarna in likovna, le da so bili cvetovi in sadovi različni; Gasparijevi so se hranili z medom romantike.
Že njegovi prvi slikarski poskusi so ujeti v pravljično in zgodovinsko ozračje. Med tujimi umetniki je našel Gaspari sorodno ubranost v engadinskem Segantiniju, med slovanskimi sta mu bila vzornika Mikulaš Aleš in Josef Uprka, Dunajska seecsija mu je prispevala ekspresrvnu linijo, razgibano ritmično kompozicijo in tudi svetlo-teinno kontrastirujoče tone zgodnjih tlel. ki so pogosto refleksivno naglaSeni, pa naj gre za ri.sbe in ilustracije ali za barvne kompozicije v olju. akvarelu ali v posebni kombinaciji g vaša in akvarela. T dvajsetih letih se mu je kompozicijska struktura zgostila, zaživela v sočne j si barvi in krepkejši plastični modelaciji. Kolikor je v zgodnejših delih ubrana Gasparijeva risba na skupni vesnanskii akord, je zda j prešia že v karakteristično gaspari jevskni .s(i-lizaeijo z značilno tipiko obrazov in pokrajinskega okolja. V pokrajinah je isknl Gaspari domačnostno uglašenost, ki jo stopnjuje * slikovitimi, romantično nudahnjenim i rekviziti — belih gora v ozadju, valovitih gričev z vijugastimi cestami, starih znamenj, »modeliranih? cerkvic in kmečkih hiš, čebelnjakov in zidanic.
S skoraj naivno poštenostjo veruje slikar v življenjsko moč svojega naroda, čigar bivanjski utrip -spremlja od zibelke do groha, prisluškuje njegovim štorijant in pravljicam, legendam in pesmi, mladi in stari ljubezni, naravni modrosti in veselja, obredjem in plesom, verovanju in vražam. Vživel se je v psilio kmečkega človeka, znal je posneti njegove malce nerodne gibe in drže, speljati mnogoličnost predstavnega sveta na oblikovne stilizme in prvine, prežeti motive z anekdotičnostjo, s šega-vostjo, s fantovskim humorjem, z otroško nagajivostjo pa tudi z lirično žalostjo. Ljudski tipi so mu dobri znanci deseti bratje in desetniee, mačehe, gotici in koledniki, starci in starke. 1'reintlOge običaje in situacije, ki bi jih ne mogla zajeti nobena fotografija, je poustvaril in naj» približal, predvsem pa v sliki ohranil za prihodnost. ^ ljudsko nošo je zaljubljen z otroškim srcem. K.ar nepreglednn množica razglednic je Gasparijevo umetnost ponesla v zadnjo slovensko hišo in prav
tem razglednicam gre zasluga, da so ž lah t ni It* ljudski okus in izpodrivalo manjv redno iujc blago. I ako je Gaspari a svojim delom naueil ljudstvo prve umetnostne abecede in nadaljeval tradicijo najboljših v ljudstvu zasidranih umetnikov preteklosti, po drugi strani pa usposabljal gledalec tudi za dojemanje likovnih dosežkov drznejših ustvarjalcev.
Posebej je tTeha poudariti Gasparijevo ilustrativno delo. ki je v svojih najboljših real izaci jab pomenilo rojstvo slovenskega knjižnega okrasa. »Pravljice« Frana Milčinskega, ki sta jih skupaj ilustrirala Gaspari in Birolla, spadajo kar med klasične dosežke te zvrsti. Sicer pa bogate Gasparijeve vi ujete in ilustracije številne revije, knjige za mladino prav do šolskih beril, zbirke pesmi, romane, pratikc itd.
Poglavje zase so Gasparijeve karikature, v katerih je z veliko domiselnostjo zapustil spomenik svojega časa in okolja. Ustvaril je pravcato galerijo mnogih vidnih sodobnikov: kulturnikov. politikov, znanih ljubljanskih meščanov. Iz njih diha izreden čut za karakterizacijo. so pa tudi dokaz odličnega slikarskega spomina, saj so nastale brez modelov, skoraj improvizirano.
Kot muzejski delavec je posegel Gaspari nekajkrat tudi po peresu in v Etnologu objavil študije o Sadnikarjevi zbirki starin in umetnin v Kamniku (1933), o ljudskem podobarju Lovrencu Erzarju (1936). o ljudskih slikah na steklo (1939), pa tudi več spominskih člankov. Celo toplo občutene pesmi so mu privrele, ki jih je tudi sam ilustriral.
Njegova dela branijo številni zasebniki, Narodna galerija. Etnografski in Narodni muzej v Ljubljani, Dolenjska galerija v Novem mestu. Razstavljal je v Ljubljani in drugod po Sloveniji, v Beogradu 1904-, v Parizu 1919; veliko retrospektivno razstavo mu je priredila Narodna galerija leta 1953 za sedemdesetletnico. Se danes so njegove razstave sprejete tako toplo in tako živo obiskane kot redko katere druge, kar priča o umetnikovi priljubljenosti in aktualnosti.
Maksim Gaspari je edini še živeči in tudi še ustvarjajoči umetnik naše slikarske generacije iz prvih let 20. stoletja. Že več kot petdeset let nas s svojint delom bogati in razveseljuje. Zakaj ta umetnost je priča svojega časa, predvsem po spomenik našega ljudskega izročila, naših starosvetnosti in tiste preteklosti, ki v spremenjenih življenjskih razmerah prenaglo odmira. Morda je ta podoba slovenskega človeka idealizirana, poetično obarvana ■ a ob njej se počutimo domače, toplo nam je in vsaj za hip se utresemo duhovnega tujstva.
MATIJA BR A V NIC AR
■Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umet-nosli je bil izvoljen 13. marca 1972.
Rojen je bil 24. februarja 1897 v Tolminu. V glasbo se je najprej uvajal v Gorici (glasbena teorija in harmonija pri J. Michlu, violina pri K. San-t.inu, oboje na šoli Glasbene matice). Jeseni 1919 je bil angažiran kot violinist v opernem orkestru Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in je na tem mestu ostal do maja 1943. V violini se je nekaj časa izpopolnjeval pri R. Ziki. v kompoziciji pa pri M. Kogoju, ki je Braviličarja uvedel tudi v iim. Klub mladih. Ko je leta 1930 zo svojo opero Pohujšanje v dolini šentfSorjanski dobil nagrado Slovenskrga d ramn takega društva, je B ravnica r odšel na dvomesečno študijsko potovanje na Duuaj in v Prago, Zatem je kompozicijski študij nadaljeval na ljubljanskem konservaioriju in tam diplomiral 1933. Po drugi vojni je bil najprej ravnatelj Glasbene šole v Gorici, kmalu zatem pa je poslal upravni ravnatelj Akademije za glasbo v Ljubljani. To funkcijo je opravljal do 1949, ko je bil imenovan za vodjo glasbenega oddelka Državne založbe Slovenije; v tej zvezi je postal tudi sourednik revije Xaši zbori in Slovenske glasbene revije. Prej omenjeno mesto v Državni založbi Slovenije je ohranil tudi potem, ko je 1933 postal izredni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretsko predmete na Akademiji za glasbo. Y tej lastnosti je tu sodeloval — pozneje kot redni profesor — do leta l%7, ko je stopil v pokoj. Po osvoboditvi je bil Bravničar nekajkrat predsednik Društva slovenskih skladateljev, 1933 -1957 predsednik Zveze skladateljev Jtigoslai ije. Bil je večkrat odlikovan, prejel tudi razne priznavalne nagrade, med njimi Prešernovo (1%3) za svoj Violinski koncert,
V svojem skoraj petdesetletnem delu je Bravničar segel v najrazličnejše kompozicijske zvrsti, Med področji, ki se jim
je posvetil, je še zlasti važno njegovo glasbeno odrsko delti m v tem okviru sta pomembni obe njegovi operi. Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapec Jernej in njegova pravica, i a in ona na tekst T, Cankarja. Obema gre posebna pomembnost tudi še zato. ker .sta nastali ozir. bili prvič uprizorjeni (prva 1930. druga 1940) \ Času. ki je bil značilen za razvoj slovenske glasbene moderne. Obe deli sta bili pomemben dogodek za slovensko glasbo začetka tridesetih in štiridesetih let. Seveda je temu na svoj tiačin prispeval že iek^t sam. posebej pa seveda stilna in formalna zasnova in izvirnost, ki jo je avtor tudi po izrazni strani posredoval tej in oni operi, še zlasti drugi.
Poleg opernega zavzema v Ura vil ¡carjevem komponiran ju važna mesto tudi orkestralno in v tej zvezi posebno simfonično področje ne glede na to. ali gre za simfonije, simfonične slike ali simfonične pesnitve, /a skladbe tega kompozicijskega področja je Še zlasti značilna to. da skladatelj vanje zavestno vnaša elemente slovenske glasbene folklore. Ne S citati, ampak tako, da njenega duha prepoji s svojim izrazom oziroma obratno. S tem je hotel dokazati, da so elementi ljudske glasbe sposobni uveljavljanja tudi v simfoničnem ustvarjanju in kar je še važnejše, tudi v novejših stilnih naziranjih in njih realizaciji. To pojmovanje je bilo važno izhodišče za idejne orientacije novejše slovenske glasbe in je imelo tudi določen vpliv, Bravničar sam pa ga je seveda realiziral v več svojih skladbah.
Kot v operni in simfonični je Bravničar uspešno ustvarjal tudi v komorni smeri in na področju koncertu. V tej zvezi je vreden posebne omembe Koncert za violino in orkester (1%2). V primerjavi s tem, kar je Bravničar kompomral preti tem, kaže ta koncert nekatere stilne značilnosti. Svojo ekspresioni-stično usmeritev je sklndatelj dokazal vsekakor že pred nastankom tega dela. O tem pričajo razne komorne skladbe, simfonične pesnitve, Simfonija in Re. opera lllapec Jernej. V Simfoniji III (Simfonia stretta) pa je začel ekspresionistične elemente. kakor jih je rabil v svojem dotedanjem ustvarjanju, prvič vezati z novimi oblikovnimi možnostmi in sredst\ i. še bolj izrazito se kaže ta tcndenca v Koncertu za violino in orkester. Z njim se je izrekel za oblikovalni koncept, ki je značilen za vse njegovo nadaljnje ustvarjanje do danes in kaže, da ga je mogoče označiti za nekak ncoekspiesionističen način stilnega snovanja.
Sledenje novejšim na/ji ranjeni ali vsaj težnja, da bi sc jim približal, se kaže pri Bravničar ju tudi še na drugačne načine. Za
njegovo zrelo ustvarjanje je gotovo značilno, da skuša v njeui, čeravno ne dosledno, vendarle zelo Svobodno uveljaviti tudi d van a j sttons ko sis tematiko.
BravničarjeVe skladbe so na splošno vzeto imele uspel) doma in v tujini. Pogosto so bile in so izvajane na naših koncertnih odrih, v radijskih nddnjnh in opernih hišah, drugod pa npr. na Dunaju, v Moskvi, Pragi, Hilversnmu. Minsku, Han-novrn, Parizu, Atenah, Buonos Airesu, Brnu, Salzburgn, Benetkah, Sofiji, Gradcu in še kje.
Mnoge Bravničarjevc skladbe so bile natisnjene, skladatelj sam pa je biografsko in bibliografsko uvrščen v vrsto leksi-kalne in enciklopedične literature in ovrednoten po svojem opusu. Ta je bil orisan in ocenjen tudi Še v raznih razpravuli historične narave, ki se nanašajo na raziskovanje slovenske glasbe in njenega pomena v domačem in mednarodnem okviru,
Bravničarjevo ustvarjanje jc dalo pozitivne dosežke. Tehnično in izrazno se je stopnjevalo k oblikovanju umetniško tehtnih, vrednih del, ki jih označuje to. kar je bilo povedano, la dela so pozitivno odmevala v domačem in tujem, širokem sveiu, pomagala so k afirmaciji slovenske glasbe v ožjem in širšem merilu in okviru. In predvsem: bila so in so pomembna za razvoj sodobne slovenske glasbene ustvarjalne misli tako po svoji umetniški kvaliteti kot po razvojni vplivnosti.
UM RU Č LANI





Rado K uše j, rojeu 21. julija 1375, umrl 10. maja 1941, Dr. iur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani: redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 185—190.
Metod Dolenc, Tojcn 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941. Dr. iur.. Tedni profesor za kazensko pravo na univerzi i Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega ruzreda od 28. januarja 1939 do smrti. — Glej Letopis I, 193—197.
Gregor Krek. rojen 27. junija 1874, umrl i. septembra
1942.	Dr. iur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938; prvi glavni ta jnik akademije od 28. januarja 1939 do i L julija 1942. — Glej Letopis I, 201-238.
Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl t. decembra 1942. Gimnazijski profesor; strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistemutiko; dopisni član maternais čno-pr i rod oslu vnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 241—257.
I* e r d i n a n d Se i d l , rojen 10. marca 1856, umrl L decembra 1942. Realčni prufesor,; strokovnjak za meteorologijo, klimatologiju, seizmologi jo in geologijo; dopisni član matematično-p lir od osi o v nega razreda od i6. maja 1940. — Glej Letopis L 261—290.
R i h a r d Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. apri la
1943.	Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 41—43; II, 75—89.
Anton Breznik, rojen 26. junija 1S8L umrl 26. marca 1944; Dr, pliil., gimnazijski ravnatelj; jezikoslovec; dopisni član filozofsko-filološkn-historičiiega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 157—160: II, 61—74,
Matija J a m a , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. nprila 1947, Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. - Glej Letopis I, 47—49; IT. 90- 103.
Ivan Regen, rojen 9. decembra 186B, umrl 27. julija 19+7. Dr. phil., gimnazijski profesor; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni Član matematično-priro. doslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis f. 175 do 176 : D, 1 <>4—105.
Milan Š k e r 1 j , rojen 4. septembra 1875, umri 8. decembra 194". Dr. i ur., redni pTofesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16, maja 1940. — Glej Letopis 1, 127—150: II, 106 do 125.
O ion Zupančič, rojen 25. januarja 1878, umrl 11. junija 1949. Književnik; redni član razreda za umetnosti od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis L 151—155; 11, 225—256.
France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950. Dr. pbil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije; redni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1958: od 28. junija t94t do L julija 1942 načelnik tega raKreda: od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis I, 51-61; TI. 34-44; III. 257-266; IV, 86—100.
Scrgej Ivanovič Y a v il o v , rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, priiodoslovne, medicinske in tcbnične vede od 7, novembra (947,
Janko Slebinger, rojen 19. oktobra lfi?6, umrl 3. februarja 1951. Dr. pbil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf; dopisni, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, Filozofijo in ftlologijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis D, 54—58; IV, 101—124.
Matija Murko, rojen 10, februarja 1861, umrl 1L feb run rja 1952. Dr, pbil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi; dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 172 do 174; V, 169-177.
Fran Ramovš, rojen 14, septembra 1890, umrl 16. septembra ¡952, Dr, pbil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, redni član filozof-sko-filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940: glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1950: ptedsed-
nik akademije od 19, maja 1950 dn smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis L 105—110: V, 148— 160.
Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila
1955.	Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni član razredu za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra J949. — Glej Letopis III, —164; V, 161 — 167.
Lucien Tesnierc, rojen 15. maja 1897, umrl 6. decembra 1954- Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi T Montpellieru; dopisni član razreda za liiološke in literarne vede od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 92—94; VII, 59- 65.
Pavel L u u a č e k j rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955. Dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; Tedni član razreda za prirodo-slovne in medicinske vede od 30. junija 1954, - Glej Letopis VI, 61-65; VIL 55—58.
Peiar Skok, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja
1956.	Dr. pliii., redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 89-91: VIII, 77-82.
Janko Pol ec, rojen 19. avgusta 1880, Uinri 12. Ulaja 1956. Dr. ¡Tir., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovinn na univerzi v Ljubljani; redni član od 7, oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 50. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis L 97—101; Vil T. 48—6fl.
Jože Plečnik, rojeu 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957. Redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. redni član od 7. oktobra 1938. — Glej I.eiopis I. 78—89; VIII, 61-67.
Rajko N a h t i g a L rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958. Dr. pilil., redni profesor za slovansko filologijo iII primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega instituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 rlo 27, junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30, septembra 1949, — Glej Letopis I, 71—75; IX, 63—67.
Franc K s a v. L u k m u n, rojen 24. novembra 1880, umrl 12, junija 1958. Dr. theul., dr, phil,, redni profesor za hi-
sioričuo dogmatiko, /a zgodovino sfamkrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani; dopisni il a n od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, 168 do 169: ÏX. 78—81.
A n d r i j a Slampar, rojen t. septembra 1888, umrl 26. junija 1958. Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišča v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti; dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis IX, 8^-84.
Izidor Cankar, rojen 22. aprila 18S6, ninrl 22. septembra 1958. Dr. phiU redni profesor za zgodovino umetnosti ua univerzi v Ljubljani; redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 67—73; IX, 6S—77.
K a z i m i e r z N i f s c h . rojen 1. februarja 1874, umrl 26, septembra 1918. Profesor poljskega jeziku na univerzi v Kraku Ml: dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX.
85—87.
Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča; redni Član od 2, junija 1953. — Glej Letopis V. 116—120; X, 34—39.
Aleksandar Belič, rojen 2, avgusta 1876, umrl >6. februarja i960, Dr, pllil-p profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srpske akademije nauka; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis XI, 36—38.
Anton Lajovic, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960. Komponist in muzikolog. Redni član od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis l, 63—76; XI, 34—35.
Ejnar Dyggvc, rojen 17. okiobra 1887, umrl 6. avgusta 1961. Dr. h.e.. dr. ing. b.c., arhitekt in arheolog v Kopen-hagnu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX. 47 do 48; XII. 81—82.
Božidar Lavrič, rojen 10. novembra 1899. umrl 15, novembra 1961. Dr. med., dr. b.c., redni prolesor za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubl jani in predstojnik kirurgične klillike; redni član od 6. decembra 1949: od 21. marca 1950 (lo Smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis III, 201 do 202; XII, 72-80.
Z d e L1 č k Ne j e dly, rojen 10. februarja 1878, Umrl 9. februarja 1962: prnfesor Karlove univerze v 1'ragi; prezident Akademije znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra 19-17.
Fran Šaleški Finžgar, rojen 9. februarja 1R71, umrl junija 1962; književnik: redni član od 7. oktobra f938. od 28. januarja 1959 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis T, 23—25: XIII, 45—46.
Milan Vidmar, rojen 22. junija 1385, umrl 9. oktobra
1962,	dr. b. c., dr. teelin. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani: redni Član od 16. maja 1940. načelnik matematično-prirndoslovncga razreda od 10. oktobra 194(1 do 16. junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 19+2 do 2, oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in teli -nične vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od !, junija 1948 do 1. maja 1959, kon-zulent tega inštituta od 1. maja 1959 dal je. Glej Letopis I, 130—142; XIIL 47—50.
\ a I e Vouk, rojen 21. februarja 1R86. umrl 27, novembra 1962, dr. phil.. redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1963. — Glej Letopis V, 108—109; XIII, 51—55.
Anton Sovre, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja
1963.	Redni profesnr za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1053, — Glej Letopis 86—XIV. 36—38,
Milan Bogdan O vi 6, rojen 4. januarja 1892, umrl 2R. februarja 1964, Književnik, gledališki kritik in esejist, profesor Za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949. do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 135—136.
Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964. Dr. phil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni Član od 6. decembra 1949. Od 16, novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. — Glej Letopis lil. 188—198; XV. 60—61.
Juš Kozak, rojen 26- junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, Književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 54-62; XV. 62-64.
Ivan Grtilenauer, rojen 7. marca 18S0, umrl 29. decembra 1964. Dr. phiL, gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946. Tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis I. 161-165; XV, 65—71.
11 i j a Djuričič, rojen IS, julija 1898, umrl 2. aprilu
1965,	dr. med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu; dopisni član od 22. decembra 1961: predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XII. 40-42; XVII. 50-52,
Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899. umrl 27. decembra 1963: dr. med., redni profesor za interno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, redni član od 6, decembra 1949. upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji. — Glej Letopis III, 203—204: XVI, 63—65.
Ivo Krhek, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16, januarja
1966,	dr. iar,. redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu, dopisni Član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 51-52; XVII, 53-55.
Anton Melik, rojen 1. januarja 1890, umrl 8, junija 1966, dr. pbil.. redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. deeem-bia 1946, tajnik razreda za pri rod os lovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis I, 170—171; XVII, 37- -46.
Marjan Kozina, rojen 4, junija 190?, umrl 19. junija 1966. izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani: redni član od 2. junija 1933. — Glej Letopis V, 123—124; XVII, 47—49.
Marjan S a I o p e k , rojen 23. decembra 1883, umrl 23, februarja 1%7. Dr, pliil., redni profesor za geologijo n.a vseučilišču v Zagrebu, Dopisni član od 2. februarja 1967, — Glej Letopis XVIII, 59—60 in 83—86,
Josip P 1 e m e 1 j , rojen 11, decembra 1873, umrl 22. maja 1967, Dr. pbil,, časlni doktor matematičnih in tehničnih zna-nusti. Redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Kedni član od 7. oktobra 1938- Načelnik matematično-prirodo-slovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodo-slovne in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949, _ Glej Letopis I, 93—94: XVII], 73—78.
Alojz Gradnik, dr. iur., rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. jolija i%7. Književnik. Redni Slan od 21. decembra 1%2. -Glej Letopis XIII, 33- 38; XVIII, 79—82.
L j n d m i I H a n p t m a n n , rojen 3, februarja 1884, umrl 19. aprila 1968. Dr. pL.il., zlati doktorat univerze v Gradcu, Redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član od 16. maja 1940. - Glej Letopis
I, 166; XIX, 51—62.
Venčeslav Koželj, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968. Dr. teelrn. Redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953. redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis IX. 55 do 56: XIi 1, 51; XIX, 49 -50.
O t h m a r K ii h 11 , rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marcu 1969. Dr, phit,, red ni profesor za paleontologijo in paleobiology O na univerzi na Dunaju, dopisni član od 6. februarja 1965, — Glej Letopis XVI. 53—54; XX. 78—80.
Robert Ne.nbaner, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969. Dr. med., redni profesor za fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII. 38—39: XX, 74^-77.
F rank Woll m a n , rojen 5. inaja 1888, umrl 9. maja 1969. Dr. pliil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX, 41 in 81—32.
Feliks L o h e , rojen 14. oktobra 1894. umrl 9. maja 1970. Dr. h. c. univerze v Ljubljani, Rcrlni profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani, Redni Član od 6. decembra 1949, — Glej Letopis III. 186-187; XXL 99—100,
G O j m i t Anton Kos, rojen 24. januarja 18%, Umrl 22. maja 1970. Redili profesor na Akademiji za likovno umei-ItOSl v Ljubljani. Akademski slikar. Redni član od 6. decembra 1949, — Glej Letopis lil, 214—215; XXI. 105—107.
Lojze Dolinar, rojen 19. uprila J893, umrl 9. septembra 1970. Redni profesor na Akademiji za umetnosti v Beogradu. Akademski kipar. Dopisni član od 2. junija 1953; redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis V, str. 137—138; XXI, 78-81 in 111—113. -
France Bevk. rojen 17. septembra 1890. umrl 17. .scp-tembra 1970, Književnik. Redni član od 2. junija 1953. Tajnik
razreda za umetnosti od 28. oktobra 1%0 do 26. novembra (966. — Glej Letopis V, i 10— 115; XXI, 117—121.
Zoran Rani, rojen 14. septembra 1904, umrl 12 februarja 1972. Dr. tehničnih znanosti. Redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v- Brannsehweigii. Dopisni član ed 3. juliju 1964. — Glej Letopis XV, 47—49 in to knjigo Letopisa, str. 81— 84,
Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972. Dr. p bil. Redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na filozofski fakulteti V Ljubljani. Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije. Redni član od 7. oktohra I93R. — Glej Letopis I, 53—(>2 in to knjigo Letopisa, str. 85—95.
Maks \Vraber, rojeu septembra 1905, umrl 14. maja 1972, Dr. naravoslovja. Znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član od 7. februarja 1%9. — Glej Letopis XX, 51—55 in to knjigo Letopisa, str, 97—101.
France Štele, rojen 21. februarja 18%, umri 10. avgusta 1972. Dr. phil. Redni profesor za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od lf>. maja i940. — Glej Letopis I, 113—123 in to knjigo Letopisa, str. 103—115.
Jovan II a d ž i, rojen 22, novembra 18K4, umrl i L decembra 1972. Dr. phil. Redni profesor za zoologijo na priro-doslovno-mateniatični Fakulteti univerze v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938, — Glej Letopis 1, 29—37 in to knjigo Letopisa, str. 117—120.
Zoran Rani
ZORAN RANT
Dne 12. februarja 1972 je umrl dr. ing. Zoran Runi, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschveigu in dolgoletni član fakultete za strojništvo v Ljubljani. Pokojni se je rodil 14. septembra 1904 v Ljubljani in ji* po končani giiunaziji študiral strojništvo na tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer je jeseni l. 1926 diplomiral. Ko je odslužil vojaški rok. je bil nekaj ni esc cev zaposlen pri železarni v Ravnah, od 1928 do 194!) pa je delal pretežno pri tovarni kemičnega koncema Solvvay v Lukaveii v Bosni; v času od 1939 do 1940 je bil tudi tehnični direktor koncema za izdelovanje sode za Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Po osvoboditvi je dolgo vrsto let vodil konstrukcijski biro tovarne sode Lnkavae tudi potem, ko je bil 1946 izvoljen za rednega profesorja za teoretično Stroje-slovje in termodinamiko na takratnem oddelku in poznejši fakulteti za strojništvo v Ljubljani, L. 1962. je bil povabljen za rednega profesorja za procesno tehniko na tehniško univerzo v Braunschvveigu, kjer je poleg pedagoškega razvil obširno in vsestransko raziskovalno delo, ne da bi pretrgal vezi s svojimi prejšnjimi delovnimi mesti.
Pri svojem dolgem poklicnem delu se je profesor Rant temeljito seznanil s problematiko fizikalne in kemijske predelave raznih snovi in predvsem z vprašanji upurjanja in Zgoščevanja. Svoje praktične izkušnje je z njemu lastuo pronic-Ijivostjo znanstveno obdelal, tako da je mogel vedno pokazati poi do nadaljnjega napredka oh upoštevanju vseli dejavnikov, ki so važni za praktičen uspeh. Zato ni nič čudnega, če je posebno po osvoboditvi veliko delal ne samo doma, temveč tudi v lu.iini. Svoje izkušnje in Spoznavanja je objavil V monografijah, v številnih člankih in razpravah tako v domačih kakor v tujih zbornikih in Časopisi!). Kljub vsestranski zaposlenosti je mislil tudi na svoje študente in izdal nekaj učbenikov oz, skript,
Njegovo delo na področju uporabne termodinamikc mu je prineslo velik ugled in številna mednarodna priznanja, med katerimi naj omenimo samo medaljo Arnoldu Euekena, ki mu jo je L 1971 podelilo Nemško društvo za procesno tehniko.
Profesor Rant je bil živahen in veder človek, ki je znai s svojim optimizmom in vero v uspeh pritegniti vsakega poslu-ialen. Kljub temu. da se mu je zadnja leta zdravje poslabšalo. ni klonil in tako ga je sredi neumornega dela nenadno
dohitela smrt. Čeprav je mogel le del sil ]>os voliti svoji ožji domovini, ga }xmio zaradi njegovih zaslug za tehnični napredek domovine m človeštva ohranili v lepem spominu.
A a Ion Kuhelj
Milko Kos
*

t
MILKO KOS (Gorica 12. XIi. 1892 — Ljubljana 24. III. 1972)
V prvili pomladnih dneh leia 1972 je izgubila Slovenska akademija znanosti in umetnosti enega izmed svojih najuglednejših članov. V svojem osemdesetem letu je omahnil v nepovrat po dolgotrajni in težki srčni lx>lezni Milko Kos, najmlajši med njenimi ustanovnimi člani, imenovanimi 7. oktobra 1938, skoraj Četrt stoletja upravnik njenega inštituta za zgodovino in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino, ki jo je sam ustanovil leta 1948, skoraj dvaindvajset let [od 19. V. 1950 do 13. III. 1972) glavni tajnik akademije. 2e v teh skopih podatkih se skriva velikanska obilica tlela, ki ga je opravljal pokojnik poleg obeh nalog, ki si j It je naložil že v mladih letih kot poglavitni
poleg raziskovanja slovenske Zgodovine in nalog akademskega učitelja, pred katerim smo sedeli v klopeh fakultetne predavalnice skoraj vsi danes aktivni slovenski zgodovinarji. Samo kol glavni tajnik je žrtvoval akademiji 'in organizaciji slovenskega znanstvenega dela več kot pet let polnega delovnega časa običajne mere, posebej dragocenega zaradi Koso v i h življenjskih navad, ki jih je prevzel že po svojem očetu; njegove najplodnejše delovne ure so zajemale vse dopoldne ter
—	po oddihu v obliki skoraj obveznega sprehoda — še nekaj ur popoldneva. Še težje je bilo slovo za zgodovinarje, ki smo izgubili z M i Ikoni Kosom znanstvenika, ki nam je spričo svojega znanstvenega dela veljal Že nekaj desetletij kot prvi mojster slovenske zgodovine. Že pol Stoletja pa preprosto kot neprekosljivi poznavalec srednjeveške kolonizacijske zgodovine slovenskega ozemlja, nespornega predstavnika slovenske zgodovinske znanosti v vseh domačih in mednarodnih organizacijskih telesih zgodovinske, pa tudi z zgodovino zvezanih vej znanosti.
I einelj vsega tega ugleda Ju splošnega priznavanja je bilo trdo in vztrajno nepretrgano delo, ki se je začelo za Milka Kosa že na očetovem domu v njegovih mladih letih. Njegov oče I rane je izviral iz kmečkega rodu 7. Loškega ozemlja, kjer so njegovi živeli najprej v Zmiiieu pri Loki in - po vmesnem pomešean jen ju loškega trgovca Mateja Kosa (1781 — 1825)
—	na grunlu v Selcih. Njegova živ ljenjska pot je bila preprosta: po dokončanem študiju na Dunaju je postal srednješolski profesor (v Gorici, nekaj času tudi v Kopru), seveda v Časih, ko so prav srednješolski profesorji polagali temelje začetkom slovenskega znanstvenega življenja. Mož, ki je srednje in
visoke šole končal v nemščini in veliko znanstveno delal, ni razen profesorske nahtge in doktorske disertacije nikoli napisal ničesar v nemščini, marveč objavljal le v slovenščini in srbdbrvaiskem jeziku napisana dela. In vendar je spadal med naj pomembne j še može med nesebičnimi znanstvenimi delavci. ki so brez kake javne podpore — žrtvujoč narodnim potrebam svoj čas in denar — ustvarili dela, na katerili sloni tudi današnja slovenska znanost. Ustvaril si je pravo »i nit i -tutsko biblioteko za slovensko zgodovino in s sistematičnim zbiranjem virov za zgodovino Slovencev v srednjem veku opravil delo, ki ga opravljajo navadno inštituti znanstvenih akademij ali podobne znanstvene ustanove.
\a to jc bilo treba opozoriti, ker je iz obeh teh dveh korenin — narodne in znanstvene — že od mladih let rasel Milko Kos, starejši izmed dveh sinov, ki sta se rodila v srečnem zakonu Franca Kosa z Marijo Sbuelz, po rodu Furlanko. Prva učna le I a Milka Kosa V ziiatistveaem delu spadajo Še v čase gimnazijskega stadija — to so bila hkrati leta, v katerih je Franc Kos hitru zapored izdal prve tri knjige svojega znamenitega »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku* (1902, 1900. 1911). Ni čuda, da se je tudi Milko že tedaj seznanil s pomenom virov za zgodovinarja in da se začenjajo njegovi rokopisi z izpiski te vrste. Ko praznujemo letos petstoletnico začetka uporov slovenskih kmetov, je vredno oj>ozoriii, da spadajo med najstarejše sistematične zbirke le v rs le v Milko vi zapuščini izpiski virov za »kmetske upore na Slovenskem 1476 I i73 , zbranih ud šeslošolca, in da je že leta 1909 skušal kar trikrat obdelati skmetske boje na Slovenskem v iin 16, stoletju^, čeprav so vsi iri.je poskusi ostali neobjavljeni. Plod tega domačega zorenja ob očetovi strani pa je bila tudi že prva razprava, ki jo je objavil \ znanstvenem časopisu (Car-nioln II. 1911) kot osmošolcc in jo zaradi tega podpisal le z začetnicama svojega imena. Sloni na znamenitem urbarju loškega ozemlja iz leta 1630, ki ga jc oče rešil propada, in je posvečena gospodarskim ruzmeram v Selški dolini leta 1630. Ob vseh začetnih potezah znanstvenega dela. ki jih še kaže (a razprava, pa vendar dokazuje, kako tesno so z očetovo šolo povezane tri pomembne smeri poznejšega sinovega dela: zanimanje za poseljenost slovenske zemlje, študij agraruegn gospodarstva in iskanje nnvih virov, tudi sicer srečujemo v poznejšem delu Milka Kosa večkrat odmeve znanstvenih interesov njegovega očeta, posebej v nadaljevanju sistematičnega iskanja in zbiranja virov za slovensko srednjeveško zgodovino, pa tudi delov-
nili načinom iti navad njegovega prvega učitelja znanstvenega dela in življenja.
Znanstvena zapuščina Milka Kosa obsega okrog 360 objavljenih knjig, razprav, člankov in ocen, poleg lega pa blizu petdeset velikih svežnjev rokopisov. Njegovo živl jenjsko delo je mnogo preobsežno, tla bi ga mogli tu podrobno pregledovati. Kolikor ga je objavljenega naj opozorim Je tiu bibliografijo (Zgodovinski časopis VI-VII. 1 952—1953 |Kosov zhornik]. str. 19- -29 [do i9521, XVI, 1962, str. 172—175 [1953—1962j, XXVI, 1972. sir. 10—12 l19fi3—1972U ne povsem popolni so bibliografski podatki v Letopisu AZU I, i 94-3, str, 54-—62, te t v knjigah Univerza v Ljubljani, Biografski in bibliografski podatki. I, 1957, str. 59—60 [do maja !956j, II. 1969, str, 24—25 [do konea 1966]). ^ rokopisnem gradivu so ohranjeni sistematični izpiski za različne objavljene razprave in zlasti za kolo-nizacijsko zgodovino, poleg različnih manjših nedokončanih rokopisov (nekaterih zelo pomebnih, ko i zbirke gradiva za novo izdajo Freisinških spomenikov ter zbirke gradiva in osnuika razprave o »slovenskih kmetijah«) rokopisi treh. žal tudi nedokončanih, izredno pomembnih del — zgodovine kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku, historičnega topografskega leksikona Kranjske in Primorske do 15, stnletja ter briksenških urbarjev m gospostvo Bled —, poseben sestavni del te zapuščine pa je mnogo tisoč regestov iz še neobjavljenih listin (delno delo Franca, delno Milka Kosa). Iz vse te rokopisne zapuščine bo potrebno Še marsikaj pripraviti za objavo, \ celoti pa predstavlja izredno pomemben inštrument za nadaljevanje življenjskega dela obeh Kosov - raziskovanje starejše slovenske zgodovine.
Meti univerzitetnim študijem Milka Kosa na Dunaju (19ti do 1916) in še nekaj let po njegovem koncvi se je izbira obravnavanih vprašan j še Vedno precej krat povezovala z usmerjenostjo dela v gimnazijskih letih in z očetovim delom (zlasti v izdajii pete knjige sGradiva*, 1928. ki je skupno delo obeh). Vendar se je hilro smotrno dvigala, tako da je v drugem desetletju tega stoletja, ko je na temelju dela prejšnje generacije slovenskih zgodovinarjev prehajalo naše zgodovinopisje od pretežnega zbiranja virov in ugotavljanja dejstev o slovenski pretek losi i k raziskovanju poglavitnih problemov slovenske zgodovine, Milko Kos hitro zavzel eno prvih mest med slovenskimi zgodovinarji. Sprva še nekoliko skrit za nekaj let starejšim Ljudmi lom Hauptmanuom, se je od kunca tridesetih let našega stoletja že uveljavil koi nesporno prvi in najuglednejši
predstavnik te smeri slovenskega zgodovinopisja, kar je ostal odtlej prav do svoje smrti.
Pri tem hitrem dvigu je Milko Kos zastavil svoj študij in poznejše delo v smislu naj višjih dosežkov in novih metodičnih prijemov tedanjega svetovnega zgodovinopisja glede srednjeveških zgodovinskih problemov. Pri izbiri ožjega delovnega področja, ki so ga predstavljali kritični pretres virov, zgodovina kolonizacije in gospodarska agrarna zgodovina z obravnavo in izdajo urbarjev, pa je gotovo vplivala tudi Kosova narava mišljenja: niso ga pritegovala vprašanja teoretičnih zgodovinskih koncepcij: njegovo široko znanje virov — kot plod dveh generacij slovenskega zgodovinopisja doslej edinstveno med nami ga je ustavljalo pred hitrim posploševanjem in ga usmerjalo bolj v konkretna vprašanja gospodarskega in političnega življenja ter geograf skoz g odo vinski h oblik in njihovih pogojev kot v bolj abstraktna in bolj s teoretičnimi zgodovinskimi koncepcijami povezana vprašanja širše gospodarske ali pravne zgodovine, čeprav kažejo njegovi izpiski virov, da je iskal tudi v te .smeri. Niti malo ni plod naključja, tla sta bili zgodovinska topografija in zlasti zgodovina kolonizacije tisti smeri raziskovanja, katerima je bil Kos najbolj zavezan: prav to je področje (oboje namreč sestavlja širšo celoto), kjer je treba delo zastaviti s podrobnim študijem od kraja do kraja, od okoliša do okoliša in kjer je bilo potrebno tudi prav ■»Kosovom znanje vseh virov za srednjeveško zgodovino: tudi kartoteke virov, kakršne morajo biti podlaga za takšno raziskovanje, nastajajo navadno pač le v inštitutih, v naših razmerah pa sta jih izpisovala in urejala drug za drugim OČe in sin, oba prva slovenska zgodovinarja, vsak v svoji generaciji, skoraj skozi celo stoletje.
Smetmi očetovi napori na področju preiskovanja virov za slovensko srednjeveško zgodovino so vplivali tudi na usmerjenost mladega študenta na univerzi, čeprav na višji ravnini. Na obeh tedaj najpomembnejših inšliitucijab za zgodovinske pomožne vede si je pridobil temeljito poznanje, potrebno za kritično obravnavanje teh virov: že med študijem na dunajski univerzi kot Član »Inštituta za raziskovanje zgodovine« (Institut fur osterreichiselie Gesebiehtsforsehting). pozneje pa še na znameniti pariški Fcole des ehartes. Po letu 1920 so bila približno deset let v Ospredju Kosovega znanstvenega deta prav vprašanja s tega področja, pa tudi pozneje se je med drugim delom vedno znova vračal k njim: tedaj so nastala njegovn Jo danes nepresežena paleografska raziskovanja Freisinških
spomenikov iti njegovo temeljno delo o srednjeveških rokopisih v Sloveniji, pa tudi številne manjše razprave, ne le O vprašanjih domače zgodovine, marveč tlidi S širšega področja balkanske zgodovine, zlasti o vprašanjih diploma t i ke in bizantinskih vplivih na formularje srbskih listin. Tudi ta vprašanja sn bila včasih tesno povezana s problemi srednjeveške kolonizacije in jezikovne pripadnosti njenih nosilcev, kot npr, velika kritična razprava o »istarskem razvodu« z ugotovitvijo načina in časa njegovega nastanka. Vse to je podprla njegova pot univerzitetnega učitelja. Leta 1924 je postal docent za pomožne zgodovinske vede na beograjski univerzi, leta 192? pa je postal izredni profesor za iste predmete na filozofski fakulteti zagrebške univerze (vendar tli sprejel postavitve« — tedaj je namreč politična oblast posegla v sestavo učiteljskega kolegija v Zagrebu mimo faknlict — dokler ni dobil povabila tudu od fakultete). Leta 1926 se je potegoval na filozofski fakulteti v Ljubljani za akademsko učiteljsko mesto izrednega profesorja za pomožne zgodovinske vede in starejšo gospodarsko zgodovino: ker pa je v istem letu odšel profesor Ljudmil Hauptmann iz Ljubljane v Zagreb, je postal izredni profesor obče zgodovine srednjega veka in pomožnih zgodovinskih ved. Pri tem je tudi ostalo od septembra 1926 do njegovega odhoda v pokoj leta 1965 (pomožne vede je učil še pozneje do leta 1967). obenem pa je predava! do leta 1937 slovensko zgodovino do 191 S, do leta 1946 pa srednjeveško zgodovino Slovencev, seveda od 1954 naprej že kot redni profesor.
Usmerjenost Kosovega znanstvenega dela pa je začelo določali po letu 1950 vse močneje prav to neuradno razširjenje njegovega učnega naloga. Najprej je zahtevalo pripravljanje ztiansivene sinteze zgodovine Slovencev v srednjem veku, s katero je Kos mislil v veliki meri tudi na potrebe svojih študentov, vrsto raziskav zlasti glede na zgodu j «srednjeveška vprašanja slovenske preteklosti, na katera so bili dani različni odgovori. Na široko je načenjal ob tem zlasti problem», zvezane s kolonizacijo (naseljevanje Slovencev na Koroškem, nastanek slovenske zahodne meje ¡11 podobno), sicer pa je obravnaval precizno omejena vprašanja kronologije in politične zgodovine; v konceptualnih pogledih na srednjeveški zgodovinski razvoj pa je čutiti v sintezi še precej močno Hunplmanuuv pristop k razlagi družbenega in teritorialnega razvoja slovenskih dežel v srednjem veku. čeprav pouekod z značilno zadržanosljo pred Hauptmannovimi prehitrimi po-
spioš i tvorni. Sele po dokončanju te do danes temeljne obdelave slovenske zgodovine v srednjem veku (Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. 1933, v drugi, zelo predelani in dopolnjeni izdaji — Zgodovina Slovencev od naselitve do konca petnajstega stoletja, 1955. v srbskem prevodu 1958: v zapuščini so korekturiie pole s še poznejšimi dodatki) je sklenil to obdobje svojega dela s po pravici zeio znano izdajo Konverzije (Cunversio Bagoariorum et ( arnn-tanoruin, 1936). K vprašanjem slovenske Srednjeveške, zlasti zgodnjesredujeveske zgodovine se je sicer vračal tudi še pozneje (tako k vprašanjem Konstantina in Metoda zlasti v zvezi z zagotovitvijo pristnosti Hadrianovega pisma slovanskim knezom leta H69. k vprašanju slovanske kneževine Karantanije in kosezov itd.), vendar je postalo vse to le še stranski del njegovega znanstvenemu dela. Pripravljanje izdajanja srednjeveških Urbarjev Slovenije, pri katerem se je združita sama edicija \ ira s kolouizaeijsko in zlasti z gospodarsko zgodovino, je potisnilo v zadnjih dobrih treh desetletjih njegovega življenja zanimanje za politično zgodovino in zgodnji srednji vek precej \ ozadje. V tej seriji izdaj SAZU je objavil Kos vse tri prve knjige. Urbarje salzburške nadskofije (1939) in dva zvezka Urbarjev Slovenskega Primorja (t947 in 1954),. za izdajo je pripravljal tudi briksenske urbarje blejskega gospostva (izgoiovil je že dokončen prepis besedila z opombami glede topografije ipd., ni pa Še začel s pisanjem uvodne obravnave vseh vprašanj, ki jih narekujejo ti urbarji), nekoč je mislil sam tudi na izdajo freisiuških urbarjev za slovensko ozemlje, katerih izdajo je potem prepustil svojemu učencu, loškemu rojaku in sodelavcu na akademijinem zgodovinskem inštitutu, dr. Pavle tu Blazniku. Vsaka od objavljenih knjig ima svoj poseben pomen za širšo problematiko slovenske zgodovine, salzburški urbarji za vprašanje županov, urbarji Slovenskega primor ja pa ne le za kolonizacijsko zgodovino, marveč (udi za zgodovino razvoja zemljiških gospostev na tem delu slovenskega ozemlja v vsem srednjem veku. Seie s temi Kosovimi izdajami virov se je povzpelo slovensko zgodovinopisje na raven edieijskc tehnike sodobnega zgodovinopisja, obenem pa je doživela močno poživitev tudi agrarna gospodarska zgodovina slovenskega ozemlja v srednjem veku.
Ne glede na zgornja obdobja različne usmerjenosti pri delu pa je veljalo vse življenje zanimanje Milka Kosa zlasti vprašanju koloniiiacijske zgodovine slovenskega ozemlja, še posebej v zveii Z jezikovno pripadnosijo kolonistov in z raz-
vojem sloveuskih narodnostnih meja. Ze v prvih razpravah jf> kazal posebno zanimanje za pričevanja o slovenskih kolonistih (po osebnih imenih in podobnem), kar je bilo najti tudi že v delih njegovega očeta. Prav v začetku našega stoletja pa se je začela oblikovati pri obravnavanju teh vprašanj v svetovnem zgodovinopisju nova metodologija, ki se ni več omejevala le na podalke pisanih virov z navajanjem posameznih vasi, zaselkov in kmetij v listinah in urbarjih ter s presojo jezikovnega ali drugačnega izvora in pripadnosti v teh virih navedenih krujevnih in osebnih imen, marveč je začela posegati vse mneneje po virih drugačne vrste, zlasti po preostankih nekdanjih življenjskih oblik — od celotne toponomastike in mikrotoponimike (ledinska in hišna imena itd.) in njune tipologije preko upoštevanja arheoloških najdb ier jezikoslovnih ugotovitev o dialektih in njihovih zvezah do geografskih dejstev poljske razdelitve in tipov samih naselij. To ni bilo več delo, kjer bi bilo mogoče reševati katerokoli vprašanje samo z uporabo pisanih virov ali kjer bi že viri sami mogli bistveno pomagati pri reševanju zastavljenega vprašanja. Zgodovinsko podobo razvoja naseljenosti pokrajine mora dobesedno zgodovinar s pomočjo vseh navedenih virov šele ustvariti z zlaganjem neštevilne množice podatkov v široko usklajeno sliko, ki ni v nasprotju z nobeno posamezno vrsto virov, marveč vse združuje v eelnto» Zgodovinarju ni tu nič darovanega in delo zahteva izredno vsestrauost in sistematiko pri zbiranju vseh podatkov. Zdi se, da je prav delo te vrste Kosu in njegovi naravi najbolj ustrezalo, poleg tega pa se je dobro zavedal pomena te problematike »a slovensko zgodovino. "V njegovih razpravah s tega področja se niti malo ne čuti zamudnost in težavnost tega dela. ki ju kažejo šele nešteti izpiski in koncepti, ki so se ohranili v Knsovi rokopisni zapuščini, pa tudi zemljevidi, na katerih je študiral tipologijo toponomastike v posameznih okoliših slovenskega ozemlja.
Preusmeritev obravnavanja teli vprašanj, ki jo je doživel Milko Kos že v sv ojih šindentskih letih, ga jc obrnila h kolonizacij sk i zgodovini slovenskega ozemlja za vse življenje. Njegova prva samostojna publikacija (1919) je bila posvečena vprašanju »zgodovinskega postanka italijan^ko-slovenske jezikovne meje*. V objavah je sicer prišlo na tem področju nato do dolgega premora, vendar je v njem teklo sistematično delo naprej, O njegovi širini ne pričajo le obsežne razprave o kolo-nizaeijski zgodovini slovenske Koroške in Slovenskega Pri-mnrja okrog leta 1910. marveč Se bolj dejstvo, da je mogei
že 1931 dati za Ramovševo »Slovensko dialektološko karto« na razpolago zemljevide o kolonizacijski zgodovini slovenskega ozemlja. Odtlej naprej so se vrstile njegove razprave
0	tem vprašanj ti vse do zndnje sinteze v poglavju o »kolonizaciji in prebivalstvu« v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev, Agrarne panoge I. 1970 (1971), ki jo dopolnjuje še velika zgodovinska karta ^agrarne kolonizacije slovenskega ozemlja«, v polnem pomenu besede Kosovo življenjsko delo. Dobro je vedel, da bi karta zaslužila še podrobnejši komentar in je z veseljem sprejel predlog, da bi v taksni obliki (po vzorcu >Erlautermigen historičnega atlasa avstrijskih alpskih dežel) napisal k temu zemljevidu posebno knjigo — pa bolezen mu je preprečila izpolnitev te njegove in naše želje. Prav iako je ostala v rokopisu njegova velika obdelava koloniza-ci jske zgodovine slovenskega ozemlja po posameznih okoliših, izffotov Ijena kol koncept že pred tridesetimi leti, ki jo je neprestano dopolnjeval, za objavo pa so mu dozoreli le nekateri oddelki.
Rezultat tega Kosovega dela je brez dvoma najobsežnejša in najpomembnejša dopolnitev slovenske srednjeveške zgodovine. kar so jih dodali starejši znani podobi slovenski zgodovinarji v našem Stoletju, Komaj da je kako ozemlje v Evropi
1	tem pogledu preiskano tako, kot je slovensko ozemlje, toda skoraj vse. kar vemo o tem. je dosežek šestdesetletnega neumornega raziskovan j a Milka Kosa. Poleg te vztrajnosti je bilo za tako pomemben rezultat potrebno tudi njegovo, doslej edinstveno poznanje srednjeveških virov, ki se je prav taku Uveljavljalo pri — žal prav tako nedokončani — pripravi historične topografije Kranjske in Slovenskega Plimorja v srednjem veku, pa tudi pri manjših publikacijah s tega področja ter pri prispevkih o srednjeveških virih (zlasti tudi pri različnih ocenah publikacij virov). Prav to obvladovanje virov je — združeno s treznim in mirnim presojanjem, ki je bilo značilno za njegovo delo — postavilo Kosa hkrati za splošno priznanega razsodnika v različnih spornih vprašanjih srednjeveške zgodovine, tudi čc jc navadno izrazil svoje mnenje le s par besedami; drugačnega Kosa poznamo pač le tisti njegovi študenti, ki smo imeli konec tridesetih let srečo, poslušati njegova predavanju o > vprašanjih slovenske srednjeveške zgodovine*, kjer je obravnaval prav takšna vprašanja in kjer jc odprl tudi vrata v svojo delavnico o kolonizacij ski zgodovini mnogo bolj nazorno, kot je lo storil v katerikoli svoji razpravi.
Z MU kom Kosom se je umaknila iz srede slovenskega zgodovinopisja osebnost, ki je bila zadnja živa vez s prvo dobo njegove rasti, saj jo je intenzivno doživljal še ob si rani svojega očeta. Ni bil samo akademski oče skoraj vsem slovenskim zgodovinarjem nušegu časa, marveč je prav do konca — še na bolniški postelji — kazal zanimanje za naše delo in po potrebi postregel z nasvetom, za katerega smo ga prosili, do smrti ostal član uredništva Zgodovinskega časopisa in skoraj do smrti še vedno kot glavni tajnik skrbel za delo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za slovenske zgodovinarje in za Slovensko akademijo pa poglavje Kosovega znanstvenega dela še dolgo ne bo končano. Ne le dolg hvaležnosti marveč tudi dolg naše zgodovinske vednosti terja, da mora iz Kosove zapuščine pri 1 i do objave še marsikaj, knr pomeni veliko pomoč pri naseni znanju o preteklosti slovenskega naroda in kar bo omogočilo, ilu se ho novo iskanje oprlo na kolikor mogoče popolno spoznanje Kosovilt znanstvenih dognanj.
Bogo Grafenauer
Maks Wraber
T — Lclópis
■



MAKS WRABER
14. maja 1972 je prenehalo bili srce slovenskemu biologu, priznanemu znanstveniku in pedagogu, prof. dr. Maksu WKÀBRU, dopisnemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Delovno področje pokojniku je bila fitocenologija. ki je posebna in mlajša znanstvena smer geobotanike. Na leni področju je dosegel izredne uspehe, ki so močno odjeknili ne le pri nas doma, temveč širom po Evropi in še dalje v svetu. Pokojnik je široko zasnovat svojo znanstveno misel, saj se je uveljavil tudi v fiiogeogrufiji, sinekologiji, vegetacijskem kartiranju in varstvu narave. Kompleksno je reševal znanstvene naloge ter navezovali svoje znanje o vegetaciji na probleme genetike gozdov, palinološke raziskave, prav posebno pa se je posvečal študiju sinekologije in sinsistemaiske uvrstitve vegetacijskih združb.
Skoraj pred sederainžes t desetimi leti, 16. IX. 1905. se je rodil v kmečki družini na Kozjaku, kjer je prebil svoja mlada leta in končal osnovno šolanje. Nato so ga starši na priporočilo in prigovarjanje vaškega učitelja poslali na klasično gimnazijo v Maribor. Tu je opravil maturo t odliko, nakar ga je [jot vodila v Ljubljano, kjer se je leta 1926 vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze in študiral narav oslov je. Tod je diplomiral leta 1950 in nadaljeval študije na naravoski vni fakulteti univerze v Miinchnu. kjer se je specializiral * orgunogrufiji, Že leta !935 je doktoriral na podlagi teze Donos k poznavanju rodu Riella« na unizervi v Ljubljani kot njen prvi doktûrand iz botanike, Ze v časti študija na univ erzi ga je pritegnila mlada veda o vegetacijskih združbah, ki se je tedaj pričela uveljavljati v sveiu. Študiral je številna tlela očeta sodobne litoceuologije. profesorja Bratin-Blanqueta ter začetna jugoslovanska dela hrvaških botanikov. Leta i935 in 1936 se mu je uresničila želja, da je odšel na specializacijo za riioceuologijo in ekologijo k prof. Braun-Blanquetu. kjer je prebil nad leio dni v njegovem inštitutu Géobotanique méditerranéenne et alpine v MontpclUcrn. Ta specializacija je bila odločilna za njegovo nadaljnjo raziskovalno usmeritev.
Njegova službena pot je bila kaj pisana. Priti do zaposlitve pred drugo svetovno vojno je bilo težko, kljub izrednim lastnostim pokojnika. Pričel je s honorarnim delom v Narodnem muzeju v Ljubljani, nato se je odločil za suplentsko mesto Srednješolskega profesorja izven ožje domovine lia Realni gimnaziji v Bjelovuru. KuSneje je dobil zaposlitev na III, iiin-
i k i realni gimnaziji v Ljubljani. Istočasna s službovanjem na bežigrajski gimnaziji je Sil prof. Wraber izvoljen zu honorarnega predavatelju na kemičnem oddelku tehniške fakultete, kjer je predaval predmet -Osnovni pojmi iz tehnične botanikec, nato pa premeščen kot znanstveni sodelavec v Bola-nični institut univerze v Ljubljani. Leta 194" je bil izvoljen za docenta za botaniko filozofske fakultete v Skopju in kasneje zu izrednega profesorja za botaniko na prirodosluvno-matematiČni fakulteti ljubljanske univerze. Vendar teh dveh službenih mest ni nastopil zaradi premestitve in preusmeritve v znanstveno delo.
Ko se je po vojni prof. Wrahcr vključil v znanstveno delo. je svoje bogato znanje iz fitoconologije posredoval gozdarjenj in biologom. S kolegi je oral ledino tej znanosti na tem področju. Po njegovi zaslugi in s sodelovanjem gozdarjev-fitočeno! ogo v se je ta veda trdno uveljavila dandanes v gozdarskih krogih. Leta 1955 je bil povabljen na Inštitut za biologijo S A ZLI, kjer je s svojim temeljitim teoretičnim znanjem in več kakor tridesetletno prakso organiziral sistematično raziskovanje vegetacijske odeje Slovenije in ustanovil fitoecnološko skupino, ki je to delo z njim na Čelu opravljala in ga še danes opravlja. Posebna zahvala mu gre kot enemu glavnih organizatorjev povezave tega znanstvenega raziskovanja v jugoslovanskem prostora,
Znanstveni opus prof, Wrahrn obsega prek sto znanstvenih del. prek petdeset poljudnoznanstvenih člankov, rcccnzij in poročil ter okoli sto strokovno-znansivonih elaboratov, ki so namenjeni predvsem gozdarski opera ti vi. Za svoje znanstveno delo je dobil več priznanj. Leta 1969 ga je izvolila Slovenska akademija znanosti in umetnosti za dopisnega člana ter isto leto za zunanjega dopisnega člana Italijanska akademija gozdarskih ved (Accademia Italiana di Scicnze F orcsialil ; Firencah. Lesa 1970 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, Priznanje za njegovo delo in vnemo je pomenilo častno članstvo, ki sta mu ga podelila Prirodoslovno društvo Slovenije in Združenje inženirjev in tehnikov gozdarstva iti industrije za predelavo lesa SB Slovenije.
Prof. dr. W raber ni bil samo odličen znanstvenik, temveč tudi organizator znanstvenega dela in požrtvovalen funkcionar mnogih domačih in tujih strokovno-znunstvenih društev in Organizacij. Naj naštejemo le nekatere. Bi! je upravnik Inštituta za raziskovanje krasa, vršilec dolžnosti upravnika Inštituta zu biologijo SAZU, katerega delovni član je bil do
svoje smrti, podpredsednik Medakudetnijskega odbora za floro in favno, soustanovitelj in podpredsednik Vzhodoo-alpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, vodja jugoslovanske delegacije pri Commissioit internationale potir lu protection des rčgions alpines, dosmrtni član Verein Naturschuiz-park (Stuttgart^Hambnrg), nadvse aktivni član Odbora za koordinacijo dela pri vegetacijski karti Jugoslavije itd,
S prezgodnjo smrtjo sta akademija in slovenska znanost izgubili uglednega znanstvenika in sodelavca. Hvaležni smo mu za njegovo ustvarjalno delo na polju filocenologije, kjer je znamo pripomogel k razvoju te vede pri nas. Ohranili ga bomo. v najlepšem spominu in se mu oddolžili z nadaljevanjem dela, ki ga je pričel in z iij.im dosegel sam evropski vrh.
Mitja Zupančič









FRANC i: S T F 1.1
10, avgusta 1972 je ugasnilo življenje umetnostnega zgodovinarja, univerzitetnega profesorja in akademika dr. f' ranceta Sleleta. Neko veliko delo se je izteklo, ne pa tudi končalo. Mnogi umetnostnozgodovinski izsledki so le delno formulirani legli z rajnim akademikom v grob, med temi tudi komaj nakazano poglavje s sintezo srednjeveškega stenskega slikarstva sub-alpskega pasu, ki mu je zadnja leta posveti! posebno skrb. In ni nam zapustil pisanib spominov, ki jib je obljubljal in ki bi edini mogli nadrobneje osvetliti to tako polno in do zadnje minute delovno življenje. To se je začelo 21. februarja 1886 pod kmečko streho v Tunjiealt pri Kamniku, se nadaljevalo s stadijem na gimnaziji v Kranju in na dunajski univerzi, da se je nato po prestanem ruskem ujetništvu med prvo svetovno vojsko posvetilo varovanju in raziskovanju slovenske umetnosti.
Ko je dr. Stele leta 1938 prevzel stolieo za umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi, je poudaril, da na to mesto ne prihaja s področja teorij, marveč iz življenja, od spomenikov, ki jih je let varoval in preučeval. Ko je 191" nastopil službeno mesto kot deželni konservator za Kranjsko, se je sistematično in z vso odgovornostjo lotil spomeniškega varstva, že teduj se jt1 zavedal, da umetnostnih spomenikov ne smemo presojati z normativno estetiko, marveč zgodovinsko, v skladu z življenjem in okoljem, v katerem in za katero so nastali in da je tudi njihov estetski potencial v mnogoeem pogojen v njihovi zgodovinski in duhovni pričevalnosti. Zgodovinsko metodo mu je vcepil dunajski jOslerreichiscbes Jnstiiui fiir GeSchichtsforschung«, čigar trdne temelje je položil Theodor v. Sickel; od Aloisa Ri egJu se je na vzel prepričanja, da v umetnosti ni upadov kakovosti, marveč da odloča le umetnostno hotenje posamičnih dob iti ljudstev; spoznanje, ki ga je malo pred smrtjo pod vplivom ekspresionizma formuliral nepozabni učitelj Max Dvorak, da »je umetnostna zgodovina zgodovina duha«, je bilo Steletu veliko vodilo in stik s spomeniki izhodišče njegovega dela in strokovne rasti. Specialni študij srednjeveškega stenskega slikarstva na Kranjskem, v katerega ga je z doktorsko teto usmeril prof. Dvorak, je Stele kmalu razširil na Celotno slovensko etnično ozemlje, v študij pa j C pritegnil tudi soseščino in dežele s sorodnimi geografskimi in zgodovinskimi pogoji. Ob tem študiju si je bistril spomeniško-varstvene principe pa tudi znanstveno metodo, s katero se je nato mogel lotiti širše problematike naše umetnostne pretek-
losti. Spomeniško službo je za svoj Čas vzorno organiziral po načelih, ki jih je uveljavila že Rieglova in Dvorakova preureditev dunajske t eatralne komisije za varstvo spomenikov, in tako premagal romantično in hisiorizu jočo prakso preteklosti. Spomenike je obravnaval kot integralne zgodovinske priče, ki jih je treba konservirat.i. ne restavrirati*. Ze v pred-aprilski Jugoslaviji, ko je postal konservator za vse slovensko ozemlje v njenih mejah, je poskušal uresničiti tndi spomeniško zakonodajo; dosegli smo jo šele v socialistični Jugoslaviji — spet z intenzivnim SteSetovim sodelovanjem in po njegovih načetih (frim.: Problem spomeniškega varstva v Jugoslaviji, JTČ 19*55 in 1956: Zašlita spomenika kulture, Zbornik zaštite spomenika kulture XI, 1%0: Iz konservatorskih spominov, Varstvo spomenikov X, 196b). Značilno za S telet ovo širino, za živo spremljanje aktualnih nalog in za njihovo razumevanje pa je, da je priznal po drugi vojski tudi upravičenost Forlai-tijevega načela: »Ne obnavljati, pač pa restavriratic, kadar gre za res dokumentirane objekte, ki so bili hudo poškodovani, lahko rečemo, da je ostal vse življenje najtesneje povezan s spomeniško prohlematiko; v spomeniški stroki je užival neomejen ugled doma in v svetu. Bodisi osebnu ali pozneje z izkušenimi nasveti se nm je posrečilo rešiti mnoge arhitektu i-ite in premične umetnostne spomenike ter obvarovati pre-nekateri urbanistični kompleks, kot član Mednarodnega odbora za spomenike pri l. NFSCO pa je sodeloval zlasti pri reševanju ohridske cerkve sv. Sofije. Posebno pa so mu bile pri srcu srednjeveške stenske slikarije; številne je kot kouservator sam odkril izpod bele zev in ometov, a tndi p oz ne je, kot univerzitetni profesor, je budno spremljal njihovo reševanje in odkrivanje. Konsei vatorskc interese je neločljivo povezoval s študijskimi in pri teni nepristransko ocenjeval naše umetniško gradivo, zavedajoč se. da umetnostne zgodovine ne moremo deliti na nacionalno in mednarodno, ker sta obe enotni in ker more biti prva plodna samo, Če se razvija ob dognanjih splošne. Zato so pomembni ludi ustvarjalni dosežki dežel, katerih umetnost je živela v posebnih pogojih oh robu velikega stilnega razvoja — iti med lake spada tudi Slovenija. Teoretična spekulativnosi mu je bila tuja; umetnostno zgodovino je pojmoval kot empirično. Zgodovinsko Stroko, hkrati pa je z Dvorakom priznaval, da umetnost ni samo reševanje formalnih nalog in problemov, marveč tudi izraz idej, ki vladajo med ljudmi in postanejo zato Jast splošne duhovne zgodovine. Ima pa vsaka umetnost, vsaka znanost in torej tudi umetnostna zgodovina svojo domovino, polno-
vredna pa je sama tista, ki korenini v realnih tleli. Pogumno je za vrti i l mišljenje starejše in celo svoje generacije (z R. Jakopičem vred), rla Slovenci v preteklosti nismo imeli lastne umetnosti ali da je bila ta le pastorka nemške in italijanske ter tla zato zasluži komaj kaj več kot pragmatsko reševanje naloge s topografskim opisovanjem spomenikov in z naštevanjem podatkov, Kljub temu pa deskriptivnega dela, ki je nujni temelj znanstvene graditve, tudi sam ni zanemarjal. To dokazujejo tekoča poročila o novih odkritjih, številni popotni topografski zapiski, zlasti pa vzorna umetnostna topografija kamniškega okraja, Njegovi terenski zapisniki so danes v prepisu jedro temeljne kartoteke spomenikov in umetnikov i Inštitutu za zgodovino umetnosti pri SAZLJ in mnogokrat so že dragocen zgodovinski v ir, zlasti tam, kjer je prizadela spomenike in arhive zadnja vojska.
S klasičnim tekstom »Oris zgodovine umetnosti pri Slovenci li {HiS 1923, samostojno v knjigi 1924. ponatis 1966) je dr. Štele podal prvi pregled umetnostnega življenja na Slovenskem od srednjega veka do prvih povojnih let — z značilnim podnaslovom »Kultu rno-zgodovinski poskuse. Spis se je porodil iz prepričanja, da imamo Slovenci svojo zgodovino iti torej tudi svojo umetnost. \ duhu narodnega prebujenja in navdušenega zagona po prvi osvoboditvi išče odgovor predvsem na vprašanje. kako smo se Slovenci kot etnična skupnost odzivali na mnogolični fenomen likovne umetnosti in kako se v njej izraža naš značaj. Iskrivo in z zanosom pisana knjiga i ud i danes ni izgubila aktualnosti, dasi se je v svojem Času mogla v sklepih opreti Je na najvidnejše, mnogokrat bolj intuitivno slutene kot že znanstveno analizirane umetnine. V glavnih črtah je obveljala tudi njena periodizacija, ki ji določajo cezure reformacija sredi Ki. stoletja koi konec gotike, baročno 18. stoletje z odločnim naslonom na Italijo, meščanska kultura 19. stnletja, ki je nadomestila med ljudstvom trdne zasidrano baročno izročilo in se s posamičnimi mojstri zavedla tudi že narodne pripadnosti, i it nazaduje zaves i no iskanji1 slovenske resničnosti z nastopom impresionizma. »Orisut zajeto gradivo je dr. Štele kmalu dopolnil s celostnim slovenskim umetnostnim patrimo-nijem. ker je spoznal, da je »slovensko; vse, kar je z našim življenjem in razvojem povezano, pa naj smo to ustvarili sami ali je vplivalo na nas s svojo navzočnostjo v našem okolju, da pa je bolj od tega, kako so sosednje kulture vplivale na našo, pomembno vprašanje, kako smo mi sprejemali in resorbirali tokove in vplive Soseščine in prikrojevali svojemu razpoloženju
mednarodne stilne tokove. Pri iskanju odgovora na nekatere slogovne konservativnosti in zastoje našega umetnostnega življenja pa se je dr. Štele reševal s pojmom stilnega »zamud-ništvai, ki ga je prevzel kot značilnost naše provineialne umetnostne situacije iz literarne zgodovine: to pa je pojem, ki ga bo treba revidirati, kajti ne smemo ga enačiti z neinformirauiiu ali nazadnjaškim značajem naše ktijiurne sredine, marveč le i zakonitostjo našega duhovnega in oblikovnega razpoloženja-Obsežna Steletova bibliografija, ki je zbrana do leta 1918 v njemu posvečenem VI.—VIT.letniku Zbornika za umetnostno zgodovino (Lauiene Franc is eo Štele se p t na gen ari o oblatae) in nato do leta 1966 v reviji Sinteza (4. 1966: ponatis v Varstvo spomenikov X, 1966), zgovorno kaže, kako vsestransko je bilo to raziskovalno delo: opozorimo naj le na nekatere najpomembnejše knjige iti razprave. Razen študij o posamičnih spomenikih in umetnikih (Janez Ljubljanski, Andrej iz Ottinga, Jernej iz Toke. Mojster kranjskega oltarja«, freske na Jezerskem, pri sv. Primožu nad Kamnikom, problem slikarjev furlanske smeri itd.) je podal stilno in ikonografsko sintezo našega srednjeveškega slikarstva v prvem delu Monumentu ari is Slovenicaes (1955), v knjigi > Cerkve nO slikarstvo na Slovenskem, I. Srednji veke (Celje 1937) in v njeni predelani in zelo izpopolnjeni novi izdaji »Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja« (1969), nazadnje pa v zgoščenem povzetku Že v pnstumno rlotiskanem zvezku zbirke i-Ars Sloveniac-t, posvečenemu gotskemu stenskemu slikarstvu (!973). S potrebno previdnostjo, ki. še ni dopuščala prenagljenih sklepov o enovitem in avtohtonem slikarskem razvoju, je dr. Štele razvrstil slikarske spomenike od najstarejših znanih slikarij v med vojsko porušeni minoritski Cerkvi v Ptuju iz druge polovice 13. stoletja (ki spadajo med njegova velika odkritja!) do izzvenenja gotske slikarske kulture na pragu reformacije sredi 16. stoletja, Pri tem je posebej podčrtal delež furlanskih mojstrov okoli leta 1400 z njihovimi po-giottovskimi stilnimi novostmi, ob koncu 14. sioletja posebno nbmursko skupino Janeza Aquila iz Ratlgone, oplajajoči pritok koroške (beljaške) umetnosti z mojstrom Janezom ljubljanskim sredi 15. stoletja, okoli leta 1500 pa nastop zmernega realizma, ki se združi v freskah pri Sv. Primožu nad Kamnikom s konstantnim idealistično liričnim slogovnim izrazom in z renesančnimi elementi. Posebno mesto gre istrsko-kraški slikarski skupini. ki se je delno oprla na južnotirolskc slilnr in ikonografske pobude (Pazin!), in v »kastavski šoli* z mojstrom Vincencem in Ivanom iz Kaslva dosegla klasično istrsko slilizacijo (Marija
na Skrilinah. Hrastovlje). Vzporedno so dozorele nekatere ikonografski! ugotovitve, ki vrhunijo v ikonografsko, vsebinsko-sirnbolno in csietsko popolnem izrazu» kranjskega prezbiterija? V osrednji Sloveniji in v Posočju. I ako se je izkristaliziral veliki kultu ruogeografskt kompleks kranjsko-goriškili. istrskih in koroških stenskih slikarij kot poseben in zrel umetnostni dosežek. ki ima v situaciji evropskega srednjeveškega slikarstva posebno in vidno mesto, dasi živi največkrat i z poljudne, a vsebinsko in dekorativno zrele likovne ambicije.
Srednjeveški arhitekturi se je dr. Štete oddolžil predvsem z razpravo o skupini naših poznogotskih dvoranskih cerkva in njihovih stavbnih delavnicah (Zl Z XV, 1*>38; Jahrbuch d. Kunst-hist. Instituies der I niv. Graz I, 1965), pri čemer pa je morda malo preveč naglasil bavarsko izhodišče. Splošno arhitekturno problematiko je poglobljeno zajel v arh. J. Plečniku posvečeni knjigi » Archilectura perennisc (1941), kjer je pojmoval arhitekturo kar kot eno izmed oblik življenjske filozofije. In res bi to delo smeli imenovati nekakšno »spoznavno teorijo arhitekture«, porojeno iz spckulativtiega razmišljanja, ki pa se opira na odlično poznanje arhitekturnega razvoja in njegovih spomenikov. Stavbne sestavine so skrbno analizirane: lupina, ki je sicer nepogrešljiva, a se spreminja; prostor, ki je končni namen arhi-lektore in njena glavna konstanta, »piva materijaf. Prostor in lupina sta v medsebojnem razmerju in po drugi se stopnjuje tudi miljejski in lepotni značaj arhitekt ure. Kako se je človek od starokršČaiiske idealistične stereoinetričaosti do baročne infi-nitezimalnosti trudil za dosego enovitega prostora, lepo razberemo iz krščanske cerkvena arhitekture. Oh idejnem zorenju Plečnikovih »Zali pa doživljamo tisti vrh stvariteljskih oresni-čenj, ki se razkriva v »momentu razodetja i in jc, navsezadnje, tudi pričevalec e umetnikovi osebnosti. Stvaritetjski moment je tako močan, da je v i/ija ideala arhitekture mnogokrat življenjsko pomembnejša od arhitekturne resničnosti same. I o spoznanje nas spTemlja tudi v knjigi »Arh. Jože Plečnik v Italiji« (J967). sestavljeni iz umetnikovih popotnih pisem. In morda je prav, če že na tem mestu opomnimo na tisto iskreno zavzemanje za Plečnikovo umetnost — spoznala sta sc v Pragi —, s katero je dr. Šteli- v gradbenem odboru ljubljanskega občinskega sveta med obema vojskama pomagal, da je mogel veliki arhitekt podariti rodnemu mestu toliko plemenitih lepot; že leta 192S je napisa! dr, Štele pravcato apologijo Plečnikovega pojmovanja nove liturgične umetnosti (ob novi cerkvi \ Spodnji Šiški), Vsehina »Architecturae pcrcnnis« se je 1955 prelila v
drugo, prav tako Plečnikovi umetnosti posvečeno knjigo t.Na-porii, v katero je vikal avtor še več osebnega a ril i tek turnega doživetja in razpoloženjske vizije Aten. Irsta. Heneik in Rima. Olie deli, zlasti pa prvo. poganjata iz poglobljen i li pojmovanj »dunajske umetnostnozgodovinske šole« (Dvoraka in njegovega učenea D. 1' reva). P, Frankla iid., in ne nazadnje iz ekspresio-nistiene usedline dvajsetih let našega stoletja. Na sprotno pa so se ugotovitve uvodnega dela knjige Slovenski slikarji-: (1949) spoeele iz doživetja impresionistične optične vizije in njenih slikarskih idealov, kar dokazuje. kako živo je prisluškoval Štele duhov nim tn umetnostnim tokovom svojega časa in kako je družil doživetja mladih let z iskanji svojega zrelega obdobja in še z izkušnjami življenjske jeseni v skladno in bogato celoto. Problem slovenskega impresionizma, ki se ga je pTvič dotaknil že v Orisu«, je kri lično osvetlil zlasti v uvodni študiji albuma Slovenski impresionistih (1970); jasno je poudaril, da je zajemala impresionistična faza I.Groharja, R. Jakopiča. .M. Jama in M. Sternena samo ohdobje pred prvo svetovno vojsko, nato pa je impresionizem pomagal Jakopiču do realizacije lastne barvne in svetlobne vizije, oplojene ? ckspresion i stično barvitostjo. Groharjn do lirične melodije polja in kmečkega dela, Sternenu do obogatitve v roj enega, skoraj baročno iluzionistič-nega in barvnega razpoloženja. Jamu, kot najbolj racionalnemu duhu med vsemi, pa do kontrolirane, stroge optične izpovedi, ki je edina skoraj do konca ohranila objektivne impresionistične prvine. Značilno je, da je tudi med baročnimi slikarji Steleta posebno pritegnil najbolj slovenski med njimi, Fortunat Bergant (Razprave SAZU IV/2, 1937). Za splošno podobo našega baroka pa je najpomembnejša ugotovitev o vodilni vlogi Ljubljane kot umetnostnega središča, ki je zajemalo v svoj umet-nosmi radij celo Štajersko, Koroško in Hrvatsko do Zagreba in B<jkra in razrešilo tudi Staro dilemo Severa (Srednje Evrope) in italijanskega Juga, ko se je v začetku stoletja odločno preorientiralo proti Italiji z Benetkami; za to gre posebna zasluga prvi Acudemiji operosorum, ustanovljeni 1.1693 — v letu smrti zadnjega severno usmerjenega kulturnika na Kranjskem. J. \ . Valvasorja. Ni Čudno, da je tudi ta izjemna osebnost našega 17. stoletja s svojo grafično akcijo našla v dr. Steletu prvega kritičnega raziskovalca (Cas V [i. 1913; G MS IX, 1928).
Uasi se Si e I s.' ni prišteval med učence prol. J. Strzygowskega in je bil do njegovih teorij vedno zelo kritičen, je med dunajskim Šolanjem le obiskoval njegova predavanja, ki jih je spremljalo bogato primerjali]o gradivo, segajoče prav v osrčje Azije.
EvfOpskft umetnostna ckumena se nni je razširila in najprej se ji je pridružil bizantinski kulturni krog, ki se je prohlemsko ostril žc ob zelo odmevni dilemi o izviru starokrščanske umetnosti, ki jo je nakazal StrzygQwski; >Orient ali ilini?< Med ruskim ujetništvom je df.,Štele doživel umetnost Rusije in aui-konskega \ zhoda in v Ameriki likovni svet Pueblo Indijancev. Ce bi mu šlo samo za slilna in estetska vrednotenja, bi se hil lahko zadovoljil s klasičnim zahodnoevropskim umetnostnim svetom, a Štele je umetnost doživljal kot mnogo! i če n, dokončno neulovljiv fenomen, poln notranjih spopadov, stikov, napetosti, oplajanj in prelivanj, kar je našlo izraz tudi v knjigi ■¡■Umetnost Zapadne Evrope (1935). S tem delom ni želel podati samo zgoščenega pregleda slogovnega razvoja in njegovih virov od starega Egipta do naših dni. marveč je hotel nakazati tudi notranja gibala in presečišča, ki so odločala v likovnem življenju Zahodne Evrope. Zato je pritegnil tudi bizantinsko umetnost, predvsem pa je v osrednjih poglavjih o rojevanju umetnosti srednjega veka nakazal tisto izredno pomembno in kompleksno vozlišče, ki se je izoblikovalo V karolinškem času in vsebovalo vse za prihodnost zahodnoevropske umetnosti odločujoče momente. V ^karolinškem vozlu*, kakor je ta kompleks sam imenoval. se prepletajo antično in barbarsko (severnjaško) likovno izrnčilo in krščanski spiritualizeni, ki run je bila blizu tako severnjaška nefiguralnust kot hizantinskn ekspresivnost- V tem plodnem trenutku so se združile silniee različnih ljudstev, ki jih je politično združilo žeulo Karla Velikega, v enoten tok. ki je nato prek otonske renesanse zorel v romantiko in prihodnje sloge, pa pri tem latenlno ohranjal tudi primarna umetnostna razpoloženja, ki so nato menjaje dobivala preglas v razvojnem procesu (priin. npr. »skrito gotiko^). Problem bi bil še ostreje osvetljen, če bi avtor razčistil tudi ikonoklastičiiu komponento, oprto na Karlovo razmerje do bizantinskega in arabskega sveta, kajti umetnosti karolinškega Časa 110 sinemo enačiti samo s tedanjo dvorno umetnostjo, marveč z njeno celovitostjo v vseh kulturnih plasteh prav do ljudske. Problem »karolinškega vozla* spada med tiste Stelctovc znanstvene dosežke, ki so tudi v svetu zbudili veliko pozornost, zlasii po referatu, ki ga je imel na XX. kongresu CIHA leta 1%1 v Ncw Yorku. Iz tega kompleksa se je porodila tudi razprava o p red romanskem plcteni-nastom orna men tu iz Slivnice pri Mariboru (Razprave AZU II, 1945). v kateri je kaiakterizacijo te značilne kamnoseške krasit ve dopolnil kot karolinško državno umetnost poljudne vrste, ki pa je po izviru italska*.
Iz vseh teh zgodovinskih in geografskih prepletov in ne nazadnje iz ujetosti slovenskega srednjeveškega slikarstva v evropskem umetnostnem tkivu, ki jo je tako srečno opredelil, pa razberemo tudi tisti metodološki prijem, ki se je Steletu izkazal kot najprimernejši, da je mogel ovrednotiti našo umetnostno situacijo v razmerju do vodilnih slogov in evropskega umetnostnega prostora — umetnostnogeografski. Ker se je zavedal, da so umetnostni spomeniki po nastanku, značaju, bivanju in po svojih skupinah tudi zemljepisno vezani, je poudarjal njihovo geografsko pogojenost, ki lahko dvigne tudi poljudno umetnostno gradivo do mednarodne pomembnosti. Tako je z zemljepisnega zornega kota presodil naše srednjeveško stensko slikarstvo 1 p osebe j: Geografski položaj gotskega slikarstva v Sloveniji. hpheineridis instituti arehaeologici Bulgarici \ I. Sofija 1950; Die mittelalterliche Waudmalerei in Slow, inl mittel-europiiischen Rahiuen, Siidost-1" orsehuligen XVI, Miinehen 1957), kar klasično pa je zajel vprašanje srednjeevropskega in primorskega deleža v naši umetnosti (v stikališču šiirih etničnih skupin in med Alpami, morjem. Panonijo in Balkanom) najprej v drobni knjižici »Umetnost v Primorju* (1940) in nato pod istim naslovom v zajetni knjigi (I960), S tankim posluhom je izluščil prvine mediteranskega kulturnega kroga (in vpliv Ogleja), nakazal njegov v osrednjo Slovenijo se raztezajoči kulturni radij [dober kazalec so bile pri tem odprte stolpne line nad fasadami cerkva), določil tri glavne kulturne pasove, v katere razpada slovensko ozemlje (primorski, kjer je italijanski značaj najmočnejši; v drugem pasu se srečujejo italijanski in severni elementi, a drugi prevladujejo iti ni medsebojnega mešanja; tretji, ki ima predvsem severni značaj), Morda bo nadrobna stilna, tipološka in celo dialektološka analiza vnesla nekaj korektur v prid mediteranskemu polu in njegove meje pomaknila na vrhove Karavank in celo lla Koroško, glavna spoznanja tega delu pa ne bodo zgubila teže. Kajti navsezadnje se Slovenija skupaj z Istro vključuje v tisti veliki kultumogeo-grafski lok, ki sega pod Alpami od Genovskega zaliva do Kvarnem in .se uveljavlja kot posebni pas med Italijo in Srednjo Evropo; označujejo ga mnoge skupne znučilnosti: mešanje severnih in južnih stilnih elementov, predelovanje mednarodnih vplivov po okusu lokalnih delavnic in tudi značilno > za muditi št vo?. L odkritjem tega subalpinskega umetnostnega pasu je prispeval dr. Stele umetnostni zgodovini in geografiji zelo dragoceno karakteristiko za gradivo, ki dobi v tej luči večjo pomembnost: izkazalo se je celo, da merilo, ki ga je porabil
dr, Stelè za spomenike srednjeveškega stenskega slikarstva, lahko apliciramo tudi na druga stilna obdobja, zlasti še na renesančno in baročno; razširimo ga lahko tudi na umetnostno tipologijo, ikonografijo, dialektologijo in. ne nazadnje, na umetnostno sociologijo.
Seveda so tudi dr. Steleta za mikali nekateri ikonografski problemi, zlasti laki. ki so vpeti v kulturnO-zgodovinsko prelivanje po vsej Evropi, kakor na primer problem bizantinskih in po bizantinskih posnetih Marijinih podob na Slovenskem tki temelje največkrat v italo-biznntinskih prototipih), ali kompleks Svete iS c tlel je, ki se je od nuvoodkrite freske v Crngrobu raztegnil s primerjalnim gradivom v Italijo in celo do angleških analogij (obe razpravi v Razpravah AZU II. 1943). Mednarodno vabljive so upodobitve Marije zavetniee s plaščem z ikonografskimi variantami, ed katerih sta pri nas najlepši Marijin relief v glavnem oltarju na Ptujski gori in freska pri Sv. Primožu nad Kamnikom z motivno soroduico V vkužni slikii na znnanjščini stolnice v Gradcu (La Vierge protectrice à Graz, BysautiOn 4. 1927 28!. Vedno znova so ga pritezali bizantinski elementi in njihovi odmevi v,slovenski umetnosti (npr. študija v knjigi: G. Millet, L'Art byzantin chez les Slaves. Paris 1933). zato mu je bila blizu tudi južnoslovanska umetnost bizantinskega kroga, za katero je želel, da bi se ostresla arheološke in deskriptivne metode in se vključila v stilno razvojne analize. Kadar pa je šlo za vprašanja, ki še niso dopuščala čistih stilnih formulacij, se je dr. Stelè raje previdno zatekal k tipološki metodi, večkrat kombinirani z ikonografsko.
Skoraj ni problema in obdobja v slovenski umetnostni preteklosti in sedanjosti, ki bi se je raziskovalna vnema dr, Steleta ne bila dotaknila, v posamičnih člankih, razpravah in predavanjih pa je zajel skoraj vse evropske dežele z bizantinskim krugom vred. Duhovno je bil odprt v vse smeri — prav zato pa tudi sam v sebi izredno izoblikovana osebnost, ki mu ni bilo nie človeškega tuje. Ekspresionistični čas, ki označuje njegova mladostna leta, doživetje revolucionarnih likovnih in besednih umetnostnih smeri v dneh ruskega ujetništva (lirika Majakov-skega. Burljukove pesmi in slike, Sadrovo kiparstvo!), zavest, ila ima vsak čas in vsako ljudstvo svojo posebno umetnostno razpoloženje iu da med temi mnoga zan¡kujejo klasične vsebinske in oblikovne predstave in postave, a so prav tako iskrena in zato reslličliostna — vse to mu je vlilo posluh tudi za iskanje mladega rodu. Tako je krčil pot razumevanja po prvi vojski naši likovni in pesniški generaciji kot u tedni k in kritik. Tudi
najnovejše umetnostne smeri današnjih dni mu niso bile tuje; poskušal jih je razumeti kot izraz duhovne stiske, mrzličnega iskanja, želje po čisti formi in odpora proti lagodnosti in zlagani morali. Čeprav se ni za sleherno teh smeri tudi osebno odločal, jih je vendarle pojmoval kot produkt neke zgodovinske in družbene situacije, vedo!, da je umetnost v večtisočletnem življenja take trenutke že doživela in jih plodno porabila. Ni mu bilo treba iskati razlag v neplodni spekulativnosti. filozofiranju o umetnosti in njeni biologiji — zgodovinski princip je kot os išče Steletovega znanstvenega dela že zadoščal za razlago. Z vso jasnostjo je namreč naglašal,. da je umetnostna zgodovina še vedno zgodovina in odklanjal metodološka načela, ki niso v njej pogojena. Pri študiju slovenske umetnosti se je še prav posebno zavedal, da je glavno, kar moramo iskati, kreativnost našega zemljepisnega, kulturnozgodovinskega in etničnega prostora: iz tega moramo ugotovili posebnosti našega spomeniškega gradiva. Umetnostna veda, ki je filozofsko utemeljena, je lahko sicer poraben spremljevalec in opora umetnnst-nozgodovinskih prizadevanj, za nas pa še ne more postati sama sebi namen.
Tudi veliko dr. Steletovo organizacijsko delo je na kratko težko zajeti. Omenili smo že spomeniško varstveno prizadevanje, v katerem je 25 let opravljal naloge, ki so danes porazdeljene na vrsto spomeniških zavodov in konservatorjev. Nepogrešljiv svetovalec je bil našim muzejem in galerijam: Društvu za Umetnostno zgodovino je bil dolga letu predsednik (nazadnje tudi častni) in urednik Zbornika za umetnostno zgodovino. Zc kot študent na Dunaju je urejal revijo »Zora« (s prilogo »Prvi cveti«, ki ji je bil soustanovitelj), pozneje »Čas« in »Kroniko slovenskih mest«. Posebno so mu bili pri srcu prijateljski stiki z drugimi slovanskimi narodi. Ze kot gimnazijec se je povezal s hrvatsko mladino, na Dunaju s Poljaki. Čehi in Slovaki, nato z Pusi. naučil pa se je tudi vseh slovanskih jezikov, Ni mu šlo za romantični panslavizcm. marveč za duhovno sožitje in prijateljstvo. Nekaj časa je bil celo častni poljski konzul. Tajništvo pri slovenskem PEN klubu mu je omogočilo prijateljske zveze z Bolgari in mu hkrati narekovalo obsodbo fašistične diktature, ki se mu je do dna upirala, kajti sovražil je vsako nasilje, posebno pa še vojsko. Načelo, da je delo več kot polemika, ki ga je porabljal tudi v stroki, in odpor proti sleherni nacionalni ozkosti, mu je pridobilo prijateljev v domačih in tujih kulturnih krogih. Še posebno pa med strokovnimi kolegi, tako da je bilo njegovo ime tudi učencem v mednarodnem znanstvenem
svetil najboljši ključ- Bil je dosmrtni član Avstrijskega zgodovinskega inštituta, Član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino (0111 A}, A1CA, Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, mednarodnega Muzejskega združenja (Museen Verbnnd) itd, Leta 1955 je postal dopisni član Ju gosi a-venake akademije znanosti i umjetnosti, i970 Srpske akademije nauka i umetnosti. L. 1966 je bil za življenjsko delo odlikovan s Prešernovo nagrado in z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, leta 1972 pa z Tedom dela z rdečo zastavo. 1%9 je dobil mednarodno priznanje s podelitvijo Herderjeve nagrade na Dunaju. Razen tega je prejel 1962 na dunajski univerzi zlati doktorat, ljubljanska pa ga je počastila 1969 s častnim doktoratom.
Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je postal 16. maja 1940, Tudi tej je posvetil vso nesebično skrb tako v znanstvenem kot v organizacijskem delu. Od 1. julija 1942 do 2. oktobra 1945 je bil načelnik filozofsko-filolaško-hi-stori Snega razreda, od 24. julija 194S do smrti pa tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede in načelnik sekcije zu zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, ki jo je priklical v življenje prav zato, da bi intenzivno gojila študij slovenske umetnostne problematike in bila zarodek umetnostno-zgodovinskega dokumentacijskega centra s posebno nalogo, da bi skrbela za kritično izdajanje arhivskih virov za umetnostno zgodovino Slovenije; do leta 1971 je vodil tudi umetnostno sekcijo Terminološke komisije. Kot član predsedstva je bil akademiji moder svetovalce in ugleden zastopnik pred mednarodni mi forumi. L njegovo smrtjo je SAZU izgubila enega najvidnejših članov, Slovenija in Jugoslavija pa velikega in požrtvovalnega učenjaka,
Emilijan Cevc





J ovan Haiííi


JO V AN H A D 2 I
Dne 11. decembra 1972 se je izteklo bogato življenje akademika prof dr. Jovana Hadžija, upravnika Inštituta za biologijo SAZU, uglednega zoologa svetovnega slovesa, ki je več kot pol stoletja svojega dela posvetil napredku biologije v Sloveli i j i-Akademik Jovan Hadži se je rodil 22. novembra 18S4 v Temiš-vura, pozneje pa je živet v Zagrebu, kjer je že kot dijak kazal izredno zanimanje za naravoslovje. Zato se je tudi odločil za študij biologije. Odšel je na Dunaj in se že v študentskih letih Tuzvil v raziskovalca. Delal je pri slovitem zoologu prof. Hat-sehekn in že v osmem semestru promoviral s tezo o živčnem sistemu hidre. Kmalu po promociji je zaključil tudi študij in odšel v Zagreb, kjer se je za kratek čas zaposlil kot asistent v Narodnem zoološkem muzeju, Za njegovo znanstveno delovanje pa je bilo pomembno leto 1913, ko je postal docent za primerjalno anatomijo: takrat se je udeležil tudi velike raziskovalne odprave po Jadranu z ladjo »Vila Velebitaf. Pisal je razprave o trdoživujakili in o planktonu Jadrana. Za njegov osebni znanstveni razvoj in za slovensko biologijo pa je bilo velikega pomena, ko se je odločil sprejeti vabilo kolegov iz Študentskih let in je leta 1920 prišel v Ljubljano ter postal izredni profesor in vodja katedre za zoolngijo na takrat ustanovljeni ljubljanski univerzi. ?.e leto kasneje je postal redni profesor. Ker je bil raziskovalec s širokim obzorjem, je spoznal, da so pri nas izredno pomembna področja, na katerih se obetajo zanimiva nova ndkritja, Zato se je lotil raziskovanja favne visokih gora in podzemlja in za to delo navdušil tudi kolege. Sam je raziskoval ščipalce, paščipalee in suhe južine, nekaj časa pa je posvetil tudi raziskovanju morske favne, obdeloval je predvsem praživali, spužve in trdoživnjake. Odkril je več kot sto novih vrst in rodov. Iz temeljitega poznavanja mnogih skupin živali je nastala tudi prva zoogeografska karta Jugoslavije, ki je še vedno nepogrešljiva osnova za zoogeografska raziskovanja. Z vso vnemo pa se je lotil tudi proučevanja razvoja živalstva, Spoznal je, da je veliko nepojasnjenih mest v starem nazoru o sorodniških odnosih med živalskimi skupinami. Leta 1944 je objavil »Turbelarijsko teorijo knidaiijev< in z njo pojasnil izvor ožigalkarjev iz primitivnih vrti ličarjev. Kasneje je razširil raziskovanje sorodniških odnosov na vse nevreten-čurje in leta 1963 je v Angliji izšla knjiga »The Evolution of liie Metuzoat, sledili pa sta ji izpopolnjeni izdaji v slovenščini in srbohrvaščini. A teh delili je podal nove originalne ideje
O razvuju živalstva. Mnogi vodilni zoologi v svetu so sprejeli in tudi potrdili Hadžijeve nazore. Za širši ItTog bralcev pa je izdal nekoliko lini j poljudno napisano knjigo »Razvojna potu živalstva*. Poleg teh velikih del je pridno pisal tudi manjše razprave, ki jih je več kot dvesto.
I ladij je bil predvsem znanstvenik, vendar se ni zapiral v ozek krog čisto znanstvenega dela, vedno je želel približati znanost vsem, ki jih zanima narava. Napisal je nekaj stolin poljudnoznanstvenih člankov, imel pa je tudi veliko predavanj. lutli kot pedagog je lladži opravil ogromno delo. Štiri desetletja je predaval zoologijo na ljubljanski univerzi in vzgojil več generacij biologov, od katerih so se mnogi Uveljavili doma in v tujini. Našel pa je vedno dovolj časa, da je pisal učbenike za srednje šole, saj je kot soavtor sodeloval pri vseh učbenikih, ki so izšli po vojni, zadnjega pa je napisal sam.
Hadžijevo življenje je bilo izpolnjeno s temeljitim in neprekinjenim delom, ki mu je prineslo tudi najvišja priznanja. 2e leta 1920 je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, leta 1936 pa dopisni član Srbske akademije znanosti v Beogradu. Ko se je leta 1938 osnovala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil imenovan za rednega člana. \ isoko priznanje pomeni tudi članstvo v Sociedad Espagfiola de Historia Natural v Madridu. Leta 1970 pa je bil izvoljen za dopisnega člana Češkoslovaške akademije znanosti v l'ragi. Za izredne zasluge pri popularizaciji biologije in /a delo pri Prirodoslovnem društvu je bil leta 1954 izvoljen za Častnega člana. Za častnega Člana ga je izv olilo tudi Društvo za raziskovanje jam Slovenije, ker je bil med pionirji v spcleobiologiji in častni doktorat na univerzi v Ljubljani je zasluženo priznanje za dolgoletno pedagoško in raziskovalno delo. Prešernova nagrada. Kidričeva nagrada i II nagrada AVNOJ ter dve visoki odlikovanji kažejo, da ie bilo Hadžijevo delo visoko cenjeno. Kljub prejetim častem pa je Hadži ostal skromen človek, ki je vsa vidna priznanja visoko cenil, se je najbolj veselil delovnih uspehov, kadar so tudi drugi znanstveniki potrdili njegove nazore o razvoju živalstva.
Izguba velikega znanstvenika je težka za majhen narod, težka za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in še posebej za muli kolektiv Inštituta za biologijo, ki ga je uspešno votli 1 od ustanovitve do svoje smrti. Z velikim opravljenim delom bo vedno med nami, ostal nam bo vzor znanstvenika in plemenitega človeka.
Jože Bole
III
POROČILO O DELU AKADEMIJE




AKADEMIJA V LETU 197 2
Člani in delavci akademije
Akademija je imela oh koncu leta 1972: 2 častna člana, 54 rednih članov, IS dopisnih članov in 28 zunanjih dopisnih članov, skupaj torej 82 članov.
V	I. razredu je bil 8 rednih, 2 dopisna in 8 zunanjih dopisnih članov, v II, razredu 6 rednih, 4 dopisni in 4 zunanji dopisni, v TTT, razredu 5 redni, 7 dopisnih in 1 zunanji dopisni, v IV. razredu 8 rednih, 2 dopisna in 10 zunanjih dopisnih in v T, razredu 0 rednih, 3 dopisni in 5 zunanjih dopisnih članov.
Skupščina akademije je dne 13. marca 1972 izvolila svojega dopisnega člana dr. Roga Grafenauerja za rednega člana 1 razredu in Maki ima Gasparija za rednega člana V. razreda. Za dopisne člane H, razreda so bili izvoljeni: dr, Anton Rajec, dr. Rojan Čop in dr. Valentin Ix>gnr. Za zunanjega dopisnega člana 111. razreda je bil izvoljen dr. Pavle Savie, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, za zunanjega dopisnega člana IV. razreda pa dr. Edhem Čamo, predsednik Akademije znanosti in umetnosti BiH. Za dopisnega čiana V, razreda je bil izvoljen Matija Rravničar,
V	letu 1972 je SAZU izgubila 5 redne in 2 dopisna člana.
Akad, Rrarko Kreft je postal dopisni član Makedonske akademije, naš zunanji dopisni elan Josef Kratochvil pa član Češkoslovaške akademije znanosti.
Nagrado AVNOJ za leto 1972 sta prejela akad. Frane Novak in akad. Boris Ziherl.
Kidričevo nagrado za leto 1972 so prejeli akad. Anton Ku-helj in dopisna člana Franc Čelešnik in Lujo Šuklje.
Nagrado Sklada Borisa Kidriča jc prejel dr. Niko Kuret. znanstveni svetnik SAZL.
Dopisni čluu Prano Čelešnik je postal častni član Evropskega združenja za utaksilofacialno kirurgijo in je dobil pri-
znanje Prix Magitot, s čimer se šteje za laureata Nacionalne Francoske akademije.
A kad. Janez Milčinski je dobil v Pragi dipl umu ustanove Purkvn&i.
Častni član Josip Broz- Tito je postal častni doktor univerze v Varšavi,
Dopisni član Ivo Andrič je bil izvol jen za častnega doktorju beograjske univerze, prejel pa je tudi red junaka socialističnega delu ob 80-Ietnici rojstva.
Red dela z rdečo zastavo sta prejela akademika Lado Vav-petič i 11 France Štele in red zasluge za narod z zlato zvezdo ukatl. F ranče Mihclič.
Z redom dela z zlatim vciiccni je bil odlikovan \ilko Finž-gar. vodja Kartografskega zavoda SAZ1 v pokoju.
Dne 2. novembra \972 je biia na SAZU intimna proslavu ob dvajsetletnici, kar je akademik Josip Vidmar predsednik SAZU: lega dne je bilo podeljeno tudi odlikovanje reda dela s srebrnim vencem upravnemu direktorju SAZI dr. Levu Baeblerju.
Delovna skupnost SAZU je dne 31, decembra 197,1 štelu i iS delavcev: 64 znanstvenih drlavccv in raziskovalcev z drugimi naslovi, 13 bibliotekarskih in knjižničarskih. 17 Upravnih, 9 teli-ničnih in 15 pomožnih. Delavcev s skrajšanim delovnim časom jc bilo 8, stalnih zunanjih sodelavcev 11,
Inštituti
Akademija ima 13 inštitutov, od katerih imajo nekateri sekcije, razen tega pa so v njeni sestavi Kartografski zavod tpri Inštitutu za geografijo). Studijski Center za Zgodovino slovenskega izseljenstva in Terminološka komisija s 6 sekcijami: pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno.
Inštitut za zgodovino se je razčlenil na tri samostojne inštitute: na Inštilul za občo in narodno zgodovino, Inštitut za zgodovino umetnosti in Inštitut za arheologijo.
Ustanovljen je bil muiikološki inštitut,
1. januarja 1972 je prešel v okv ir SAZU Glasbcuo-narodo-pisni inštitut kot posebna glasbeno-narodopisna sekcija Inštituta m\ slovensko narodopisje. Pri tem inštitutu je bila ustanovljena tudi nova sekcija za materialno in socialno ljudsko kulturo.
Inštitut za literature se je preimenoval v Institut za slovensko literaturo in literarne vede s tremi sekcijami: za literarno zgodovino, za literarno teorijo in sekcijo za biografiko, bibliografijo ia dokumentacijo.
Tisk
V letu 1972 je izšlo v založbi SAZU 12 publikacij z 1920 stranmi. Podatki o teh publikacijah so zajeti v poročilu biblioteke.
Predavanja
y preteklem letu so predavali na akademiji: dr. Niko Kurct (Ljubljana): O fenoinenologiji maske;
dr. Irena Grickat-liadulov.ic (Beograd): O stari srbski leksi-kografiji:
dr. P. Shubik (Nebraska): Ekologija in kanrerogeneza:
dr. G. W. A. Dick (London): Immnnization in childhood:
dr. G. Cardascia (Pariz): Položaj žene v Mezopotamiji;
W. G. Maccotta (Italija): Ob 100-letnici smrti Giuseppa Mazzinija.
Stiki s iujino
Dne 29. marca 1972 sta bila na SAZL podpisana dogovor in delovni protokol o sodelovanju med SAZL in Akademijo umet-nosii Nemške demokratične republike.
II um bol d tova ustanova iz Bonna - Bad Godesberga v ZR Nemčiji je podarila Inštitutu za paleontologijo SAZU diamani-iio žago iu ustrezni pulir ni stroj za izdelovanje mikroskopskih izbruskov v skupni vrednosti 7.657 DM. Aparaturo ie predal akademiji generalni konzul ZR Nemčije v Zagrebu Kurt Taque ur v prisotnosti zastopnikov Humboldtove ustanove.
Oktobra 1972 so obiskali SAZU predstavniki Madžarske akademije znanosii in ponudili znanstveno sodelovanje. Dogovori so v teku.
Podpredsednik A. Kuhelj se je udeležil v imenu SAZU v Moskvi proslave, posvečene 50-lctnici ustanovitve ZSSR.
Predsednik je sprejel delegaci jo poljske osvobodilne fronte (Fronte narodne enotnosti) in eksperte OF.CD, ki so se mudili v Sloveniji pod vodstvom dr. A. Kinga.
J/menjava znanstvenih delavcev med Nacionalno akademijo ZDA in Svetom akademij sc je nadaljevala po pogodbi. \ okviru tega dogovora določi SAZU vsako leto dva znanstvenika. ki prebijeta osem mesecev na študiju v ZDA, V letu 1972
sta bila v ZDA dr. Aaron Pogačnik (antropologija) in dr. Fran Erjavec (medicina).
Z devizami, ki jih je akademija prejela v letu 1972, so se udeležili:
t. Kongresov in sestankov:
akad, dr. Janez Milčinski — mednarodnega simpozija Družba, medicina in pravo« v Jeruzalemu;
akad. dr. \iktor Korošec — mednarodnega asiriološkega snidenja v Leid en u (Holandija);
akad. dr. Bratko Kreft — plenum a Mednarodnega slavističnega komiteja v Rimu;
dopisni član dr. Janez Peklenik — sestanka Royal Society v Londonu;
znanstvena svetnika dr. Niko Ko ret in dr. Milko Mattče-tov Vil, kongresa Alpes orieniales v Brixemi:
višja strokovna sodelavca ing. Mitja Zupančič in ing. Ivo Puncer — XIII. simpozija Yzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Ziiriebu:
znanstveni sodelavec dr. France Leben — mednarodnega kongresa o prazgodovinskih religijah v Val CamOnica (Italija); znanstveni svetnik dr. Milko Matice tov — posvetovanja Probleme der Volkssagen Forschung« v Freiburgu; višji strokovni sodelavec Egon Pretner XLI. italijanskega zoološkega kongresa v Trstu:
višji znanstveni sodelavec dr. Jaroslav Sasel — \ III. mednarodnega kongresa za študij rimskega limesa v Konstanei (Romunija),
2. Na študiju oz, službenem potovanju so bili;
akad. dr, Bratko Kreft — predavanje na slavističnem nd-delku Filozofske fakultete na Dunaju o Moderni in njenih sopotnikih;
dopisni član dr. Milko Bedjanič — razgovor o raziskovalnem delu na področju klopnega meningoencefalitisa na Dunaju. v Neukirchenu in v Linzu;
višji znanstveni sodelavec dr. Dragica I urnšek — študijsko potovanje v Varšavo in nn Dunaj;
znanstveni sodelavec dr. 1'ranče Bernik — študijsko potovanje na Dunaj;
znanstveni svetnik dr. I ino Legiša — šlud.ijsko potovanje na Dunaj;
znanstveni svetnik clr. Emilijan Ceve — študij v biblioteki umetnostno zgodovinskega inštituta na Dunaju;
sodelavec lošfitula za zgodovino umetnosti Damjan Prelil všek — ogled del arhitekta jurkoviča na Slovaškem
Razen tcKa so se posamezni člani in sodelavci akademije udeležili znanstvenih sestankov ali se študijsko mudili v inozemstvu z deviznimi sredstvi, ki so jih dali drugi organi ali ustanove.
SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ
ima od pomladi 1972 svoj sedež pri Jugoslovanski akademiji v /«grehu. Po svoji funkciji je posial član Sveta poleg predsednika SAZL glavni tajnik akad. Gorazd Kušej in po smrti a kad. Stelcta, ki jc bil član Sveta od njegove ustanovitve, je bil za člana Sveta izvol jen podpredsednik SAZU akad. Anton Kuhelj,
Svet je imel eno zasedanje 8. in 9. junija v Ohridu ter eno sejo predsedstva dne 18. 11. 1972. v Ljubljuni.
SAZU ima na skrbi medakademijske odbore za:
—	fabula liuperii Romani,
—	arheološko karto Jugoslavije, -— floro in favno Jugoslavije,
—	anketo za proučevanje tendenc v raziskovanju humanističnih znanosti ter
—	koordinacijski odbor za molekularne vede.
Za člane med akademijskega odbora za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin in za Člana mcdakadcinijskega odbora za repertorij srednjeveških virov je bil namesto pok. akad. Milka Kosa izvoljen akad. Rogo Grafcnauer, ki je bil izvoljen tudi za člana med akademijskega odbora za balkano-logijo namesto pok. akad. Franceta Steleta,
Zu Člana republiške redakcije Znanstvenega biltena, sekcije B (za družbene znanosti), je bil namesto pok. akad. Milka Kosa izbran akad, Fran Zvvitter, namesto pok. akad. Franceta Steleta pa dr. Emilijan CevC, znanstveni svetnik SAZU,
Glavni republiški reduktor za Znanstveni bilten, sekcija A (naravoslovne znanosti), je postal dopisni član prof. dr. Milko Bedjanič, so urednik pa pruf, tir. Janez Baiis.
\ med akademijski odhor za arheološko karto Jugoslavije sta bila določena akad. Bogo Grafcnauer in dr. France Leben, znanstveni sodelavce SAZU,
Skupni dohodki..........din 11,219.403.07
(od tega dotacija iz republiškega proračuna din 9,916.919,00)
Izdatka:
a) materialni stroški ,...,,....	din	3,550.337,43
h) amortizacija........... .	din	387.288,83
ostane dohodek.........din	7.281,776,81
Iz te vsote so kriti že izplačani osehni
dohodki delavcev za 1. 1972.......din	6.365.074,50
pogodbene obveznosti.........din	175.418,95
zakonske obveznosti.........din	383.106,25
ostanek je čisti dobiček......din	358.177,11
Razdelitev dobička je naslednja:
—	2*/« od dohodka din 7.2SI.776,81
v rezervni sklad ,,,.,,....	din	145.6)5,55
—	ostanek v sklad skupne porabe ....	din	212.541,56
—	Žc izplačana skupna poraba......din	125.156,10
■— ostanek .............din	87.385,46
Ta sredstva se porabijo za plačilo vezanih vlog za nakupe novih stanovanj za delavce, za plačilo anuitet za že kupljena stanovanja in za posojila delavcem za nova stanovanja.
Iz republiške devizne kvote je SAZU dobila deviznih dinarjev 30.000,00 blagovnih deviz in deviznih dinarjev 84.500,00 neblagovnih deviz.
Od raznih skladov in gospodarskih organizacij za pogodbene naloge so inštituti prejeli (lin 951.904.00 in sicer:
Institut za zgodovino:
SBK — Leksikon za gospodarsko in družbeno
zgodovino Slovencev...........din 12.000,00
JAZI — za zgodovino kolonizacije Slovencev
v novejši dobi . ...	.	din 45.500,00
Inštitut za zgodovino umetnosti:
SBK — Arhitektura XIX. stoletja.....din 6.600,00
SBK — Kritična izdaja rokopisa J. G. Dol niča rja ................din 3,586,00
Inštitut za arheologijo:
S AN [J — Arheološka karta Jugoslavije . . .	din
SANU — Tabula Imperii Romani.....din
SRK — Pol od na morfologija flore Slovenije .	din
SBK — Arheološka topografija Slovenije . .	din
SBK — Štipendije: dr. Leben, dr, Sašcl . . .	din
SBK — paleolitsliu raziskovanja......din
Zavod za spomeniško varstvo — za palcolit-
ske raziskave , , . ......... ,	din
letneljna izobraževalna skupnost Kočevje — za
paleolitska raziskovanja . .......din
SBK — dokumentiranje arheološkega gradiva
iz arhivov slovenskega prostora ......din
SBK — paleovegctacijska raziskovanja , . .	din
l .612,00 1,612.00 2.400.00 25.500,00 7.858,00 9.600,00
5.000.00
1.500.00
10.000,00 4.800,00
Orientalisiiini inštitut:
SBK — za orientalistična dela.......
Leksikotoška sekcija inštituta za slovenski jezik: Kulturna skupnost Slovenije — za Slovar slovenskega knjižnega jezika.......
SBK — ekseerpiranje Dalmatinove biblije . .
Etimološka sekcija inštituta za slovenski jezik:
Kidturna skupnost Slovenije — za etimološki
slovar ................
JAZI. — za onomastiena dela .......
Razni — za onomastierii časopis ..,..,
Inštitut za slovensko literaturo iti literarne vede:
Kulturna skupnost Slovenije — Slovenski biografski leksikon............
SBK — Literarni leksikon ........
SBK — dupoln itev kartoteke slovenskih lite-rarnoteoretskih terminov ........
Inštitut za slovensko narodopisje:
Razni — sklad za narodopisje......din
SBK — Življenjski cikel.........din
din 38.850.00
din 170.000,00 din 55.000.00
din din din
15.000,00 7.000.00 152,00
din 45.000,00 din 54,363,00
din 17.200,00
1.500,00 8.250,00
SBK -■ Maske.............din	8.445.00
Razni — za sklad za informacije . . , , . .	din	JI.000,00
Biološki inštitut:
SANU — Favna in flora Jugoslavijo . . . .	din	J 5.720.00
SBK — Vegetacijska karta Jugoslavije . , . .	din	39.800,00 SBK — Vegetacijska karta Jugoslavije, rezervni
sklad . ...............din	5R.BOO.OO
KGP Kočevje — pedološke raziskave , . . .	din	20.000,00
SBK — hentonske alge.........din	17.300,00
SBK - Vegetacija Slovenije.......din	70.200,00
GLIN Nazarje— pedološke raziskave . . . .	din	23.000.00
Paleontološki inštitut:
SBK — jurske korale iz Slovenije.....din	4.800,00
SBK puleolit.ska proučevanja kožbansktl?
in inetlanskih plasti . .........din	6.900,00
Institut za geografijo:
SBK Kvartarni sedimenti v Sloveniji . . .	din	7.500,00
Inštitut za raziskovanje krasa T Postojni:
Cestni sklad in drugi za hitre ceste.....din	37.352,00
Cestni sklad in drugi za vodne vire.....din	3.450,00
SBK — Spclcologija Cerkniškega jezera . . .	din	30.000,00
SBK — Speleološka kana Slovenije.....din	34.650,00
Koordinacijski odbor za molekularne vede:
SANU — dotacija...........din	3.124,00
SBK — za regionalno sodelovanje.....din	30.000,00
Skupaj:.....din	951,904,00
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
Poročilo o delu v letu 1972
Delo sveta delovne skupnosti je bilo tudi v tem letu precej razgibano, saj se še vedno srečujemo z mnogimi problemi, ki niso lahko rešljivi. Do 14. junija 1972 je predsedoval svetu dr. Jože Bole, ki je bil še s štirimi elani in tremi namestniki razrešen te dolžnosti na rednem zboru delovnih ljudi SAZLi zaradi izteka mandatne dobe. Zbor je izvolil polovico novih članov in vse namestnike. Na 70. redni seji sveta je bil izvoljen za novega predsednika dipl. ing. Mitja Zupančič.
Svet delovne skupnosti je imel v letu 1972 8 rednih. 2 izredni seji in več posvetovanj. Mu teli sejah se je obravnavala in reševala vrsta vprašanj, ki so zajemala personalne zadeve, stanovanjske probleme, nagrajevanje delavcev, spremembe pravilnika o izvrševanju samoupravnih pravnic delovnih ljudi SAZLi ipd. Med pomembnimi nalogami moramo posebej omeniti, da se je prizadeval svet uresničiti samoupravni sporazum, ki je bi! sprejet konec leia 1971, in čimbolj uresničiti samoupravljanje na SAZL. Razen tega je aktivno sodeloval pri oblikovanju osnutkov statuta SAZU, ki naj bi v bodoče zagotovil še večje samoupravne pravice delavcem SAZU. Organiziral in vodil je posebne seje, kjer so se oblikovala proračun-skn sredstva za leto 1973 in se močno prizadeval za povečanje leh sredstev. Vodil in usmerjal je skupno z oddelkom za znanstveno koordinacijo program znanstvenih raziskav v letu 1973. ki je bil predložen tako Skupščini SR Slovenije, kakor Raziskovalni skupnosti Slovenije.
Posebno je treba poudariti, da se je sodelovanje v tem letu med predsedstvom SAZU in svetom delovne skupnosti še poglobilo, kur se kaie predvsem v skupnem reševanju znanstvenih in organizacijskih problemov. Dogovorili smo se za tesno sodelovanje, ki se kaie v tem, da sta tako na predsedstvenih sejali SAZU. kakor sejah sveta delovne skupnosti povabljena in navzoča predsednika predsedstva oz. sveta, ki aktivno sode-
I ujeta, kar omogoča še boljšo koordinacijo dela. \ zadnjih letih je tudi praksa, da na skupščini SAZU sodelujejo predstavniki delavcev SAZU.
jVajpoiiiembiiojše bodoče naloge sveta v letu 1973 bodo sodelovanje pri dokončnem oblikovanju statuta SAZU, prizadevanje za izpopolnitev rnanstveno-raaiskovalnih služb in zagotovile* večjih finančnih sredstev ¡¡a znanstveno delo in investicije. še nadalje ho ¡reba skrbeti za primerno nagrajevanje delavcev. Izboljšati in izpopolniti bo treha raziskovalno opremo ¡11 delovne prostore.
INSTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO
Poročilo o delu v letu 1972
Dne 2-i. marca 1972 jo umrl akademik uuiv. prof. dr. Milko Kos. ki je bil upravnik Inštituta za zgodovino SAZU in načelnik njegove Sekcije za občo in narodno zgodovino od njune ustanovitve. Nato je bil na predlog znanstvenega sveta Inštituta za zgodovino z dne J, ^ I. 1972. ki ;ra je sprejel razred za zgodovinske in družbene vede 5. VI. 1972 in potrdilo predsed->tvo akademije 26. VI. 1972, izvoljen za upravnika Inštituta za zgodovino akademik univ. prof. dr. France Stele, za načelnika njegove Sekcije za občo in narodno zgodovino pa a kad. univ. prof, dr. Fran Zwitter. Istočasno je bilo sklenjeno, da na j dobi tudi ta sekcija svoj strokovni svet. kakor stu ga imeli že prej drugi dve sekeiji inštituta (za umetnostno zgodovino in za arheologijo). za člane strokovnega sveta so bili imenovani akad. dr. Fran ZvvitteT in dr. Bogo Grafennuer. dopisni član dr. Dušan Kenn a v ne r. univ. prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr, Pavle Blaznik. zunanja znanstvena sodelavka dr. Melitta Pivee-Stele in višji strokovni sodelavec Božo Otorepec. ?.e tO. avgusta 1972 pa je umrl novi upravnik Inštituta za zgodovino akad. dr. France S tele. nato je bilo na predlog razreda za zgodovinske in družbene vede z dne 9. X. 1972, ki ga je potrdilo predsedstvo akademije 28. XI. 1972, odločeno, da se Inštitut za zgodovino SAZU razdeli na Iri inštitute, ki ustrezajo dotedanjim sekcijam; s tem je poslala Sekcija za občo in narodno zgodovino samostojen inštitut. Za upravnika tega inštituta je bil imenovan akad. univ. prof. dr. Fran Zwitter, Znanstveni ■svet inštituta še ni bil imenovan. \ sekciji je bil do 1972 redno zaposlen dr. Pavle Blaznik, poleg tega pa kot zunanja znanstvena sodelavka dr. Melitta Pivcc-Stele; od 1. I. 1972 je redno zaposlen še Božo Otorepec. Jasno je, da je zato mogoče izvajati program delu inštituta le s pritegnitvijo zunanjih sodelavcev. V bodočnosti bodo nujne nove namestitve znanstvenih in strokovnih delavcev. Posebej je omeni t j, da inštitut nima nobenega administrativnega ali pomožnega nameščenca.
Publikacije. V letu 1972 je izšla kot pela knjiga \ imv za zgodovino Slovencev publikacija univ. prof. dr. Ferda Ge-strina Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem (492 strani). — Pred izidom je delo Ivana Zclka Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnijc po letu 1381. — Zc v letu 1970 je razred za zgodovinske in družbene vede sklenil, da izda SAZU v slovenskem prevodu rokopis sovjetske zgodovinarke iskre V. Curkine Matija Majar Ziljski, V letu 1972 je prof. V. Smolej rokopis, ki ga je uvtorica medtem se dopolnjevala z dodatki, v celoti prevedel iz ruščine v slovenščino. Pri rokopisu je potrebno rešiti le se nekaj redakcijskih in podobnih vprašanj. —- Hazred za zgodovinske in družbene vede je na seji 8. XII. 1972 načelno sklenil, da se izda rokopis dr, Josipa Zontarja o obveščevalni službi avstrijskih Habs-buržanov v odnosu do Turčije v t6, stoletju. Avtor ho zdaj na rokopisu izvršil še nekaj manjših sprememb, — Glavna publi-kaeijska naloga za bližnjo bodočnost je v tem, da se prva knjiga Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev (Gospodarska iln družben» zgodovina Slovencev, Enciklopedična obravnava po panogah. Zgodovina agrarnih panog, 1. zvezek. Agrarno gospodarstvo), ki je izšla v marcu 1971 z letnico 1970, dopolni z drugo knjigo, ki bo obravnavala družbene aspekte agrarne Zgodovine, tako da bo s tem prikaz agrarne zgodovine končan. \ letu 1972 je na letu intenzivno delala ožja redakcija (dr. P. Blaznik, dr. B. Grafenauer, dr. S. Vilfan), izdelan je bil osebni register za I. zvezek, v delu je krajevni in stvarni register zanj, predvsem pa se dela na drugem zvezku, in sicer na dokončni obliki gesel, na ponazorilih, na registrih in na povzetkih gesel.
Zapuščina a kad. dr. M. Kosa. Dr. 1/, Kos, ki je bil pravi ustanovitelj in vse do svoje smrti duša te ustanove, je v oporoki zapustil inštitutu vse svoje mkopisno gradivo, od svoje biblioteke pa vse publikacije strogo historične narave, ki jih institut še nima, V letu 1972 sta dr. P, Blaznik in R, Otorepec prevzela, uredila in popisala vso rokopisno zapuščino; dr. P. Blaznik je sam pregledal in uredil celotno korespondenco. Kosovo biblioteko sla ob sodelovanju uslužbencev centralne biblioteke SAZLÍ v celoti popisala in naredilu seznam publikacij. Pri tej pridobitvi je treba posebej poudarili, da bodo podatki o listinah in drugih virih v tujih arhivih iako v zapuščini dr, I r. Kosa kakor tudi dr. M. Kosa dragocena ]>omoč za bodoče raziskovalce, obenem pa to nalaga moralno obvezo, dati defini-livno obliko rokopisom, ki je na njih dr. M. Kos delal, a jih ni
mogel več dovršiti; najbližje uresničenju je njegovo delo na izdaji hrixenških urbarjev.
Program edicije virov za slovensko zgodovino. Dne 12. IX. 1972 je bilo na SAZL posvetovanje o programu edicij virov za slovensko zgodovino, ki sta ga organizirala Sekcija za občo in narodno zgodovino pri Inštitutu za zgodovino SAZU in Arhivsko društvo Slovenije. Rezultat je bila nialu knjižica Program edicije virov za slovensko zgodovino, sprejet na posvetovanju v Ljubljani 12, septmcbra i972, Ljubljana 1972, ki jo je kot rokopis izdalo Arhivsko društvo Slovenije, Tekst navaja na 7 straneh program, ki ga je mogoče označiti kot dolgoročen program izdajanja virov, Pri tem je predvideno, da naj bo izdajanje naloga različnih ustanov, vendar je za mnoge izdaje omenjeno, da naj bi bila tO naloga SAZU, za nekatere izdaje je pa tO razvidno iz konteksta.
Delo na diplomat ar i ju slovenske srednjeveške zgodovine, B-Otorepec je za centralni katalog srednjeveških listin za Slovenijo v letu 1972 zbral za kartoteko na novo v prepisih ali re-geslih 1002 listini in 385 fotokopij listin, v delu je pa še izdelava 141 komadov kopij in kopije enega seznama listin. ^ zvezi s tcin delom je bi! v dneh 26. IX. do 12. X. 1972 s finančno pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo SRS oz. Sklada Borisa Kidriča v Vidmu, kjer je v Državnem arhivu, Mestni biblioteki in Nadškofijskem arhivu pregledoval notarske knjige, druge rokopise in akte ter protokole, ki vsebujejo podatke za slovensko zgodovino. To je pripravljalno delo za diplomatarij slovenske srednjeveške zgodovine, kar spada med dolgoročne naloge inštituta.
Viri za slovensko zgodovino na Madžarskem. Dne 27. X, 1972 je bil poseben sestanek, kjer je bilo ugotovljeno, da so nam viri za slovensko zgodovino, posebej zgodovino Pomurja, ki se nahajajo v madžarskih arhivih in drugih kulturnih ustanovah, manj znani kakor viri dmgod V inozemstvu za druge slovenske pokrajine, -Sklenjeno je bilo, da se začne z njihovim sistematičnim evidentiranjem in kopiranjem. Delo je bilo razdeljeno na štiri sektorje (srednjeveške listine; novejši administrativni in cerkveni arhivi; viri za dobo 1918—1919 in za okupacijo v času druge svetovne vojne; viri za literarno, etnografsko in kulturuo Zgodovino) in določeni delavci zanje. Zaradi finančnih sredstev je hil predložen program 30. S. 1972 Skladu Borisa Kidriča; kot nosilec naloge nastopa inštitut.
Zgodovina kolonizacije jugostlonanskih pokrajin. \ mcdaka-demijskcni odboru za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin pri JAZU v Zagrebu sta zastopala doslej SAZU dr. M. Kos in dr. Fr. Zvvitfer. zdaj je pa umrlega dr, M. Kosa nadomestil dr. B. Grafenauer. Od Časa bolezni dr, M. Kosa, najboljšega raziskovalca in poznavalca srednjeveške kolonizacije, se je težišče dela preneslo na novejšo zgodovino, na etnična in nacionalna vprašanja, ki so v tesni ali rahli zvezi s kolonizacijo. \ okviru lega programa je delal v letu 1972 dr. ^ alenčič na statističnem pramaterialu popisa 1880 za mesto l.jubljano pod vidikom etnične strukture prebivalstva: dr. Zorn je delal na manjšinskem šolstvu na Kočevskem v času stani Jugoslavije, na gradivu o naši izpraznitvi Radgone 1920. aa naši tedanji zasedbi Pomurja predvsem s stališča madžarskih aspiracij; s področja svojega dela je objavil en prispevek v Kroniki in en prispevek v Zgodovinskem časopisu. Dr. Krcsal je delal na vpraša a ju nemškega kapitala v tekstil ni industriji na Slovenskem v dobi stare Jugoslavije, dr. Šorn pa na istem problemu v železarstvu v dobi od srede 19. stoletja do 1918; pridobljena je bila kopija ene inozemske rokopisne disertacije iz tematike tega dela.
H is toric no-topogrufs k i leksikon. A mcdakadennjskein odboru za liislorično-topogrnfski leksikon in atlas srednjeveške Jugoslavije pri SANU v Beogradu je SAZl doslej zastopal dr. M. Kos, po njegovi smrti ga je pa nasledil dr. P. Blaznik. Na hialorieno-topografskein leksikonu so doslej delali dr. \1. Ko.s (za Kranjsko in Slovensko Pri morje), dr. P. Blaznik (zu Slovensko Štajersko) in I. Zelko (za Pomurje). V tem 1972 je dr. P. Blaznik dopolnjeval gradivo za Slovensko Štajersko, posebno za leta 1425— 141?. iti reševal vprašanja ustreznih lokalizacij.
Odbor 7.a reper torij srednjeveških virov. V medakademijskem odboru za reper torij srednjeveških virov pri JAZI v Zagrebu jc doslej SAZL zasiopnl dr. M. Kos, zdaj ga je nasledil dr. B. Grafenauer. Naloga odbora je na eni strani sodelovanje pri mednarodnem repertoriju srednjeveških historičnih virov, na katerem dela poseben mednarodni odbor s sedežem v Rimu (novi Potthasf) in so od njega doslej izšle tri knjige, četrta je v tisku, na drugi strani pa pripravljanje Nacionalnega reper-torija srednjeveških historičnih virov Jugoslavije, kjer se opravlja pripravljalno delo. ki ho zahtevalo še nekaj let. preden bo šla ta publikacija v tisk.
Slovar novejše latinščine, V odboru za ta slovar pri JAZU v Zagrebu sta doslej sodelovala dr. M. Kos in dopisni član SAZU klasični filolog dr. M. Grošelj. Zdaj vodi to delo dr, M.
Grošelj; o vprašanju programa in sodelavcev se je sicer razpravljalo. vendar pa to vprašanje do konca leta še ni bilo rešeno.
Zgodovinski spomeniki Istre. JAZI je dala pobude za objavo zgodovinskih spomenikov Istre: pri tej akciji sodelujeta v imenu naše akademije dr. F. Geslriii in B. Otorcpec.
Biblioteka, centralni katalofi. bibliografija in uprana. Bihlio-teka inštituta je pridobila v letu 1972 535 novih zvezkov, arhivski oddelek pa dve novi številki. Nadaljuje se dela na centralnem katalogu inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih bibliotekah Slovenije in na retrospektivni slovenski zgodovinski bibliografiji (publikacije za dobo do 1945}. S seznamom novih pridobitev inozemskih knjig sodeluje biblioteka pri pregledu teh publikacij, ki. ga objavlja Zgodovinski časopis. Deto vodi dr. \T. Pivec-Stele in napreduje po načrtu, vendar počasi, ker je malo zunanjih sodelavcev in je na voljo le majhen kredit. V letu 1972 je bilo prejetih in odposlanih 205 dopisov.
Posebno delo nameičencen. Dr. I5. Blazni k je bil član uredništva Kronike in l oških razgledov. Sodeloval je pri pripravah /a proslavo tisočletniCe loškega gospostva v prihodnjem letu in je imel v zvezi s tem predavanje na XVI. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Skofji Loki 4. X. 1972, Objavil je razpravo Zgodovinski razvoj freisinškega loškega gospostva, Loški razgledi 19. 1972, str. 15—47, in serijo člankov pod naslovom Ob iisoelctniei loškega gospostva. Glas. Kranj, 1,\ II do 28. XII. 1972 (skupaj 27 številk).
Dr. \1. Pivec-Stelfe je sodelovala pri objavi Nove knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižnici Slovenske akademije znanosti in Umetnosti, knjižnici Oddelka za zgodovino filozofske Ta k ul tete in knjižnici Instituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Zgodov inski časopis XXVI, 1972, str. 427 do 460.
B. Otorepec je predaval honorarno kot višji predavatelj zgodovinske pomožne vede na zgodovinskem oddelku filozofske fakultete, bil član uredništva Kronike in sodeloval s stroko* uim delom tudi drugod. Objavil je: Koseze pri Ljubljani, Kronika 20, 1972, sir. 7—12; Arhivska skladišču, ogrevanje, k|i-matizacija, prezračevanje, Arhivska tehnika (Arhivski priročnik. zv. 1), Ljubljana 1972, str. 5h—h2. ^ tisku ima: Iz zgodo-* ine Corenjega Logatca, Kronika 20. 1972. št. 5: Rokodelstvo in obrt v srednjeveški Ljubljani. Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega, Razprave, zvezek 3.
Načrt delu za lelo 1973
V letu 1973 ho izšlo že omenjeno delo I. Zelka, upali pa je, tla bosta mogli biti v tem !etu objavljeni tudi že omenjeni knjigi J. V. Curkine in dr, J. Zontarja. Kar se tiče druge knjige Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, se predvideva, da bo celotno delo na rokopisu do konca leta končano, tako da bo rokopis mogoče oddati v tiskarno.
Tz rokopisne zapuščine dr. M. Kosa bo izločen tisti del korespondence, ki ima strogo rodbinski značaj, in vrnjen dedičem. Njegova biblioteka ho v smislu oporoke razdeljena na dva dela, tako da bodo našemu inštitutu pripadle publikacije strogo historične narave, ki jih še nima.
Mogoče se bo dalo v letu 1973 pripraviti izdajo katerega od virov, ki jih Program edicij virov za slovensko zgodovino označuje kot nalogo SAZtI.
B, Otorepec bo i973 nadaljeval z evidentiranjem in zbirati j eni prepisov in regest listin po originalih iu mikrofilmih v arhivih in po tiskanih objavah; začel bo tudi s sestavljanjem registrov oseb in krajev,
Ce bo Sklad Borisa Kidriča odobril finančna sredstva za delo na virih na Madžarskem, se bo 1973 izvajal tisti del tega načrta, ki je predviden kot delo za to leto.
Odbor za zgodovino kolonizacije predvideva, da ho 1973 izdelan elaborat dr. T. Zorna o manjšinskem šolstvu na Kočevskem do druge svetovne vojne, dalje uvodni tekst h gradivu o uporabnosti osebnih imen za Ugotovitev etnične pripadnosti v starejših dobah, ki na njem delajo v Mestnem arhivu v Ljubljani, in pa tekst o obdelavi etničnih podatkov v gradivu, ki je nastalo v zvezi s sodnimi in upravnimi reformami leta 1848—tS49. Dr. Krcsal ho zbiral gradivo o zaposlitvi tujih strokovnjakov v dobi stare Jugoslavije po banov inah, dr. Sorn pa bo nadaljeval delo na že omenjeni temi. Predvideno je. da si pridobimo iz arhiva notranjega ministrstva na Dunaju gradivo o zcmljiiški posesti italijanskih državljanov na Primorskem oh začetku prve svetovne vojne.
Dr, P, Blazni k bo tlalje obdeloval topografsko gradivo za Slovensko Štajersko za historično-topografski leksikon.
Biblioteka inštituta, ki je zdaj v precejšnji stiski s prostorom in ki ho 1973 pridobila del biblioteke dr. M. Kosa, bo mogla biti preurejena, če bo uspela z nabavo polic izrabiti malo sobo, ki jo je zdaj institut na novo pridobil.
Teh in drugih nalog, ki predstavljajo nadaljevanje v poročilu za leto 1972 že označenega dela, pa institut ne bo mogel i rajno uspešno izvrševali samo s sedanjim kadrom nameščencev in s pritegnitvijo zunanjih delavcev. Nujno je potrebno misliti na namestitev novih znanstvenikov, strokovnih in drugih delavcev.
INSTITUT ZA ZGODOVINO UMETNOSTI
Pnročiln o delu v letu 1972
Leto 1972 se je ostro zasekalo v življenje in delo inštituta. 10, avgusta je namreč zadel hud udaree njegovo predhodnico* nekdanjo sekcijo za zgodovino umetnosti Inštituta za zgodovino SAZU s smrtjo njenega p nega načelnika, a kad. dr, Franceta Steleta. učenjaka svetovnega slovesa, ki je to sekcijo priklical v življenje in ji dal prve delovne smernice in program; ta bo njegovo vodilo tudi v prihodnje, prav tako kot ostaja delo in znanstvena misel rajnega načelnika trdni temel j naših umetnoslnozgodovinskih raziskovanj, njegov spomin pa Časten in nepozaben.
Drugi pomebni datum, ki obljublja večji razmah raziskovalnega dela. je 26. novembra 1972. ko se je sekcija na pTcd-log razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU z dne 9. oktoliTa 1972 s sklepom predsedstva SAZI1 spremenila v Inštitut za zgodovino umetnosti.
Seveda pa samo sprememba naslova še ne more dela inštituta poglobiti in pomnožiti. Načrta ustrezno delovanje namreč terja okrepitev delovnih mest in sredstev za intenzivnejši študij.
V letu t972 se je aktivnost inštituta razvijala v mejali mogočnosti s terenskimi raziskovanji in s kabinetnim delom.
J erenski študij s pomena kav domače umetnostne pretekio-sti. pri katerem je v prvi polovici leta sodeloval še rajni akad. dr, Štele, je z obiski Krasa, Dolenjskega, okolice Vitanj in Slovenskih Konjic obogatil predvsem temeljno kartoteko spomenikov, revidiral spoznanja o vrsti srednjeveških stenskih sb-karij, načen jal probleme arhitekture in plastike zgodnjega 17. stoletja. \ manjšem obsegu kot smo želeli, je bila zajela nadrobna stilna jn t i po loška analiza nagrobnih spomenikov 16. stoletja, ki se ji je posvetil sodelavec dr. E. Cevc. Ta je vzporedno dopolnjeval tudi pregled in stilni značaj slikarstva 17. stoletja na Slovenskem in posebno še delež umetnikov, ki so
povezani S kulturno ftkcijo J V. \alvasurja (J- Kocb, Alma-nacll, Bartolomej Rniitbschiissel itd,). Za številne oljne slike se je posrečilo najti tudi izhodišča v grafičnih predlogah nizozemskih in nemških mojstrov 16. in 17, stoletja. Podobno velja tudi za nekatere naše poznogotske plastike, ki se mnogokrat opirajo na bakroreze in lesoreze nemških mojstrov; pri tem študiju se je izpopolnila tudi hipoteza o vplivu izgubljenega bakroreza Martina Schongaucrja na izoblikovanje posebnega ikonografskega tipa mnogofiguralnega Križanja, ki se je V oltarnih reliefih razširila po vsej Srednji Evropi, med katerimi ima zelo vidno mesto tudi relief v poznogotskem krilnem oltarju iz 1, 1315 ii cerkvi sv. Križa nad Kojskim. Osvetlila se je tudi delavniška in stilna situacija dveh alabastrnih kipov iz zgodnjega 15. stoletja, ki ju hrani ljubljanski Narodni muzej,
Priprave za razstavo gotske plastike na Slovenskem v Narodni galeriji, pri katerih je z zbiranjem gradiva in nadzorstvom nad restavracijo plastik sodeloval dr. E. Cevc, so omogočile temel jito revizijo dosedanjih izsledkov, zlasti ob kipih, ki jim je restavratorski poseg vrnil prvotno polihromacijo in nekdanjo prtčevalnosL Med take spada več kipov lepe Sočutne« zgodnjega 15. stoletja, plastike iz cerkve na Ptujski gori, zlasti pa monumeutalni Križani iz krstilnice v Piranu, ki se je po odstranitvi številnih preslikav in predelav izkazal kot izredno pomemben spomenik iz časa okoli 1300 in kot dokument prehoda iz tipa poznoromanskega v gotski tip ekspresiv-nega i trpečega Križanega 14, stoletja in hkrati kol pri nus najjužnejši zastopnik svoje vrste.
Študij kiparstvu 16. stoletja in slikarstva 17. stoletja je razrešil več vabljivih ikonogrufskih problemov. InventarizuCi ju spomenikov je izpopolnila opus padovanskega baročnega kiparja Angela dc Putti na Slovenskem z nekaterimi novimi deii: s skulpturama na glavnem oltarju župne cerkve v Radovljici iz leta 1713 in s kamnitnima kipoma ob glamem oltarju cerkve sv. Lucije pod Dobrčo.
Zaradi smrti akad, dr. Steleta je zastalo tudi kumennranje kritične izdaje Delničarjevega rokopisa Jlistoria Cathedra-lis EeclesLae Labaccnsis«; vodstvo tega dela je nato prevzel tir L. Cevc. vendar se je njegovo dokončanje premaknilo v leto 1973, Zbran je že večji del spremnega arhivskega gradiva, v obdelavi in delno dokončan je del opomb, Odločili smo se, da bomo ta p o me tub ni baročni um etuostnozgodo vinski vir izdali razen v latinskem originalu tudi v vzporednem scenskem prevodu.
A začetku junija se je dr. E. Ccvc udeležil srečanja umetnostnih zgodovinarjev Furlanije, Koroške, Štajerske in Slovenije v Gradcu, ki je udeležencem približalo situacijo in spomenike štajerske baročne umetnosti. Imenovani je sestanku prvi dan tudi predsedoval. Na podobnem srečanju leta 1971 v Kopru je bilo na predlog dunajskega univ. prof, dr. \Valterja Frodla sklenjeno, da bo prihodnji sestanek posvečen metodi iuventarizacije srednjeveškega stenskega slikarstva. Izkazalo pa se je, da bi taka specialna tema ne ustrezala programu teh sestankov in da je njihov delokrog geografsko za tako temo preozek, Ce hoče tu o zajeti problematiko te umetnoslne vrste v vsej kompleksnosti (stilni, ikonografski, umetnostnogeograf-ski itd.), je treba krog sodelujočih strokovnjakov razširiti še na druge dežele, zlasti na tiste, kjer sc najmočneje srečujejo tokovi mediteranskega (italijanskega) in srednjeevropskega umetnostnega krogu. Zato se je dr. E. Ceve v decembru med študijskim bivanjem na Dunaju posvetoval z avstrijskimi umetnostnimi zgodovinarji, kako hi tako delovno skupnost najustrezneje organizirali. Sklenjeno je bilo. da skličemo poseben sestanek raziskovalcev srednjeveškega stenskega slikarstva iz Slovenije, Hrvatske, Avstrije, severne Italije in Švice: sestanek bo v pozni pomladi 1973 v Sloveniji: pretrese naj delovne metode raziskovanja in mventarizaeijc fresk, hkrati pa ustvari temelj za mednarodno raziskovalno skupino in za event. periodično glasilo v mednarodnih jezikih.
Inštitut je prevzel tudi sodelovanje v novi izdaji svetovnega leksikona umetnikov (novi »Tliicme-Beckert} v Leipzigu in sieer za gesla o slovenskih likovnih umetnikih.
Asistent-stažist Damjan Prelovšek je v letu 1972 nadaljeval z arhivskim študijem arhitekture 19, stoletja na Slovenskem (s pod puro Sklada Borisa Kidriča). Delo se je asmerilo najprej k osveilitvi 1 jabl janskega stavbarstva (mostovi, vojašnice, javna poslopja). Vzporedno s tem je posvetil večjo pozornost tudi začetkom modernega slovenskega stavbarstva in njegovim pionirjem Plečniku. Tubianiju in Jugru. Kratki strokovni ogled nekaterih del slovaškega arhitekta Jurkoviča je nudil zanimive primerjavo s slovenskim gradivom in nekoliko osvetlil vprašanje tako i m. nacionalne umetnosti, ki je odmevala tudi pri nas v deLli Plečnika, Vurniku in Vesnanov.
Študij Zapuščine našega rojaka arh. Ivana Jagra, ki jo hrani SAZU. je dal lepe izsledke. Čeprav se je Jager že zgodaj preselil v Ameriko, je zapustil pri nas le več sledov , kot smo nekue mislili. Zlasti je pomembno njegovo sodelovanje S 1'a-
bianijem pri izdelavi urbanističnega načrta popotresne Ljubljane. Gradivo o Jagru se je izkazalo za primerno, da ga razstavimo, posebnu ker je širšemu krogu malo znano. Celostno bo Jagrova osebnost razkrita šele, ko bodo orenili njegov trud tudi etimologi in etnografi in bo ovrednotena tudi njegova zhirka orienlulne umetnosti. Inštitut se je za to že obrnil na posamične strokovnjake.
Ožje kahinetno delo je bilo posvečeno dopolnjevanju temeljnih kartoiok, ekseerpiranjn starejše strokovne literature in podatkom O umetnikih. Zbirka virov za umetnostno Zgodovino se je pomnožila zlasti s prepisi in regesti baročnih zapuščinskih inventarjev. Pri zadnjih je večji del prispevala kot zunanja sodelavka tov, Ivana Feijan.
Hemeroteka se je tekoče izpopolnjevala z izrezki iz glavnih slovenskih časopisov.
Pomemben dosežek je dokončna ureditev knjižnice. ki jo je omogočila šele nabava dodatnih knjižnih polic. Knjižni fond je — razen slovenike in revij — urejen po tekočih številkah, zato pa ho ireba v najkrajšem času sestaviti tudi specialne kataloge. Knjižnico vodi bibliotekarka Vida Urek,
Meil objavljenimi in deli o tisku naj omenimo le nek»j glavnih:
F. Štele:
Gotsko stensko slikarstva. (V zbirki *Ars Sioveniae«), V tisku.
—	Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes. Sin-(eza 23, 1972, str, 60—61,
E. C e v c :
Gotska plastika 15. stoletja v Ko prš čin i in njenem zaledju. — Srečanje umetnostnih zgodovinarjev treh dežel na temo: Slikarstvo, kiparstvo in urbanizem ter arhitektura v Slovenski Istri, v Kopru 14. ia 13. aprila 1971, Koper I!i72, str. 33—64.
—	Gotska plastika na loškem ozemlju. Loški razgledi XIX. 1972, str. 179—19S.
—	Opus kiparja Angela de Putti na Slovenskem. V tisku.
D. P r e 1 o v š e k :
Ljubljanska cu krama. Zgodovina stavbe in u metri os tnozgod o vinska ocena. Kronika XX, 1972, str. i7—26.
—	Dve neznani Plečnikovi arhitekturi na Dunaju. Hiša organizacije iKinderschutzstationem in vila dr. Roberta Grassbergcrja, Sintez.a 23, 1972, str. 28—32.
Razen tega .so vsi trije objavili več člankov in pregledov v dnevnem in revialnem tisku.
Program Inštituta za umetnostno zgodovino
v letu i973
Nadaljevanje revizije spomenikov srednjeveškega stenskega slikarstva in plastike. Inventar izueije in analiza plastike 16. in zgodnjega 17. stoletja na Slovenskem. Dokončanje komentarja Dolničarjeve Historia Cathedralis Ecelesiae Labacensis. — Študij arhitekture 19, stoletja na Slovenskem (predvsem terenski Ogledi in meritve.)
Mednarodni sestanek raziskovalcev srednjeveškega stenskega slikarstva (verjetno v Škofji Loki.)
Sestava člankov za gesla A in B o slovenskih umetnikih za svetovni leksikon likovnih umetnikov ( Thieme-Beckertj.
Izpopolnjevanje temeljnih kartotek, virov za umetnostno zgodovino ter hemeroteke.
Pospešeno publicirunje dosedanjih izsledkov.
Razstava zapuščine arh. Ivana jagra, ki jo hrani SAZU.
INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Ob koncu meseca marca je odložil zaradi bolezni vodstvo sekcije za arheologijo akad. prof. dr. Srečko Brodar: posle načelnika je prevzel višji znanstveni sodelavce dr. ing. Mitja Brodar. Ker je hkrati odložil iz istib razlogov tudi predsedstvo medakademijskih odborov Arheološke karte Jugoslavije in Tabulae Imperii Romani, je postal predsednik AKJ akad. prof. dr. Bogo GraJenduer, predsedstvo TIR pa je prevzel višji znanstveni sodelavec dr. Ja rosi a v šašel.
Po sklepu predsedstva SAZU z dne 2S. 11. 1972 je sekcija za arheologijo postala Inštitut za arheologijo, katerega upravnik je postal dr, ing. Mitja Brodar.
Poročilo o delu v letu 1972
Terensko delo je obsegalo sistematična izkopavanja, sondiranja in rekognosciranja arheoloških najdišč, poleg tega pa še podrobne topografske obhode terena.
Interno delo je poleg bibliotekarskega dela in administrativnih poslov obsegalo še zbiranje gradiva za arheološko terminologijo, notranjo organizacijo topografskih raziskav, re-digiranje Arheološkega vestnika in knjige Arheološka najdišča Slovenije. Ob individualnem študijskem delu sodelavcev je interno delo obsegalo še delo na raznih kartotekah in organizacijska dela posameznih tem.
Višji znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja Brodar je nadaljeval sistem al ska raziskovanja paleolitske postaje v C igan-ski jami pri Željnah, kjer so bili odkriti ostanki gravetienske kulture in istodobne favne, v vrhnjih plasteh pu ostanki prazgodovinske keramike. Izkopavanja so del teme Puleolitsku raziskovanja, ki jo financira Sklad B. Kidriča.
Pod cesto pri kamnolomu v Razdrtem je sondiral v treh jnmah, a brez pozitivnih rezultatov.
Zaradi predvidenih gradbenih del pri vbodu v Postojnsko jamo je sondiral teren, da bi ugotovil morebitne pleistocenske najdbe, a tudi tu btez uspeha.
10 — Lelcpi«
145
V okviru teme Palcolitska raziskovanja je Tekognosciral v raznih jamah Slovenije (okolica Tubelj, Pivška kotlina, Velika 1'irešica itd.).
Za raziskovalna dela Arheološkega oddelka univerze je posnel detajlni terenski posnetek področja Ljubljanskega barja med Maharskim grabnom in Iščieo,
Vodil je temo Arheološka topografija Slovenije, kjer so zunanji sodelavci preiskali terene v regijah: Koper, Gorica, Notranjska, Maribor in Kozjansko.
Poleg vodenja del pri ekscerpiranju gradiva xa arheološko terminologijo je nadaljeval z zbiranjem podatkov za karto -Icko paleoliiskih najdišč Evrope in izpopolnjeval kartoteko puleoiitske literature.
Pripravil je poročilo o izkopavanjih v Križni jami {v tisku).
Udeležil se je ustanovnega sestanka jugoslovanskih arheologov za izdajo monografije o prazgodovini Jugoslavije in s tem v zvezi tudi sestanka za izdajo knjige o puleolitiku.
\ Zadru se je udeležil kongresa jugoslovanskih arheologov. Je predsednik Arheološkega društva Slovenije in član zveznega odboru Zveze arheoloških društev Jugoslavije, je član med akademijskega odbora AKJ in komisije za izdajo dovoljenj za arheološka izkopavanja pri Zavodu za spomeniško varstvo SRS; pri Raziskovalni skupnosti Slovenije je predsednik humanistične sekcije.
Višji znanstveni sodelavec dr. Jaroslav Šašel je uredil Arheološki vestnik organizacijsko je delal na listu Naissus Tabu 1 e Iiupcrii Romani (kot predsednik m cd akademijskega odbora za TIR), uredil publikacijo Narodnega muzeja Katalogi in monografije 9 (Antične grobnice v Šempetru), bil v soured-ništvu publikacije Archaeologia Iugoslavica 10 (1969 [1972|J, evidentiral in uredil gradivo Jugoslavije za Fast i urchaeologici (Roma). Aktivu klasičnih filologov v Ljubljani je predaval o antičnih odkritjih v Djcrdapu in o rimski zasedbi Vzhodnih Alp. Na Svobodni katedri študentov arheologije je predaval o rimski ouomastiki. Na IX. mednarodnem kongresu v Romuniji za študij rimskega 1 i mesa je imel predavanje j Die Limes-Entwicklung im Illyricum*; na VI. mednarodnem kongresu za grško in latinski:) epigrafiko v Miinehnu jc predaval Zur Erklärung der Inschrift am Trupaeum Alpinm*. Strokovno in raziskovalno delo je vključeno v navedenem, predvsem V komplicirani pripravi zu obe predavanji na kongresih: oba sta usmerjena k problemskemu osvetljevanju zgodnje zgodovine vzhodnoalpskega prostora. Raziskovanja so obsegala iz istega prostora še proučevanje naslednjih historičnih — predvsem
vojiio-administrativnih — vprašnnj: problem pro legata funkcije. Halje pretent.ure /(alise ei Alpium ter pisanje oddelkov Retija, Norik, Dalmacija za Handbuch der europiiischen Sozial-und VVirtflchaftsgcschiehte. Od založbe Wcidmann (Švica) je bil prejel povabilo, napisati saplementarni 4. zvezek za univerzitetni učbenik Inscriptioncs Latinae sciectae, ki ga je bil pred t. svet. vojno sestavil ILDessau; v tej zvezi je pripravljal koncept. dela in se posvetoval s kolegi v Angliji in Nemčiji.
Znanstveni sodelavec dr. Franc Leben je sodeloval pri raziskovanjih pri pdr. cerkvi sv. Tomaža v Ratečah, ki jih je zasnoval Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. V ju ni j ti je vodil izkopavanja prazgodovinskih sedimeniov jame Veliki z jot pri Vinici.
\ okviru izkopavanj Narodnega muzeja y Ljubljnni in Inštituta za zgodnji srednji vek univerze v Miinclmu je vodil izkopavanje poznoantične utrdbe in cerkvice sv. Jed rt i na Hrušici.
Na t. mednarodnem simpoziju o prazgodovinskih religijah v Val Camonica je imel predavanje: I resi i della cul t ura spiri-tuale dell'uomo preistorico del le grotte earsiche nel tcrriforio delle Alpi sudorientali. Vodil je organizacijo 6, kongresa spclen-logov Jugoslavije, kjer je imel tudi predavanje: jamska arheologija matičnega krasa.
V	Zadru se je udeležil 9, kongresa arheologov Jugoslavije, Nadaljeval je z dopolnjevan jeni bibliografije in arheološke kartoteke jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora. Sodeloval je pri meritvah in izrisal detajlni načrt terena ob Ma-harskem grabnu na Ljubljanskem barju.
Koi tajnik med akademijskega odbora A K J je zbiral prispelo dokumentacijo republiških odborov in vodil administrativne posle odbora.
Lf deleže val se je občnih zborov jamarskih društev kot predsednik Jamarske zveze Slovenije in bil predsednik organizacijskega od bora 6.kongresa sp eleologov J u gosi a v i je.
Za tisk je pripravil delo o neolitski in eneolitski keramiki jamskih najdišč ter več ocen.
V	palinološkem laboratoriju, ki deluje v okviru Inštituta za arheologijo, je višji znanstveni sodelavec dr. Alojz Ser cel j končal palinološke raziskave sedimentov viirmskega jezera na Cerkniškem polju. Palinološko je preiskal posamezne sedimente iz Pivške kotline, stnropleisloecnske usedline iz zamašene kraške jame v useku nove cesie pri Verdu, riški profil iz Črnuč ter verjetno riški profil iz zaprte kraške doline Jezeri ne pri Ob rovu. Preiskal je tudi mladepleistoccnskc sedi m en te iz okolice Komende ter več profilov gozdnega humusa s Trnovskega gozda.
V okviru raziskovalne teme SBK »Paleovegetacijska raziskovanja Slovenijct je vrtal in preiskoval sediments barja Kaz-narice na Bizeljskcm, iz Jezera pri Ponikvah. Kruse v ja pri Postojni, iz Bil j pri Novi Gorici in iz okolice Gori j pri Bledu. Skupno z geologi iz Gottingcna preiskuje puhlične sedi men te iz Savudrije. Skupno z Inštitutom za raziskovanje krasa pa preiskuje Sedimente Cerkniškega jezera.
Na b. kongresu jugoslovanskih speleologov je predaval o rezultatih paleobotaničnih raziskav sedimentov Cerkniškega jezera.
Za tisk je pripravil in oddal tri članke.
Tišji strokovni sodelavec Staško Jesse je poleg iekočih poslov v sekcij ski oz. inštitutski biblioteki pripravljal za tisk gradivo Arheološkega vestnik a 23 in dela Arheološka najdišča Slovenije. Sodeloval je pri arheološki terminologiji in arheološki topografiji Slovenije. Prevzel je vodstvo teme Dokončno zrisanje gradiva zahodne Slovenije.
Poleg omenjenega je vodil tehnični del izdajateljske dejavnosti Celotne SAZL;.
Objavljena dela d letu 1972:
J. S a š e 11
Alpes I u lian a, Raman Frontier Studies 1967 (Tel Aviv 1971 [1972]) 171-175.
Alpes Iuliana, Arheološki vestnik 21—22 {1970—71 j 1972]} 53—44.
The Struggle Between Magnentius and Censtantins II for Italy and III vricum, ?.iva antika 21 (1971 [1972|) 205—216.
Zur Rekrutierung der Prä tori an er, Historia 21 (1972] 474—¿SO.
Problem naseljevanja vzhodnn-alpskih Slovanov, Kronika 20 (1972} 5—6.
Pomen raziskovanja rimskih eest na Slovenskem, Kronika 20 (1972) 139—144,
Recenzije:
T. Pekiry, Untersuchungen zu den römischen Rciclissirasseu (Bonn 1968). v glasilu Gnomon 44 (19721 59—65.
J. J. Wilkes, Dni mat ia (London 1969). v Guomon 44 [1972) 5S2—589.
J. J. Wilkes, Dal m at i a (London 1969), v Arheološki vestnik 21—22 (1970—71 |t972|} 301—307,
K. Ceriktiv, Municipium DD kod Sučanice (Priština—Beograd 1970), V Arheološki vestnik 21—22 (1970—71 lt972|) 307—310.
P, Petru, Hišaste žare Latobikov (Ljubljana (197i), v Arheološki vestnik 21—22 (1970—71 }I972|} 310--314,
S P, Petru, F- Leben, R, Matejiič, M. Urleb napisal: Glaustra Alpi-um tuliurum I, ftinles [Katalogi in monografije 5 — Limes v Jugoslaviji 2], Narodni muzej, Ljubljana 1971 (1972).
A. ä e r c e 1 j :
Verschiebung und Inversion der postglazialcn Waldphasen am süd äs t liehen Rand der Alpen. Bcr. Deutsch, Bot. Ges, 65, 1—4 (1972). Stuttgart.
Načrt dela za leto 1973
Nadaljevali bomo s terenskimi raziskovanji v okviru našega p rop rama, in sicer z arheološko topografijo Slovenije, paleolit-skimi izkopavanji in z zbiranjem dokumentarnega gradiva. Predvidevamo, da bomo v letu 1973 prešli v redakcijsko fazo del pri arheološki terminologiji. Nuduljevall bomo notranje znanstveno in biliotekarsko delo, pripravili za tisk Arheološki vestnik 24 ter korigirali tisk publikacije Arheološka najdišča Slovenije.
\ letu 1973 bomo pospešili priprave za začetek dela na ureditvi centralne zbirke arheoloških podatkov Slovenije (terenskih, bibliografskih in predmetnih).
PalinoloŠki laboratorij bo v okviru teme sondiral po raznih barjih Slovenije in palinološko preiskal Sedimente. V okviru jugoslovanske delovne skupine za Paratethys bo palinološko obdelal gornjeplioccnske sedimettte iz Slovenije in Hrvatske.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA ARHEOLOŠKO KARTO JUGOSLAVIJE
Poročilo o delu za leio 1972
Na predlog razreda za zgodovinske in družbene vede in po sklepu skupščine SAZU z dne 13.3. 1972 je bil za predsednika med akademijskega odbora AKJ imenovan akad. dr. Bogo Grafenauer, za tajnika tega odbora pa dr. Franc Leben, znanstveni sodelavec Inštituta za arheologijo S A?,I (zamenjala sfa oboleLegn akad. prof. dr. Srečka Rrodarja in prof. dr. Josipa Kastelica).
Pleuarui sestanek uied akademijske ga odbora 25. 4. 1972 v Ljubljani, je novi odbor potrdil in mu dal zaupnico. Na sestanku so predstavniki republiških komisij poročali o delu od zadnje plenarne seje dalje, ki je bila leta 1968 v Ljubljani. Razdelili smo finančna sredstva (49.523.— din) za delo odbora ta republiških komisij in povišali avto 1 jem in reduktorjem ceao za izdelavo shed posameznih najdišč, ker je to delo prit v zaradi prenizke eene zamrlo,
Obljube predstavnikov republiških komisij, da bodo v letu 1972 zbrali večino manjkajočih shed, se niso uresničile, saj je le Srbija poslala majhen odstotek predvidenih shed.
Stanje materiala AKJ, ki ga hrani Inštitut za arheologijo SAZU je naslednje:
Srbija: 5242 shed (potrebnih še približno 3000);
Rosna in Hercegovina: 2390 shed (skoraj kompletna);
Makedonija: 1884 shed (potrebnih še približno 1000);
Hrvatska: dokumentacijo hrani Arheološki inštitut univerze v Zagrebu — reverz za 70 omotnic shed (potrebnih še približno 1200);
Črna gora: ai podatkov,
V centralno redakcijsko komisijo je bil na mesto dr. J. Kastelica kooptiran dr. F. Leben. Vodja redakcijske komisije dr. Dušan Pribakovič se je s pogodbo zavezal, da bo do konca septembra J972 izdelal predlog enotnih variant tekstnega dela
Arheološke karte Jugoslavije, in sicer za vsako republiko po tri najdišča iz treh arheoloških obdobij (prazgodovina, antika in zgodnji srednji vek), lega elaborata doslej še ni.
Na seji Sveta akademij za analizo dola medakademi jskih odborov v Zagrebu, 23.12. 1972, je bilo predlagano, da bi se odbor preimenoval v koordinacijski medakudemijski odbor za Arheološko karto Jugoslavije, se preostalo deln na Arheološki karti pa naj hi prevzela ena izmed drugih akademij (morda ANU BiH), ker je Arheološka karta Slovenije pripravljena že za tisk. Arheološka karta Bosne in Hercegovine pu je domala zbrana in gradivo povsem dokumentirano.
Načrt dela za leto i973
Med akademijski odbor A K J bo koordiniral delo z republiškimi komisijami in zbiral preostalo dokumentacijo. Treba je končati z zbiranjem shed najdišč v Hrvatski in Makedoniji, pospešiti pu delo v Srbiji in Črni gori. Centralna redakcijska komisija bo postopoma poenotila dokumentacijski material in dodala morebiti potrebna dopolnila, Predvideno je tudi kartografi ranje podatkov: generalna karta in obdobne karte za prazgodovino, antiko in zgodnji srednji vek.
\
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA IABULA IMPERIJ ROMANI
Poročilo o delu v letu 1972
Maja (973 je bil imenovan za predsednika medakademij-skega odbora za Tabula Imperii Romani višji znanstveni sodelavec dr. Jaroslav šašel, ker je dotedanji predsednik nkad. prof, dr. Srečko Brodar zaradi bolezni to funkcijo odložil, medtem ko je tajnik prof. dr. Jože Knstelic svojo funkcijo še obdržal. Akcija je pod okriljem mednarodnega komiteja za TIR in vodstva C1PSH, ki sta bila določila — v soglasju z medakademijskim odborom — naj bo delo dovršeno do konca leta 1972. S tem pogojem je bil CIPSH pripravljen prispevati k stroškom za tisk 1500.— S.
Ob poraznem položaju, v katerem se je ob zamenjavi predsedstva akcija nahajala — gradiva praktično ni bilo zbranega, nekateri sodelavci zaradi slabe povezave z akcijsko centralo oz. tajništvom skorajda niso bili več pripravljeni sodelovati — je postalo jasno, da bomo CIPSH-Ovo podporo k tisku izgubili (v kolikor bi mednarodni komite ne bil pripravljen drugače pomagati). Neugodno za poskus naglega reševanja situacije je bilo tudi dejstvo, da smo bili pred počitnicami, ko dela v glavnem zamro do septembra-oktobra. Vendar smo nemudoma začeli tam, kjer je bilo mogoče.
Naloga je zbrati arheološko, historično in topografsko rim-skodobno gradivo, kolikor ga objema list Naigaus (merilo l ; 1.000.000), včrtati podatke na karto, dodati pripadajoči leksikon v francoščini ter vse natisnili.
Od Jugoslavije vključuje list Naisrns: t. Bosno in Hercegovino (del) — gradivo zbrano; 2. Cl&O Goro — gradivo bo pripravljeno do februarja 1973; 3. Makedonijo — gradivo je delno zbrano, del gradiva bo zbran do spomladi 1973; 4. Sibijo — gradivo bo poslano do poletja: 5. Kosovo — Meto hija - gradivo bo poslano spomladi. Gd sosednjih držav obsega lisi AWs-1. Romunijo (del) gradivo zbrano; 2. Bolgarijo — gru-
divo zbrano; 3. Albanijo — gTadivo zbrano, a še ni predano; 4. Grčijo — gradivo zbrano, a še ni predano; 5. Italijo (del) — gradivo zbrano, a šc ni predano.
Načrt za delo v leta 1973
Nov termin in program za leto 1973 sta bila postavljena v soglasju s sodelavci tako. da naj bo gradivo v celoti predano do koncu pomladi 1973. Gradivo naj se sproti kontrolira in koordinira ter daje v prevajanje oziroma jezikovno korekturo, nakar bo izdelanu tudi sama karta. Nekaj gradiva so nekateri sodelavci do decembra dejansko izročiti (glej zgoraj). Za preostalo gradivo upamo, da bo prišlo do novo postavljenega roka. Akcija bo končana do kraja 1973, tisk pa v letu 1974.
OR IE NT A LISTI CM INSTITUT
Poročilo o delu v letu 1972
Delo v O rien t a lis i i enem inštitutu je potekalo po postavljenem programu.
Svoj strokovni študijski sestanek je inštitut organiziral 17,5. 1972. Na njem je upravnik Viktor Korošec poročal kratko o nekaterih novejših asirioloških publikacijah, zunanji sodelavec Marko Ï rbanija pa je podrobneje referiral o akademijski publikaciji: Giovanni Pettinato, Das aitorietitalische Menschenbild und die sunierischen und ukkadisclten Schiipf-ungsmythen, Heidelberg 197Î. O knjigi je objavil tudi knjižno poročilo v Zgodovinskem časopisu (XXVI, 1927. 39?—399).
Za letošnje leto se je po programu meddržavno dogovorjene francosko-jugoslovanske izmenjave znanstvenih delavcev pri javil za obisk v Ljubljani in Beogradu profesor Guillaume Cardascia. On je po stroki rimski pravnik in kot redni profesor ima predavanja za doktorski tečaj na pravni in ekonomski II. fakulteti v Parizu; obenem pa je splošno priznan kot eden prvih strokovnjakov na področju klinopisnih prav. V Beogradu sta njegov obisk (16.—22, oktobra 1972) skrbno pripravila profesorja rimskega prava dr. Dragomir Stojčevic in dr. jelena Danilovjč; v Ljubljani je to oskrbel Orientali-stični inštitut. 1 u je profesor G. Cardascia na pravni fakulteti predaval (24. oktobra 1972) blizu 30 udeležencem o témi: »Les valeurs morilles en droit pénal assyrien«, naslednjega dne pa lia SÀZU tieka i nad 30 udeležencem o pravnem položaju žene v Mezopotamiji (»Condition de la femme en Mésopotamie t). Poleg pozitivnih zakonskih določb iu ohranjenega listiuskega gradiva je močno posegel v nepravniško slovstvo, pesnitve, anekdote in druge -spise, ki govore o zakonski skupnosti. Dne 28. oktobra je gost imel v inštitutu delovno konferenco s študenti akadskega in hetiiskega jezika na filozofski fakulteti. Dveurni sestanek je živahno potekel. Razen zlialistvene tematike smo skušali pokazati gostu tudi nekaj naravnih lepot Slovenije (Bohinj, Bled, Postojnsko jamo).
Glavno delo v inštitutu je bilo nadaljevanje stvarnega in abecednega avtorskega kataloga asiriološke klinopisne literature. \ edino dela je opravljal Marko L rbanija kot pogodbeni sodelavec inštituta, pri abecednem katalogu pa inu je pomagala višja knjižničarka Julija na Sušteršič, občasno nam je priskočil na pomoč bibliotekar Franc Sink.
M. Urbani ja je v letu 1972 evidentiral knjige, razprave, članke in ocene iz 212 letnikov revij (Zeitscbrift fiir Assvrio-logie, Re vue Internationale des Droits de l'Antiquité, Journal of Cune i form Stitdies, Journal of Near Eastern Studies, Jahrbericht Fx Oriente Lux. Die Weli des Orients. Su mer. Vestni k d revne j istorii, Journal of tbe American Oriental Socicty, Otiens Antiquus, Mitteiiungen der Deutschen Orient-Gesellschaft, Re vue ílittite et Asianique, Bulletin of tbe American Schools of Oriental Research, Folia Orientaba, Chronique d'Egypte); podrobno je obdelal tudi publikacije v knjižnici Seminarja za Stari vzhod na pravni fakulteti.
Stvarni katalog izdeluje po univerzalni decimalni klasifikaciji. Za abecedni in avtorski katalog je sestavil po 5202 listkov.
Potrebna finančna sredsiva smo črpali iz ostankov dovoljenih kreditov, kar je uprava Sklada Borisa Kidriča vnaprej odobrila. Stvarni katalog bo soliden temelj za bodoča znanstvena raziskovanja tudi za študente primerjalnega jezikoslovja.
Dokončanje stvarnega in abecednega kataloga sc bo nedvomno znatno zakasnilo, odkar si je naš glavni sodelavec izbral bibliotekarstvo za svoj življenjski poklic. Svoje novo misto kot bibliotekar pripravnik je nastnpil v knjižnici pravne fakulteto v Ljubljani dne 3, julija 1972. Pač pa nam je zagotovil, da bo v svojem prostem času še naprej delal na dovršitvi kataloga, ta namen je uprava Sklada Borisa Kidriča dovolila, da sc še ne izrabljeni ostanek za ta namen dovoljenih sredstev uporablja še v letu 1973, Zato sta sklenjeni delo vršni pogodbi s tov. M. I. rbani j o in tov. Julijano Suštcršič, ki bo delovala na tem delu poslej tudi v svojem prostem času.
Glede zunanjega delovanja naj bo omenjeno, da se je upravnik V. Korošec s finančno pomočjo SAZL udeležil 20. mednarodnega snidenja asiriologov v Leidenu. Na njem je 7. julija 1972 predaval o organizaciji lietitskih templjev po tn-strukciji za tempeljske ljudi (KLTB XIII, 4). Na povratku se je za nekaj dni ustavil v knjižnici seminarja za Stari vzhod v Hcidelbergu. Sporazumno s proF. Dellerjcm je dve uri predavat tamkajšnjim študentom o stanju virov hetitskega prava.
Višja knjižničarka-referent v Orientalističnem inštitutu Juli jana šušteršič je opravljala v letu 1972 knjižničarska dela. Knjižnica je pridobila v tem letu 17 knjig in 12 letnikov revij, lako ima sedaj 766 knjižnih enot. J. šušteršič je opravljala tudi vse administrativno delo. evidentirala strokovne članke s področja asiriulogijc za stvarni katalog asirioloske klinopisne literature in sodelovala pri korekturnem delu,
V	lingvističnem krožku na filozofski Fukulleli je M. I rba-ni ja dvakrat predaval, enkrat o Pettioaiovi teoriji o podobi Človeka V mczopniamskr religiji, drugič o pradomovini lildo-cvropejcev.
Objavljeni spisi:
V	tisku je izšlo predavanje upravnika V. Korošca:
Einige Beitrage zur aesellschaf fliehen Struktur nach hei hi tischen Rechtsquellea. Bayer. Akademie der Wissenschaften. Pli.il. — H ist. Klasse, Abhandlangen: N. F. 75. Gesellschaftsklassen im Alten Stromland und in den angrenzenden Gebieten — XVIII Rencontre ussvriol. internationale, München 1970, str. 105— 11t. München 1973.
Knjižno poročilo:
Real lex i k on der Assyriologie und der vorderasiatischen Arc-hän-logie: HI. Rand, 5. (i960),'8.9. ¡1971) Lieferung v Zgod. časopisu XXVI, 1972, str. 157—159.
Nekaj člankov je še v tisku. Akad. Viktor Korošec je bil v tem letu zaposlen s pripravljanjem predelane izdaje učbenika za rimsko pravo, od kaierega je v novembru 1972 izšlo Rimsko pravo, I. del (XII 4- 360 atr,), V njem je uvrščen nov J 20a: »Pogled po drugih antičnih pravih« (str. 46—51).
M. U rt a nij a je svoje že omenjene poročilo s s (rokov nega sestanka o knjigi G- Pettinato, Das altorientalische Menschenbild und die sumerischen und akkadischcn Schöpfungsmythen, Heidelberg 1971 poleg drugih knjižnih poročil objavil v Zgodovinskem časopisu, XXVI. 1972, Str. 397 599.
F. Milavec, sodelavec inštituta, je objavil v Arheološkem vest-niku XXI—XXII, 1972, str. 294—296 knjižno poročilo: Peredneaziaiskij Sbornik. Dešifrovka i interpretacija pismenostmi dre v nego vostoka Moskva 1966.
Načrt dela za leto 1973
Delovni program Orientalističnega inštituta za leto 1973 obsega;
1.	Proučevanje novih edicij klinopisnih tekstov in nove asi-riološke literature;
2.	nadaljevanje sestavljanja stvarnega in avtorskega kataloga (M. Urbani ja in J, Suiteršič);
evidentiranje pravne terminologije;
4.	pripravljanje občasnih študijskih sestankov, kjer se podajajo poročila o najnovejših publikacijah in o asirioloških zborovanj ih;
5.	pedagoška pomoč mladim asiriologom prt poglabljanju asiriološke izobrazbe;
6.	nktivua udeležba upravnika na prihodnjem mednarodnem kongresa orientalistov v Parizu od 16.—22. julija 1973 in spotoma bivanje v Meidelbergu, da bi v seminarju za Stari orieni evidentiral najnovejšo asiriološko literaturo;
7.	dovrši te v knjige o mednarodnih pogodbah, ohranjenih v klinopisni pisavi;
8.	objava manjših publikacij g klinopisuega področja;
9.	pomoč Marku Urbani ju pri sestavljanju abecednega avtorskega in stvarnega kataloga asiriološke literature in virov v Sloveniji, predvsem v Ljubljani.
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Leksikološka sckcijn
Poročilo o delil v letu 1972
Redaktorski kolektiv je doživel nekatere spremembe. Dne 31. 3. je bil razrešen asistent I omo Kornšee, ki je dobil mesto asistenta na filozofski fakalteti, dne 13. 12. pa je umrla asistentka Jela Jenčič, po dolgotrajni bolezni.
V	glavni uredniški odbor sta v drugi polovici februarja stopila na povabilo predsedstva SAZU dopisni član dr. Bojan Čop, redni profesor filozofske fakultete in višji predavatelj Frane Jakopin.
V	scptemhru se je teže ponesrečil prof. dr. Anton Bajec in bil do konea leta na bolezenskem dopustu. Dne 2D. i i. je odšia na porodniški dopust višja strokovna sodelavka Ivana Černelič. Dne i. 1. se je z bolezenskega dopusta vrnil asistent Jakob Miiller. Od zunanjih sodelavcev je v decembru umrl prof. dr, Jože Pokom, terminolog.
V	naziv višji strokovni sodelavec SO v tem letu napredovali: Zvonka Leder-Mancini, Marta Silvester ter Ada Vidovič-Muha, kasneje pa še v isti naziv Milena Hajnšek-Holz in France Novak. V naziv asistenta sta bili izvoljeni pripravnici Borisi ava Košmrlj in Ivanka Sircelj.
Na študijskem obisku v Pragi se je mudila višja strokovna sodelavka Ada Vidovič-Muha.
Gostov iz iujinc letos ni bilo. Na naše povabilo nas je obiskala dr. Irena Grickat-Radulovič, znanstvena sodelavka Ick-sikološke sekcije SANTJ. V inštitutu se je mudila od 6.—8. junija. Kolektivu je predavala o stari srbski leksikografiji. Sekcijo so obiskali tudi udeleženci Seminarja za slovenski jezik, litcruturo in kulturu, posehno se je za leksikološko delo zanimal prof. dr. Zlatko Vince.
Za honoriranje zunanjih sodelavcev, v prvi vrsti terminologov in nekaterih članov sckcije Jc Kulturna skupnost Slovenije dodelila inštitutu 160.000 dinarjev.
V	tem letu so bile objavljene še nadaljnje izvensloven.ske ocene 1. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika, in sicer:
Joseph Pa tern os t, Canadian Studies 1971, 5:3, 424-26; Josef Sku-lina, Sborník prací filosofické fakulty Brnenske university, A, 19, 1971, 241—42; Mile Tnmici, Studii si cercetari lingvistiee. 1972, 1, 99—100. V ukrajinski lingvistični reviji Ukrajins'ke slov'janoznanstvo je ocenil slovar B. Urbančič, Vse naštete ocene so pohvalne.
Glavni uredniški odhoT je imel 63 sej, pri čemer niso všteti razni informativni in študijski sestanki. Skupaj ?■ redaktorskim kolektivom in tehničnim osebjem si je vztrajno prizadeval pospešiti delo, da bi kar se da kmalu dokončal 2. knjigo SSKJ. |\n sejah je razpravljal o dokončanih formulacijah prislovov in pregledoval alfahetarij za 3, knjigo, Na več sejah je diskutiral O različnih uredniških in organizacijskih problemih. Prof. dr. Bajee' jn prof. dr, Legiša sta hkrati redigirala posebne besedne vrste: člani glavnega uredniškega odbora dr, Bczlaj, dr. Bajee, dr. Čop. v, pred. Jakopin, d t. Jurančič so pregledovali redigirana gesla Črke J, Delni pregled gesel je opravljal tajnik glavnega uredniškega odbora S. Suhadolnik.
Od planiranih 5.000 gesel je dokončno stipkanih 4.521 gesel, redigiranih pa 4.128.
O roku zu izid 2. knjige SSKJ smo poročali v lanskem Letopisu (str. 8S).
Primanjkljaj v redakciji je občuten. In zakaj delo ne gre po naeriu?
Ves problem je v premajhnem številu redaktorjev. Po seznamu itn a m o 12 redaktorjev [I. Černelič, M. Hajnšek-Holz, M. Janežič, J. Jenčič, T. Korošec, B. Košmrlj, J. Meze, J. M tiller, F. Novak, M. Silvester, I. šircelj, A. Vidovič-Muha), s polno kapaciteto pa je delo opravljalo le 5 redaktorjev. Drugi so iz različnih vzrokov zaostajali za normo. Številka o redigiranih geslih bi bila še manj ugodna, če ne bi pomagala dva zunanja Tcdaktorja, Žagar in Cedilnik, in če ne bi svojega deleža prispevala dr. Bajee in dr. Legiša, Višja strokovna sodelavka Z. Leder-Maneini vodi strokovne konsultacije s terminologi.
Motnje v ožji redakciji so tele:
a)	T. Korošec je odšel, J. Jenčič je umrla.
b)	Zunanja sodelavca sta v letošnjem letu redigirala manj gesel, ker je bilo honorarno delo zunaj inštituta materialno bolj stimulirano,
c)	Z uvajanjem pripravnic v redakcijsko delo so bile okupirane še tele redaktouice: 1. Černelič, M. Hajnšek-Holz, M. Janežič, A. Vidovič-Muha.
e) V znatni meri je delo zadrževalo uvajanje zunanjih sodelavcev. Tudi razna drobna dela vplivajo zaviralno na končni efekt redakcije.
d) Končno naj omenimo se razne druge motnje, ki zavirajo delu, kot so krajše obolelosti, izredni dopusti itd.
Omejenem obsega se je nadaljevalo tudi ekscerpiranje. Navadno (paberkovalno) ekscerpiranje so redno opravljali 3 zunanji sodelavci, ekscerpirali pa so tudi nekateri člani glavnega uredniškega odbora in redaktorji slovarja. Skupno smo v 62 delih izbrali 111 podčrtali 50.018 besed. Iz tega smo napravili 50.384 novih, z gesli opremljenih lis I kov. Pri posebnem ekscerpiranju sni o dobili 20.987 listkov; od tega pri popolnih izpisih 12.750 (D. Zaje), pri priložnostnih izpisih 2.536 listkov, pri izpisovanju za narečno karloteko 3.544 listkov. 2.557 pa pri izpisovanju jezikoslovnih člankov. Pri izpisovanju za zgodovinski slovar smo dobili 71.000 listkov (Žagajšek. Murko). Terminologi in njihovi pomočniki so nant izdelali 2,000 novih listkov z razlagami ali terminološkimi zvezami. Del terminologov še vedno ni oddal gradiva za 2. knjigo.
V leta J972 smo torej |jomnožili leksikalno gradivo s 144.371 novimi kartotečnimi listki, Gl. priloženo tabelo na str. 162.
Novo leksikalno gradivo smo sproti alfabetirali in uvrščali V ustrezne kartoteke. Splošna kartoteka, na osnovi katere se izdeluje SSKJ, je imela ob koncu leta 3,294.076 listkov.
Do septembra, ko se je ponesrečil dr. A, Bajec, smo reševali pravopisno-pravorecna vprašanja za 2. knjigo.
Pripravljali smo ulfabetarij črke P za 3. knjigo slovarja.
Nadaljevali smo v lanskem le in začel popolni izpis Dalmatinove Biblije. Doslej smo razmnožili 710.750 listkov, ki pa v poročilo številčno še niso zajeti, ker nimajo izdelanih gesel. Delo subvencionira Sklad Borisa Kidriča.
Predniki slovnrja so sodelovali z Geografskim društvom Slovenije pri oblikovanju novih načel za pisavo zemljepisnih imen, Dr, A. Bajec in S, Snhadolnik sta sodelovala tadi pri verifikaciji zapisov zemljepisnih imen na spceialkah Geodetskega zavoda SRS.
Odgovarjali smo na mnoga, zlasti telefonična vprašanja, kj so v zvezi s knjižnim jezikom.
Bibliografija sotlelavceD sekcije;
A. Bajec;
Italijanske-slovenski slovar. Soavtor. Ljubljana 1971, i. izdaja,
Relativa in indefinitiva v slovenščini, VIII, seminar slovenskega jezika, literaturi- in kulture, Ljubljana i'>72. str, "4.
Iz mojega življenja in dela. J iS XVII, 1971/72, Št. 4, str. 97—100,
J. J ti r» ji £i 6 ;
Srbskohrvatsko-sJovenskl slovar. Ljubljana 1972.
Dva malo poznala kajkavska gramaticara, Južnosloven&ki filolog 1972 (ob 70 letnici M. Stevanoviča).
Vukovo doba i napori istočn oslov enačkih te kajkavskih pisaca za književni jezik, predavanje v Mednarodnem slavističnem centru v Beogradu.
O srpskohrvalskom i slovenskom akcenta, predavanje na Seminarju za iuje slavile v Zadru.
Nekaj značilnosti panonske leksike, predavanje na slavističnem zborovanju v Murski Soboti.
H.	Kreft. Človek mrtvaških lobanj, Izbrano tlelo I, recenzija. J iS XVIII, 1973,73. št. i—2. str. 54—l>6.
B. K o S m r 1 j :
Pregled tujih kritičnih mnenj in pripomb o Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Soavtor. J iS XVIII, 1972/75, št. 3, str. 109—112.
L. L e g i Š a :
Literatura primorskih Slovencev, VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1972. str. 53—7?.
I.okarjcv	pisateljski nastop. Srečanja 1972, št. 55—36, str. 41—43.
Beseda ustvarjalcev (pogovor z urednikom). Knjiga t"2e, št. !—2,
str. 07— 71.
Delež primorskih Slovencev v slovenskem slovstvu, predavanje na slovenskem učiteljišču v Trstu.
Iliteratura primorskih Slovencev, predavanje za tržaške in goriške šolnike v Skofji Loki.
Pisatelj Danilo Lok ar, predavanje ob otvoritvi razstave o pisate-teljevem delu v Novi Gorici in Ljubljani.
Uredništvo Zgodovine slovenskega slovstva VIL
J. M e z et
Baba tujk glede na normo, predavanje na Radio Ljubljana.
J. Miiller:
Pregled tujih kritičnih mnenj in pripomb o Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Soavtor, J iS XVlll. 1972/75. Si, 5, str. 109—112.
F. Novak:
Znanstveni jezik, pet predavanj iz cikla radijskih jezikovnih pogovorov na Radio Ljubljana.
Jezik javnega obveščanja, tri predavanja \r cikla radijski h jezikovnih pogovorov na Radio Ljubljana.
S. Suhadolnik:
Jazvkova. kultura u Slovineov, Kultura slova VI, 1972, št. 2. str. 36—59.
Odnos med dolžino, ubvestilnOstjo in pogostnostjo besed, Slavistična revija XX, 1972. št. 1, str, 133—148.
Kako jc s prepovedanimi besedami, dve predavanji na ltadio Ljubljana.
Ali terjati ali zahtevati, predavanje na lladio Ljubljana.
A. V i d o v i č - M u h a :
Oris d voh pojavnih oblik sistema knjižnega jezika, J iS XVII, 1971/72, št. 6, Str. 178—Ifib.
Kategorizacija in stilna opredelitev ozko kuj i J. ne leksike. V111. sejnin ur slov. jezika, literature in kulture, Ljubljana 1972, str. 35—52,
O vrednotenju besedišča v Slovarju slovenskega knjižnega jeziku, dve predavanji za slaviste ljubljanske in novomeške podružnice Slavističnega društva Slovenije.
Ozko knjižna kksik.i v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Slovaiku spisovntho jazvka čcskelio, predavanje na Inštitutu za češki jezik v Pragi.
Člani kolektiva so bili jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah (dr. L. Legiša pri medicinski, Z. Led^r-Mancmi pri umetnostni, dr. F. Tomšič pri tehniški sekciji terminološke komisije SAZL!). Bili so tudi lektorji različnih založb oziroma revij (1. Černelič pri Metalurškem zborniku. Z. Leder-Mancini pri publikacijah SAZL', J, Meze pri Proteusu. S. Suhadolnik pri Zbranem delu 1. Cankarja in pri Zgodovini človeštva, dr. F. Tomšič pri Uradnem listu SRS),
Pregled d sega doslej zbranega lekfikalnegu gradiva
Narejeno v Stanje 3t. decembra Karakteristika skupine	letu 1972	1972
L Literatura 20. sto L			
a) poezija	12.750	104.869	
b) proza	3,640	494.215	599.084
II. Literatura 2. pol.			
19. stoletja			
a} poezija		22,647	
b) proza		413.773	436.420
III. Literatura 1750—1850			
a) poezija		37.S99	
b} proza		103.676	141.575
IV. Stara literatura			
a) poezija		5(5	
b) proza		95.977	96.492
V. Ljudska literatura			
a) poezija		92.445	
b) dialektično hlago	3.344	39.080	131,525
VI, Starejši slovarji	33.500	360.647	560.647
VII, Novejši slovarji	37.500	571.141	571.141
VIIf. Strokovno			
a) literatura	5!,637	S42.837	
h) terminologija	2.000	436.750	1.279.587
IX, Splošna zbirka		997.655	997.655
Skupaj	144.371	4.814.126	4,814.126
Načrt za delo v leto 1973
Nadaljevali bomo redakcijo 2. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v ta namen pripravili 5.000 gesel. Izdelali bomo dodatni alfahetarij za 2. knjigo. Pregledali in za tisk bomo pripravili gesla črk J in K.
Pri rednem zbiralnem delu leksikalnega gradiva bomo izdelali 95.000 novih kartotečnih listkov (50.000 navadno ekseer-piranje, 10.000 popolni izpisi, 3.000 terminologija. 32.000 zgodovinski slovar).
Izdelali bom alfahetarij za 3. knjigo.
Nadaljevali bomo zbiralna dela za narečno kartoteko.
Če bodo na razpolago potrebna sredstva, bomo končali popolni izpis Dalmatinove Biblije.
Dinlek toloika sekcija
Poročilo o delu v let ii 1972
V letu 1972 je za Splošnoslovanski lingvistični allas zbral gradivo T. Logar v Dragatušu in Zg. Seniku v Porabju. T. Logar je sodeloval tudi na delovnem sestanku za Splošnoslovan-ski lingvistični atlas v Minska (od 22, maja do 16. juuija) kot predstavnik slovenskega jezika in vodja fonetsko-morfološke skupine. S 3. majem je nastopila služho pripravnica Francka Benedik. Seznanjala se je z delom za diaicktološke atlase, urejala kartoteko za Slovenski lingvistični atlas, napravila nekaj poskusnih dialekioloških kart in za Slovenski lingvistični atlas zapisala govor Rečice ob Paki. Za Slovenski lingvistični atlas so zbrali tudi študentje slavistike gradivo v krajih: Lom pri Mc-žici. Močilno pri Radečah, Stari trg pri Trebnjem in Beltinci; z njimi ga je ptekontrolirui T. Logar.
J. Rigler je delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer je pripravljal pravopisno, pravorečlto, oblikoslov-no in inioilacijsko podobo gesel za drugo knjigo. Pripravil je tudi drugi del odgovora na kritike pravopisa, pravoiečja in oblikoslovja v prvi knjigi slovarja. S. Seinec je delala v eti-mološko-onomaHtični sekciji.
Člani sekcije so objitoili:
T. Logar:
Usoda kratkega a v govoru kraja Doberdob v Italiji, Slavistična revija £0, 1972. str, 65—69.
Itezijanski dialekt. Vili, seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1972, str. 1—10.
J. R i g 1 e r :
H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v 5SKJ, Slavistična revija \l). 1971, str. 433—402 in 20, 1972. str, 244-251,
Stanislav Skrabee, Enciklopedija Jugoslavije VIII, str, —254.
O rezijanskem naglasu, Slavistična rcviju HO, 1972, str, 115 126.
Zbrano delo 1 Frana Ramovša, Slavistična revija 20, 1972, str. 371—376 in 430—456.
¡VaČrt dela za leto 1973
Program dela sekcije za leto 1973 ostane isti kot prejšnja leta, tj. sodelovanje pri Splošnoslovanskem lingvističnem atlasu in priprave za Slovenski lingvistični atlas, vendar ga brez novih nastavitev ne bo mogoče uspešno uresničevati. J, Bigler pa bo še nadalje sodeloval pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Etimološko-onomastična sekcij« Poročilo o delu v letu 1972
Sekcija je imela v letu 1972 naslednje sodelavce: akad. dr. France Bezlaj, vodja e tirno 1 o ško-ono masti ene sekcije, glavni redaklor časopisa Onontastica jugoslavica in lingvistične sekcije il. razreda razprav SAZU, asistent Janez Kebcr, sodelavka Saša Semec, strokovni sodelavec Drago Mertelj in honorarni sodclavec dr, Vaso Suycr.
Glavno delo sekcije ostaja Še naprej Etimološki slovar slovenskega jezika. Zaradi bolezni akad. Bezlaj a so korekture do koncu Črke D V znostauku. Za tisk je pripravljeno gradivo do konca črke C. Do konca aprila pa ho za tisk pripravljeno tudi gradivo črk H, I, J.
Da delo pri Etimološkem slovarju slovenskega jezika ne poteka po predvidenem načrtu, je poleg že omenjene bolezni akad. Bezlaja in njegove redne zaposlenosti na filozofski fakulteti glavni vzrok predvsem v dodatni zaposlitvi pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Dr, Vaso Suyer je tudi v letu 1972 dopolnjeval toponi-niično kartoteko in iz historičnih virov z dopolnili usklajeval gradivo za Slovenski botanični slovar.
Strokovni sodelavec Drago Mertelj je ekscerpiral najnovejšo strokovno literaturo za potrebe Etimološkega slovarja slovenskega jezika in končal z dopolnjevanjem gesel iz Vodnikovega slovarja. Bazen tega je pomagal tudi pri različnih tehničnih opravilih.
Sodelavka Saša Serncc je pripravljala čistopise gesel Etimološkega slovarja in pomagala pri korekturah citatov.
A&iMent Janez Kober je ekscerpiral najnovejšo etimološko literaturo, predvsem onomastično za potrehe Etimološkega slovarja in za lastno poglabljanje v etimološko-onoluastično problematiko.
Vsi sodelavci etimološko-onomastične sekcije so tudi velik del svojega časa porabili za korekture Etimološkemu slovarja slovenskega jezika.
Pri delu za Etimološki aloiar in pri korekturah pa sodeluje ves čas tudi asistentka ua katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje ua filozofski fakulteti Alenka Šivic-Dulur.
Asistent Janez Keber in asistentka Alenka Šivic-Dular poleg omenjenega dela zbirata in pripravljata gradivo za svoji doktorski disertaciji.
Proti koncu leta je Marija Dernikovič nadaljevala s tipkanjem matric za začasni Slovar slovenskih priimkov.
B tb 1 iog ra / i j a sodelavcev Et itu uloš ko-on omast icne se kcije za leto 1972:
F. Bezlaj:
Eiaige Falle des -B- : -eu- Ablauts im Slovenischcn. Lingüistica. XI/1971, sir. 23—32.
Leksikoloskc glose Ji. J F (v tisku).
Arhaizmi v slovenski leksiki (za Koroški zbornik, v tisku).
Pomen slovenščine za slovansko etimologijo. VII1. seminar za slov. jezik, literaturo in kulturo, Ljubljana, 3.— 15. VIL 1972, sir. Í91—20t.
Na robu srbohrvaškega in slovenskega etimološkega slovarja. J iS XVIII (v tisku).
Šest cikličnih predavanj na VIII. seminarju za slov. jezik, literaturo in kulturo v juliju 197Í: O razvoju slovenskega jezika od naselitve dn Hrižinskih spomenikov.
J. Keber:
Etimološka pojasnila za Literarni leksikon, ki ga pripravlja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU, zanj je obdelal 16 gesel.
Slovenska osebna imena, Prispevek za slovensko prireditev Brock-hausovega leksikona jití CZ. V tisku.
v
Načrt dela za leto 1973
V letu 1973 bo akad. dr. France Bezlaj nadaljeval s pisanjem gesel Etimološkega slovarja. V načrtu ilna — kot smo že omenili, da bo do kraja aprila končal gesla črk H, 1, J naknr bo začel z najbolj obsežno in zahtevno črko K. Predvidevala bo do konca letu obdelal vsaj eno tretjino gesel.
Pri korekturah bodo sodelovali vsi sodelavci, nujno pa bo treba pritegnili tudi druge jezikoslovne strokovnjake,
V	le 1U 1973 bo e t i mološko-ono 111 ust i čna sekcija nadaljevala Z raziskovanjem topnnimičnih baz in dokončala ter izdala ci-klostilni Slovar slovenskih priimkov.
Ker je letos umrl zgodovinar akad. dr. M. Kos in zapustil SAZU svojo do 1. 1500 popolnu m deloma že za tisk pripravljeno kartoteko historične dokumentacije slovenskih krajevnih imen za. nekdanjo Kranjsko in Primorsko, bo v kratkem rešeno vprašanje, ali bomo historičnemu Kosovemu gradivu priključili tudi lingvistične analize imen in v kolikšni meri bi bilo to umestno.
V	letu 1973 bo gradivo za Botanični slovar toliko zbrano in pripravljeno, da bomo lahko pričeli z uvodnim delom za redakcijo slovarja.
Komisijo za pravopis, pravo reč je in grama I i ko Poročilo o delu v letu 1972
Sredi leta je bila imenovana tričlanska ožja komisija za naslednjo akademijsko izdajo Slovenskega pravopisa. Ta je postala potrebna po izidu prve knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika in po pomembnih premikih v gledanju na sodobno pihanje. Komisijo sestavljajo dr. Anton liajec, dr. Jakob Rigler in dr. Jože ioporišič, ki začasno vodijo tudi najnujnejše posle dosedanje komisije SAZU za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis. Predvsem morajo pripraviti osnutek prihodnjega pravopisno-pravorečnega pripročnika. 1 a bo predložen V presojo širšega odbora strokovnjakov, ki ga ho SAZU imenovala šele v tekli naslednjega leta.
V	preteklem letu je komisija v glavnem izdelala osnove fonetike, morfologije in pravOreČja, preostaja le še slovarski del.
Publicistična dejavnost članov komisije je navedena pri in-štitucijah, kjer so redno zaposleni.
Načrt za delo v letu 1973
1.	Organizacija širšega uredniškega odbora za novi Slovenski pravopis,
2.	Dopolnitev članstva v dosedanji komisiji SAZU za gramatiko, filologijo in pravopis.
3.	Izdaja novega pravopisno-pravorečnega priročnika.
4.	Priprava 2. zvezka Zbranih spisov dr. F. Ramovša v redakciji dr. Tinetn Logarja.
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE
VEDE
Poročilo o delu v letu 1972
Na predlog znanstvenega sveta Inštituta za literature SAZU in na podlagi sklepa seje razreda za filološke tu literarne vede SAZU Z dne 24. XI. 1972 je predsedstvo SAZU na seji dne 28. XT, 1972 sprejelo sklep o preimenovanju Inštituta za literature SAZU v Inštitut za slovensko liieraturo iu literarne vede SAZU s tremi sekcijami, in sicer: a) sekcijo za slovensko literarno zgodovino. L) sekcijo za literarno teorijo in c) sekcijo za biografi ko. bibliografijo in dokumentacijo.
Razred za filološke in literarne vede SAZU je na seji 30. VI. 1972 izpopolnil znanstveni svet inštituta. Člani sveta v novi sestavi so: akad. Josip Vidmar (predsednik), akad. dr. France Bezlaj, dr. Janko Kos, akad. dr. Anton Ocvirk in akad. dr. Stanko Skerlj.
Sekcija za slovensko literarno zgodovino
Novo razpisano delovno mesto znanstvenega sodelavca za slovensko literarno zgodovino je zasedel dr. France Bernik. S koncem leta je sekcija dobila svoj delovni prostor v7 stavbi Novi trg št. 5.
Znanstveni sodelavec dr. France Bernik je napravil edicij-ski načrt iu načrt raziskovalnih tem s področja slovenske literature. Načrt, ki obsega več kot osemdeset, enot, zajema znan-stvenokritične izdaje rokopisov in tiskov od začetka do moderne, korespondence pomembnih Slovencev, raziskovalne naloge z območja slovenske literature in teme iz zgodovine naše literarne zgodovine. V skrhi za realizacijo načrta edicij in raziskovalnih tem je navezal stike z literarnimi zgodovinarji različnih generacij, od katerih jih je nekaj že obljubilo sodelovanje. Letos je dr. Lino Legiša pripravil publikacijo Kaioit-skega rokopisa S spremno študijo. Dr. Bernik se je vključil tudi v delo uredniškega odbora za novo izdajo Brišinskih spomeni-
kov. Pripravljal je komentar k 5. zvezku Pisem Frana I ¿ene a. Mimo tega je sodeloval še pri izd r lavi gesel skega kataloga in-štitulske knjižnice.
V zvezi z izpolnitvijo edicijskili nalog inštituta sta se študijsko mudila na Dunaja: znanstveni sodelavce inštituta dr. France Bernik od 20. do 26. VI. in znanstveni svetnik Inštituta za slovenski jezik dr. I i no Legiša od 20, do 26. "V 111. i 972.
Objave članov sekcije v leiu 1972:
F. Bernik:
Ivan Cankar, Zbrano delo. XIII. knjiga, Glavni urednik Anton Oevirk. Knjigo pripravil ¡n opombe napisni France Bemik (v tisku),
Sekcija za literarno teorijo
Vse leto 1972 sta na sekciji delala: znanstveni svetnik Drago Šega in pripravnik prof, Darko DoJinar. Višji strokovni sodelavec Primož Kozak je bil izvoljen za rednega profesorja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in zato 31. X. 1972 razrešen svoje dolžnosti na SAZU.
Pripravljalna delu za slovenski Literarni leksikon so potekala v okviru pogodbe, sklenjene 1. X. in 8. XIL 1971 s Skladom Borisa Kidriča. Končana je bila klasifikacija in selekcija gesel obstoječega alfabefaTija, pri čemer so bila upoštevana i udi mnenja in pismeni predlogi strokovnjakov za posamezna specialna področja (ljudsko slovstvo, gledališče, antika, nabožna književnost in pd.). Glavni urednik leksikona akademik dr. Anton Ocvirk je v zvezi s tem predelal obstoječi alfahetarij, pri čemer je iz njega izločil 1038 za leksikon manj pomembnih gesel, dodal pa 193 novih. Nova verzija alfabetarija, ki upošteva 2169 gesel, je bila razmnožena in razposlana sodelavcem. Iz funkcionalnih razlogov je bilo določeno, da se gesla ne bodo obdelovala po alfabetskem redu, marveč da se bo pri obdelavi dajala sprva prednost temeljnim in osrednjim geslum, stranskim geslom pa le toliko, kolikor se neposredno vežejo na prva. Obseg in roki programiranega dela se s tem ne spremenijo. \ stiku s sodelavci so bile porazdeljene konkretne naloge, sklenjeni so bili prvi dogovori in pogodbe za obdelavo posamičnih gesel in določeni roki za sestavke, ki bodo napisani do srede 1974. K sodelovanju so bili pritegnjeni tudi strokovnjaki za etimoioško-semautično razlago gesel: doslej je bilo s lega vidika obdelanih 353 gesel slovenskega, latinskega in deloma grškega izvora. 5. XI!. 1972 je bila s Skladom Borisa Kidriča sklenjena pogodba za izvedbo druge faze teh del,
Delo na dopolnitvi kartoteke slovenskih !iterarnoteoretskih t er ju in od in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev z gradivom iz najnovejšega obdobja 1945—1970 je potekalo v okviru pogodb, sklenjenih s Skladom Borisa Kidriča 8. XII. 1971 in 5. IX. 1972. Izpisanih je bilo 242 letnikov periodičnih publikacij večidel iz obdobja 1951—1960. Vloženih je bilo 33.972 novih uporabnih laikov s čimer se je skupno število vseh uporabnih listkov jjovzpelo na 201.786. Pri tem delu je sodelovalo 33 izpisoval cev — študentov da v ¡stike in primerjalne književnosti. Za karloieko slovenskih literarnoteoretskih ter-lninov je bilo razmnoženih le 2856 iistknv in 181 kazalk. l'o delo je moralo zaostati, ker niso še bile izdelane nujno potrebne kartotečne omare. 2e razmnožena kartoteka slovenskih literarnoteoretskih terminov je bi Iti urejena po avtorskem vidiku in postavljena v predale od črke A do P. ista kartoteka, urejena po stvarnem vidiku, se je sproti dopolnjevala z novim gradivom. Pri tem delu sta občasno sodelovala 2 honorarna sodelavcu.
23. X. 1972 je inštitut obiskal dopisni član Madžarske akademije in direktor njenega Inštituta za literarne vede. Mik los Szabolcsi, in v informativnem razgovoru seznanil člane sekcij i delom in načrti tega inštitutu. Znanstveni svetnik Drago Sega je hil v okv iru jugoslovansko-francoskega sporazuma o brez-devizni izmenjavi znanstvenih delavcev od 5, do 17, XII. 1972 v Parizu, kjer je navezal slike in se Spoznal z delom Inštituta za preučevanje in Zgodovino tekstov. Centra za dokumentacijo pri Nacionalnem centru za znanstveno raziskovanje in Dokumentacijskega centra za humanistične vede (oddelka za literarno teorijo in zgodovino).
Znanstveni svetnik Drago Sega je v letu 1972 opravljal posle v. d. tajnika inštitutu in načelnika bivše sekcije za literarno zgodovino. Kot član redakcijskega kolegija Literarnega leksikona je pomagal glavnemu urednika pri vzdrževanju stikov s sodelavci, sklepal je z njimi konkretne dogovore in nakazoval honorarje. \ alfabetariju je posebej evidentiral gesla, zadevajoča dramatiko in gledališče, in prevzel skrb za izvedbo tega dela redakcijskega programa. Usmerjal in nadziral je delo za dopolnitev kartoteke slovenskih literarnoteoretskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev, sestavljal poročila o opravljenem delu in skrbel za njegov nemoten potek. Ukvarjal se jc z zgodovino slovenskega gledališča v 70- in 80-ih letih 19. stoletja in s problemom pasijonskih iger na slovenskih tleh. Za ameriško izdajo: Encf/clopaedia lir i taliti ica je priprav il sestavek o slovenski literaturi 20. stoletja. Skr-
bel je za akvizieijo novih tujih strokovnih del za inštitutsko knjižnico. Mimo tega je hi! član začasne skupščine Raziskovalne skupnosti Si o v en i je, član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča in poslanee prosvetno-ko lt urnega zbora skupščine SR Slovenije.
Vil ji strokovni Sodelavec Primož Kozak jc do svojega odhoda na novo službeno mesto opravljal redakcijo listkov, izpisanih za kartoteko slovenskih literarnoteoreiskill terminov. Napisal je tudi svoje opombe in predloge h geslom ulfabetu-ri ja, nanašajočim se na dramatiko in gledališče.
Pripravnik prof. Darko Dolinar je v lelu 1972 sestavljal pregled slovenskih llteramoteoretskih del, ki so izšla v samostojnih publikacijah in niso bila zajeta v izpisovanje za kartoteki. Od marca 1972 je vodil skupino izpisovalcev, ki je zbirala dopolnilno gradivo za obe kartoteki. \ prvi polovici leta je opravljal tajniške posle Literarni leksikon. Od jeseni 1971 jc bil vpisan na tretji stopnji na oddelku za svetovno književnost filozofske fakultete. Pripravljal je magistrsko delo v Francetu Kidriču in hodil na redne konsultacije po predpisanem študijskem programu.
V lein 1972 je prevedel monografijo H. Friedrieh: Struktura moderne /trike, ki bo izšla pri Cankarjevi založbi. Razen tega je uredil in deloma prevedel knjigo izbranih novel 1 ho-masa Manna. ki bo leta 1973 izšla s spremno besedo V zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
Objave članov sekcije v letu 1972:
D. Sega:
K zgodovini Dramatičnega društva v Ljubljani. Dokumenti -Slovenskega gledališkega muzeja VIII {19'2>, št. 20, 113—138, (S povzetkom v francoščini.)
Šeligo Joža. Slovenski biografski leksikon III. 11. z v., 603—604,
Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo
Število v sekciji zaposlenih sistematiziranih uslužbencev se je znižalo: znanstv. svetnik dr. Milena Liršič se je dala po 23-ih letih dragocenega, zvestega dela upokojiti. Tako sta ostala le še znanstv. svetnik Alfonz Gspan in višja strokovna sodelavka Nada Cspan-Prašelj. S smrtjo akad. prof. dr. Franceta Steleta je uredniški odbor Slovenskega biografskega leksikona izgubil zavzetega člana in sodelavca od ustanovitve publikacije. Umrl je tudi sodelavec višji veterinarski svclnik v pok. dr. Ante
Stefančič.
1.	Enajsti zvezek Slovenskega biografskega leksikona, ki se z njim. končuje 3. knjiga, je izšel zaradi velike, težavne korekture namesto konec 1971 šele 2. marca 1972. Obsega 491 člankov na 17 in V« tiskovne pole ali okoL 50 avtorskih pol ter dve poli z Uvodom k 3. knjigi, seznamom sodelavcev ter kratic in krajšav.
2.	Kot sofinancerja sta omogočila izdajo Republiški sklad za pospeševanje kuliurnih dejavnosti, po njegovi reorganizaciji pa Kulturna skupnost Slovenije.
3.	Za 12. zvezek je zbranih 161, za 13, zvezek 160 in za Do-stavek 29 člankov,
4.	Izdelati smo dali osebno kazalo k 9.. 10. in 11. zvezku, ki bo s kazali k prvima dvema in k četrti Vnjigi izšlo v zvezku registrov, to je v zaključnem — 14, zvezku SBL.
5.	Stalno smo izpopolnjevali gesohlik, redigirali prispele članke, jih urgirali pri sodelavcih, zbirali arhivsko gradivo, vzdrževali stike z zunanjimi sodelavci ter stregli znanstvenim interesentom z informacijami. Pripravili smo predlog za komisijo za statut S AZU o reorganizaciji redakcije.
6.	Povahilu SAZU se je odzvala glavna urednica Österreichisches biographisches Lexikon, ki ga izdaja dunajska Akademija znanosti, gospa dr. Eva Oberrnayer-Marnach ill nam predavala o svojih redakcijskih skušnjah. Obisk je na uradno povabilo vrnila iNada Gspau-Prašelj i a 17. novembra predavala na dunajski akademiji kakim 120 povabljencem o leks i kalnem delu v Sloveniji. Predavanje bo objavljeno V Anzeiger der phjjo-sophisch-historischen K Ins se der Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
Alfonz Gspan je urejal zbirko Monuments litterarum slove-nicaruni, sodeloval v izdajateljstvu zbirke Geschichte, Kultni1 und Geisteswelt der Slowenen {založnik dr. Rudolf Trofenik) v Miinchnu. Kot honorarni profesor je predaval na Pedagoški akademiji, bil je član komisije za priznanje kvalifikacije bibliotekarske stroke, član upravnega odbora Slovenske matice in revizijske komisije Slavističnega društva.
Objave članov sekcije d lefu 19?2:
A. Gspan je prispeval za iL zvezek SBL Uvod k tretji knjigi in članke: Sterger Jožef, Stoj an Mihael, Stupan Helena, S tej» i sni k Drago. Suharlolnik Stane, Suppantschitsch Janez A,, SušnLk Jože, Svete! Alenka, Sega Milan, Sirca Franc, Sober Mi len ko, Skodla r Črt, 5 male Matej. Staj er Božo in Švabič Stevan.
1 rt: ba rje v grob v Derendingenu. Delo 1972, št. 67.
K. ilustracijam. Fr. Prešeren II Battesimu presso la Savizza — Krst prL Savici. Ljubljana, Koper. Trst 1972, 33— 36 str
Znanstveni stiki lužiškosrbskegn preroditelja Karla Gottloba Antona s slovanskimi, hrvaškimi in srbskimi sodobniki. Zbornik za slovi st i ko. Novi Sad 1971, 39—53.
M. U t š i f je prispevala naslednje članke za 11, zvezek SBL: Strle Anton, Stibiij Leopold. Stroj Alojzij, Sfrašek Jakob. Susnik Franc in Lovro, Savli Ivan, Šček Ivan, Ščuka Cvetko, Sega Drago, Segula Iva in Josip, šifrer Jože, Šdanec Miroslav. Simic Amalija, Šinkovec Av-pust, Skerl Ada, Skerl j Dane. Škrinjar Jožef. Slajpah Mara. Slebinger Vladimir, Som Joic. iipur Katja, fitalee Ivan. Štiftar Fran jo, Stiipca Antonija in Marija. Šubic rodbina, Subfc Mirko. Sumi Nace in Šuštar Alojzij.
N. Gspanr »Sel j jc napisala seznam kraiic in krajšav k 5. knjigi ter članke: Stiplovšek Miroslav. Suhadolc Anton, Svetina Anion ¡mL, Savnik Karel ml. in st., Savli Andrej, Servicelj Janez. Sifrcr Milan, Skerlj Franc in Silvester, Škaf ca Saša. Spranger Vckoslav, ¡Stnmpar Emil, Stefan H ozka, Stiglic Frau, Šukljc Kapa, Šu s ter si t* Mirko in S vanje« Jane/.
25. zvezek Osterr. biograph. Lexikon je objavil njene članke: Macun Ivan. Malmič Anton in Magolič Srečko.
V Kindlcra Literaturlexikon, Zürich I9"t so izšli članki: Samaras t niki (75 J—54), Sedmina <1053—4) ter Str ali in pogum (1987—8).
lnštitutska knjižnica
\ letu 1972 je knjižni fond narastcl za 387 knjig in 353 Kvez-kov revij, la prirastek smo vpisali v abecedni katalog in ga tudi Stvarno obdelali. Le nekaj malega od starejšega knjižnega fonda, to je fond. ki je prihajal na institut do leta 1966, smo uspeli stvarno obdelati, to pa zato, ker administrativno delo iz leta v leto bolj narašča.
Na dom je bilo izposojenih 387 knjig in revij, v čitalnici pa 340 knjig in revij.
Tajniški delovodnik inštituta je obsegal 366 številk,
Načrt za delo v letu 1973
Sekcija za slovensko literarno zgodovino
Predložitev rokopisa za 3. knjigo Pisem Frana Levca v redakciji dr, F. Bcrnika in rokopisa Trubarjevih pisem v redakciji pok. dr. M. Rupla in dr. B. Berčiča.
Spremljanje dela avtorjev, sodelujočih pri izvajanju edicij-skegn načrta: pritegnitev novih sodelavcev k temu delu.
Sekcija za literarno teorijo
Uredniško delo za pripravo Literarnega leksikona: sklepanje dogovorov s sodelavci, pridobivanje novih sodelavcev in razdeljevanje novih nalog; izdelava temeljnih gesel: zbiranje biblio-
grafskih podatkov in doku men taci je /a ta gesla; priprava nadaljnjih etimološko — semantičnih razlag; red i gi ran je rokopisov.
Dopolnjevanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev in kaitotekc slovenskih literarnoteoretskih terminov t gradivom iz najnovejšega obdobja (1945—1970); delo z tzpisovaici; sprotno razmnoževanje terminološkega in začetek razmnoževanja imenskega gradiva: ureditev in končna postavitev terminološke kartoteke po avtorskem vidika od črke P do Ž Ln po kronološkem vidiku.
Preučevanje in obdelava posameznih vprašanj iz slovenske literarne teorije.
Sekcija /a biografiko, bibliografijo in dokumentacijo
y zvezi z reorganizacijo inštituta bo treba sestaviti uredniški odbor in kolegij ter zasesti izpraznjeno sisteiuizirann mesto v uredništvu.
Delo na alfnbetariju.
Zbiranje in redigiranje člankov za 12. in naslednje zvezke.
Delo s sodelavci, zbiranje arhivskega gradiva, ekscerpira-nje, informacijska služba in drugi tekoči opravki.
Inštitutska knjižnica
Obdelava tekočega knjižnega prirastka in obdelava starejšega knjižnega fonda, kolikor ho dopuščal čas.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Poročit« o delu v L 1972
Struktura
Upravnik; S f- julijem 1972 je prevzel dolžnost upravnika inštituta akademik prof. dr. France K obl a r .
Izpopolnitev strukture: Z odločbo predsedstva SAZU št, 01-642/1-1972 z dne 19. decembra 1972 je bila na predlog kolegija inštituta in z odobritvijo znanstvenega sveta ustanovljena nova, IV. sekcija za materialno in socialno ljudsko kulturo.
Stanje osebja u J. 1972:
Sekcija (I) za ljudsko slovstvo: znanstveni svetnik dr. Milko Matieetov. Z ustanovitvijo IV. sekcije je dotedanji znanstveni sodelavec 1. sekcije dr. Anton Ccvc prevzel novo dolžnost v IV. sekciji. Njegovo mesto v L sekciji je ostalo vakantno.
Sekcija (Ii) za ljudske šege in igre: znanstveni svetnik dr. Niko Kurct; asistentka I lelena Loža r-P od logar (reelegirana s. 1. januarjem 1973); daktilogralka s polovičnim delovnim Časom Angela Berkopee.
Sekcija (III) za glasbeno narodopisje: glej str. 177.
Sekcija (IV) za materialno in socialno ljudsko kulturo: od 20. decembra 1972 znanstveni sodelavec dr. Anton Ccvc; predlagano je za zdaj še eno mesto asistenta.
Knjižnica: X isja knjižničarka Albina Strubelj je s i. oktobrom 1972 stopila v pokoj. Njeno mesto je razpisano. Do nadaljnjega opravlja imenovana posle knjižničarja pogodbeno s polovičnim delovnim časom.
Tajništvo: Posle v. d. tajnika je s trimesečno prekinitvijo {julij—september) opravljal dr. Niko Kuret.
Kolegij: Kolegij inštituta je imel po potrebi občasne sestanke (18. sept. in 27. dec. 1972), kjer je obravnaval tekoče in-štitutske zadeve.
Prostori: Delavci L, II. in IV. sekcije so si tudi letos zaman prizadevali, da bi si pridobili odobreni jim prostor (t. im.
t Jagrovo sobo«)- líazen enega prostora so vsi institutovi prostori za delo neprimerni.
Jubilej
Dne 20. decembra 1972 je poleklo 25 let od ustanovitve Komisije za slovensko narodopisje, iz katere je 1951 izšel sedanji Inštitut za slovensko narodopisje. Inštitut je proslavil ta jubilej s I. zvezkom svojega zbornika razprav »Traditiones«, ki je izšel konec novembra 1972. Zbornik nuj bi zanaprej izhajal vsako leto enkrat (jeseni).
Sekcija U) za ljudsko slovstvo
Kazalo je, da se bo delo v sekciji vendarle razmahnilo. Saj je prvič po letu 1964, ko je s smrtjo akademika Ivana Gra» fenauerja ostal sam M, Matice to v, sekcija pod konec 1971 spet dobila drugega delavca v osebi dr. Antona Ceven. V zvezi z načrti sekcije, da bi v doglednem času prišli do novega Ke-lemine«, smo sestavili predlog za izdajo zbirke »Slovenski mili in povedke*. Kidričev sklad je to sprejel in potrdil za nosilca projekta A, Cevca, Vendar je bilo upanje in veselje kratkotrajno. Anton Cevc je tu komaj dobro utegnil razpeti krila, ko mu je bilo že znupano delo v novo ustanovljeni sekciji IV,
V nepopolnem letu dni, kolikor je dr. Cevc delal v sekciji za ljudsko slovstvo, se je najprej seznanil z arhivskim fondom. V katerem je naštel nekaj več kot J100 tekstov povedk, in si Ustvaril pregled nad kartoteko eksCerpirunih tekstov iz publikacij (več ko 10.000 listov). Arhivsko zbirko je pomnožil z gradivom iz kamniško okolice za nad 25 zvočno posnetih in tran-skrihi ranih tekstov pripovedovalcev: Toneta Kom a tarja, p. d. jerištovega očeta iz Županjih njiv (lfi86); Toneta Kuharja, p. d. S\atenska iz Zakala (1902); Katarine Jerin. p. d. Bernardo ve mame, rojene fSSfi v Tunjieah pri Kamniku. Iz gradiva, ki ga je sani zbral na terenu, in iz gradiva 1SX je obdelal: pripovedno izročilo o okatnnclih (o lem naj bi bil poročal maja 1972 na 7. zasedanju delovne skupine Alpes Orientales v Briksnu, kamor pa zaradi bolezni ni mogel iti) in pripovedno izročilo o gamsih z zlatimi par ki j i iz Kamniških Alp.
S tem. ko je pred iztekom leta 1972 prva sekcija ISN spet osirotela, bo del načrtov nujno obvisel v zraku. Na jbolj boleča bo ustavitev priprav za novega sKcleminoi. To stanje bo trajalo vse dotlej, da se nam posreči dobiti novo moč.
M. Maticelo\ je nadaljeval zbiranje in raziskavanje ljudskega pripovedništva v Reziji, Kot neke vrste »oddih« v tem
desetletnem delu je približno za pni leta odložil prozo in se spravil k lirični poeziji, Ob pravi j iearskifi večerih in ob najrazličnejših drugih priložnostih je namreč mogel opazovati spontano življenje lirične pesmi, Sadove teh opažanj je skušal urediti in strniti. 1 ako sta nastali dve Študiji, ki se ined sabo dopolnjujeta: t. Ob zbirki ljudske lirične pesmi v Reziji (predavanje na seminarju za tuje slaviste), 2. predgovor k antologiji ljudskih liričnih pesmi ».Rožice iz Rezije«. V zvezi s to antologijo, ki je med drugim tudi prva literarna knjiga v rezi janskem narečju, so bile potrebne številne poti v Rezijo. Več tekstov jc bilo posnetih 1972, zadnji celo avgusta meseca.
Ker je Mati če tov pred časom sprejel imenovanje za kon-zulenta v oddelku za ljudsko prozo pri skopskem Institutu za folklor, je moral s tem v zvezi potovati v Skopje dvakrat; februarja in septembra 1972, Skopskim kolegom smo posredovali naš« shemo ureditve povedk, ki jo je na novo pregledala in deloma preuredila A. Strubljeva.
Le ta je tudi ekseerpirala več zvezkov Črtic iz Sežane«, rokopis Pavla Šelovina. in manjšo zbirko ljudskega blaga župnika Ivana Kogovška iz Dravelj. V zvezi s pripravami za izdajo G. Križnika je zbrala in poskrbela za kserokopije njegovih objav v Koledarjih, Večernicah, Drobtinicah in Koroških bukvicah (kolikor se jih ji je doslej posrečilo dobiti v roke).
Zadnja dva meseca leta jc A. Štrabljeva pomagala prt delu sekcije honorarno, z nepopolnim delovnim časoiu, že kot upokojenka.
Sekcija (II) za ljudske šege in igre
Nadaljevalo se je delo na raziskovalni nalogi 1 (ženitovanj-ske šege) in 2 (maske) po pogodbah s Skladom Borisa Kidriča.
Ad 1. Delo vodi H. Ložar-Podlogar, Težave z informatorji so trajale naprej. Da bi si zagotovili h on nr i ran je informatorjev po Temeljnih kulturnih skupnostih na kritičnih področjih, je N. Kurct v novembru 1972 obiskal Temeljne kulturne skupnosti v Prckmurju in na Štajerskem. Pri desetih I KS je dosegel pristanek, da bodo honorirale in forma lo rje vsaka na svojem področju. Od vsega 52 občin (v 7 občinah sploh nismo mogli dobiti informatorjev) je zdaj pristalo 18 TKS (35 "/o) na honorirauje informatorjev. Vseh informatorjev smo imeli do konca leta 2\i, od teh jih je oddalo gradivo 92 (44°/«)- Od preostalih 122 ho treba na vsak način dobiti gradivo v teku 1. 1973. Pred sekcijo jc nelahka naloga, dobiti sredstva za honorarje (po 500 N-din od enega terena), ker edino to stimulira
veliko večino informatorjev. Gradivo, ki smo ga dobili, prenašamo na perforirane kartone. Do konca leta je bilo na ta način obdelanih 16 terenov. Delo opravljata poleg pogodbene daktilografke A. Berkopee še dve drugi sodelavki honorarno, Informatorjem je bila namenjena nova. 8. številka naših občasnih razmnoženih -Tnformaeiji, ki smo jih razposlali za novo leto.
Ad 2. Delo vodi Niko Kure t. Za terensko delo fino pritegnili študente etnologi je, ki so v počitniških mesecih 1972 po vpraša lnict zadovoljivo obdelal) 14 terenov. Delo se bo nadaljevalo in končalo v l. 1973. — Ogledali smo si in fotografirali Karneval V Litiji 13. februarja 1972, šego »Lomskega ploha« v Lom ti nad Tržičem !5. februarja 1972, spuščanje barčic sv. Gregorja v Iržiču 11, marca 1972 ter šuštarsku nedeljo v Iržiču 3. septembra 1972. Sego šrunganja Smo na prošnjo domačinov raziskovali v Preddvoru dne 28. februarja 1972.
Raziskovali, fotografirali in deloma filmali smo primere Ijudskega podobarstva in baročne devocionahie plastike v Loma nad Tržičem 14. septembra 1972. v Velesovem 14. decembra in v Mengšu 15. decembra 1972.
Sekcija (III) za glasbeno narodopisje
Ustroj in personalno stanje. S 1. januarjem 1972 je prešel Glasbeno narodopisni inštitut, ki je bil dotlej samostojna republiška ustanova, v okvir SAZU, in sicer kot samostojna sekcija v sklopu inštituta za slovensko narodopisje. Po noiranjeni ustroju sč delo sekcije deli na tri strokovne sektorje: za preučevanje ljudske glasbe, glasbil in pesmi (etnoinuzikologija), preučevanje ljudskih pesmi po tekstni strani (tekstologija) in preučevanje ljudskih plesov (etnokoreolog i ju). Osebje sekcije je štelo ob prehodu štiri strokovne delavce. To so: Dr. Valens Vodušek, zaenkrat še z nazivom upravnega svetnika kot ravnatelj bivšega CNI. višji znanstveni sodelavec Dr. Zmaga Kumer, asistent za etnokoreolog i j o, Mirko Ramovš, ki je bil v teku leta reelegiran, icr strokovni delavec za ctnomuzikologijo Ljidijan Sfrajnar, ki mora v 1. i973 opraviti še diplomo na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete. Z 11. septembrom je bil izvoljen na nezasedeno sistemiz.irano mesto asistenta za tekstologijo Marko Ter-seglav. Sekcija ima kot tajnico Franci ško Komljanec, ki je poleg administrativnega dela prevzela tudi del strokovne dokumentacijske služhc. Zunanja sodelavka sekcije za področje Ilaloz ter okolico Ptuja in Ormoža je od 1970 dalje Nežka V a v potic, knjižničarka in vodja Ljudske knjižnice v Ormožu, in je ho nor i ran a
od opravljenega dela pri zbiranju gradiva z magnetofonskimi posnetki.
Zaradi operacije oziroma bolezni sta bila dva sodelavca sekcije v daljšem bolezenskem staležu: M. Ramovš od 23. III. do 50. IV., J. Strajnar od 21. X. do 4. XII.
Terensko raziskovalno delo in zbiranje gradit)a. Opravljene so bile naslednje terenske ekskurzije: 2&. I. Zaboršt pri Domžalah in I lian (V, Vodušek z J, Stražarjem); 30. I. do 6. II. Porabje (Z. Kumer in J. Strajnar); 5. II. Mala Loka pri Mengšu (V. Vodušek); 9. IV. Hajdina pri Ptuju (V, Vodušek); 21. IV, do 24. IV. okolica Buzeta, Istra (J. Strajnar z Marijo Ugrin); 6. V. Zaboršt in Ihan {V. Vodušek); 7. V. Ribniška dolina in Dobrepolje (Z. Kumer. M. Ramovš in J. Strajnar): 12. V. In 18. V. Ribniška dolina in Dobrepol je (M. Ramovš}; 13. V, I lian (V. Vodušek); 10,—11. VI. Črnomelj—Jurjevanje {M.Ramovš); 11. VI. Hudo pri Novem mestu (V. Vodušek iti J. Strajnar): 15. VI. Rezija (M. Ramovš in J. Strajnar); 16. VI. Celovec (V. Vodu-v šek, M. Ramovš in J. Strajnar); 18. VL Preddvor (M. Ramovš); 20. VI. Ribniška dolina {M. Ramovš); 24. VI. Ribnica (V. Vodušek. Z. Kumer, M. Ramovš, J. Strajnar); 10. X. in 13. X. Velika Loka pri Žalni (Z, Kumer, M. Ramovš, J. Strajnar); 14,—15. X. Primskovo, Čatež (M. Ramovš); 14. XI. Velika Loka pri Žalni Z. Kumer, M. Ramovš); 10. KIT. Videm in Zagoriea, Dobrepol je (V. Vodušek, J. Strajnar). Predvideno terensko delo na slovenskem Koroškem v Avstriji v drugi polovici leta je odpadlo zaradi neugodnih političnih razmer.
Zunanja sodelavka Ncžka Vavpotič je požrtvovalno opravila v prostem času naslednja terenska snemanja v Halozah in drugod: 2. 1. Zavre, Gorenjski vrh: 10. I. Vel. Okič; 23. L Stanovci; 14. II. Gorca: 20. IL Kozminci: 20. HI. Gruškovje; 26. T1L Vel, Varnica, Ložine, Brezova gora; 17. IV. Gruškovje, Strmec pri Leskove«; 27. IV. Stojnci, Muretinei (Ptujsko polje); 29. i V. Prvenci pri Ptuju; 13. \'. Gruškov je, Trdobojci; 16, V, na Jeruzalemu; 20. V. Vel, Varnica. Zaradi večje okvare na magnetofonu, ki še ni mogla biti popravljena, je morala delo zaenkrat prekinili.
Važnejši dogodki in pridobitve sekcije. V imenu sekcije je dr. Zmaga Kumer kot članica evropske komisije SIEF za ljudske balade izvedla vso tehuično pripravo in organizacijo mednarodnega simpozija za klasifikacijo evropskih ljudskih balad v Skofji Loki od 19. 24. avgusta, ki se ga je udeležilo 16 znanstvenikov iz 5 držav.
Na iniciativo sekcije in s posredovanjem dipl. ing. B. Ravnikarja je dipl. ing. Hudi Babič iz Maribora izdelal poskusni prototip elektronskega metronoma, ki naj služi pri glasbenih transkripcijah magnetofonskih posnetkov za natančnejše merjenje tempa in ritma, posebno pri asimetričnih ritmih. Rešitev je izvrstno uspela. Sekcija je odkupila tri prototipe, na novost so bile opozorjene tudi vse sorodne ustanove v SFRJ.
Sekcija je pridobila naslednje nova rokopisno gradivo za svoj arhiv:
a)	iz zapuščine pok. Riharda Oria je v zvezi z odkupi njegovih rkp. zapisov iz Pomurja in Slov. Benečije (odkupi v letih 1970/71) poslal dr. Vladimir Orel. Koper, še pošiljko dodatnih besedil k prekmurskim zapisom II—V skupine;
b)	od sekcije za ljudsko slovstvo je prevzela obsežno rkp. zbirko zapisov Izidorja Modica, ki jo je poklonil dr. Helij Mo-die iz zapuščine OČeta;
e) Dr. Pavle Merku, Trst, je poklonil sekciji vse rkp. pesem-sko gradivo iz zapuščine pok. Ivana Grbea v Trstu. V gradivu je poleg tistega, ki ga je lani objavil P. Merku v Trstu, še 125 neobjavljenih zps. z melodijami iz Slavonije.
Č) Izdelane so bile fotokopije mikrofilma Ms. R 4031/11 Sveučilišne biblioteke v Zagrebu, ki predstavlja v Sloveniji doslej še neznano rkp. gradivo ljudskih pesmi iz zapuščine Stanka \ raza.
Na Opozorilo Marije Ugrin, direktorice Zavičajnog muzeja v Buzetu je J. Sirajnar ob terenskih raziskavah v okolici Bu-zeta ugotovil močno in zanimivo tradicijo slovenske ljudske pesmi. Podobno je Ugotovil kratko za tem V. \ndušek za osrčje C i čari je, S tem se nakazuje dosti obsežno novo območje zunaj ožjih meja Slovenije, ki ga bo treba temeljiteje raziskati.
Priprava za II. knjigo novega korpusa slovenskih ljudskih pesmi: za Ugotovljene tipe legendarnih pesmi in pesnil s tematiko socialnih nusprotij je bilo zbrano gradivo vseh variant po delavnih mapah (s kserokopijami vseh rkp. in že objavljenih virov).
Delo posameznih sodelnoceo. Valcns Vodušek; Iuterao študijsko in dokumentacijsko delo je obsegalo: 1. pripravo članka o slov. ljudski glasbi za novo izdajo Grove's Dictionary of Music and Muslcians, London; 2- pripravo študije ¿O predmetu etnologije« za Traditiones II; 3. urejevanje rkp. gradiva iz Sfrekljeve in Glonarjcve zapuščine, predvsem Ugotavljanje manjkajočih zbirk ali delov zbirk in delno njihovo
res t iiu i ra nje na podlagi ohranjenih svoječasnih prepisov; 4. popia in regisiracija novo pridobljenih rkp, zbirk gradivu: del zapisov Stevana Kiiharju, danih na razpolago za kopiranje od prof. V. Novaka: rkp. zapisi Riharda Orla beneških ljudskih pesmi: rkp, pesmarice pevcev Ane For j an. Zg. Senik, Porabje; Martina Vanovška, Klanec pri Dobrni in Justi \ a-novšek, Klanec pri Dobrni; 5. sestava skupnega podrobnega dnevnika terenskih snemanj sekcije v letu 1%8 in delu 1969, z numeracijo in začasno katalogizacijo posameznih po* sneikov; 6, izbor gradiva in sestava podnikov za kopije posnetkov istrskega glasbenega sistema, poslanih v analizo inštitutu »Staatl. Institut Für Miisikforscbung^, Berlin.
Drugo delo: organizacija treh slovenskih skupin s sestavo njih programa za udeležbo na Folklornem festivalu v Celovcu 16.6. 1972, Udeležbe na znanstvenih simpozijih: referat sDrei Style der Mehrstimmigkeit auf dem slowenischen alpenländi-sehen Gebiet« na mednarodnem seminarju zu ljudsko glasbo v Organizaciji avstrijskega ministrstva za kulturo, Strobl am Wolfgangsee, 29.5.-2.6. 1972.
Zmaga Kumer: Studijsko delo: 1. priprava indeksa slov. baladnih tipov; 2. priprava gradiva za zbirko Pesem slovenske dežele; študija o slov. ljudski pesmi za zbirko Pesem slovenske dežele; 4. članek o poskočnicah za Traditiones I; 5, članek Za SO-letnico urh. Freudenreicha: 6. članek za 70-1 etil i co Cv. Rihlmana; 7. več knjižnih ocen in priložnostnih člankov; 8. urejevanje 2. z v. Jahresbibliographie der Volksballadenforschung: 9. urejevanje zbornika Had kongresa folklor ista Jugosiavije v Bovcu; 10, Urejevanje Glasnika Slovenskega etnografskega društva.
Strokovno izpopolnjevanje: 22. nov. do 12. dee. 1972 v Frei-burgu in Münchnu s štipendijo Sklada Borisa Kidriča.
Predavanja: Uvod v glasbeno narodopisje, za 3. letnik Mu-zikološkega oddelka fil. fakultete.
Otjape:
Das slowenische Volkslied. Ein Überblick. (: Volkslied, Volksmusik, Volkstanz. Kärnten mid seilte Nachbarn. Beiträge zur Volks-musikforsdiung in Kärnten. (Seminar für Volksmusik, Millstatt 197(1). Kärntner MusetimttchriFten, 51. HagenFurt 1972, 93—104.
»So pesmi okrogle«. Nekaj o slovenskih poskočnicah in njih razmerju do nemških (: Traditionen t. Ljubljana 1972). 117—128.
Schriftzeugnisse und ßildqiiellen von In st rti me nt al ensembles in Slowenien, (: Studia instrumentoma) musieac popularis, II (Bericht über die 3. Internationale Arbeitstagung der Study Group on Folk Music Instruments des 1FMC in Stockholm t969 hrsg. von Erich Stock mann), Stockholm 1972, 165—172).
N
Ein Loberuf aus Slowenien. (; Alpes Orientales 7, München 1972, 95—98).
Nekaj misli k razpravi o problemu ljudskega izročila v sodobnosti (: Rud 17. kongresa Saveza udruženja Folkforista Jugoslavije — Poreč 1970. Zagreb «72. 133—156).
(Ocenat N. Kuret, Pruzniäno leto Slovencev, I—IV. Celje 1965, l%7. 1970 (: Znamenje 2, Ljubljana 1972)
(Ocena) ?Kinološki pregled Slovenije* tir. Petra Tlahoviča (: Narodno stvaralnštvo, god. 10, sv, 39—40, jul,—ott. 1971 (izšlo 1972)
(Or.ena) Nekaj novejših knjižnih zanimivosti (= NTaS božič, beneška pastamikn. Trst 1970; p. Merkü. Tersko narečje. Trst 1972: A, Baš, Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in lf>. stoletju, Ljubljana 1970) (: Prostor in čas, Ljubljana 1972)
Znanstvena ustanova v novem okviru. Glasbeno narodopisni institut odslej v sklopu SAZU (: Delo, 20, I, 19721
Ribniški konjički in štajerski korani i. Folklorna prireditev, (; Dein, t. jul. 1972)
[Red.) Jahresbibliographie der Volksballaden Forschung. 2—1969. Ljubljana 1972.
Mirko Ramovš: Interno in študijsko delo: 1. Izpisovanje podatkov o ljudskih plesih iz starejših virov: 2. urejevanje arhiva ljudskih plesov; čistopisi kineiograinov, priprava kataloga; 3. uri Jeva nje fototeke in diateke; 4. priprava gradiva za T V. zvezek Slovenskih ljudskih plesov Bela krajina; 5. priprava gradiva za študijo o vrtcu; 6. Recenzija: dr. Ivan Ivan-čati. Narodni plešo vi Dalmacije, L del (po naročilu Instituta za narodnu umjetnost v Zagrebu);
Strokovno izpopolnjevanje: L Obisk koreoloških oddelkov inštitutov v Bratislavi (Ustav hudobnej vedy S A V) in Brnu (Ustav pro etnogralii a Folkloristiku CAV) od 24. 6. do 8. 7, 1972. 2. Mednarodni Folklorni seminar v Badiji na Korčuli, L do 20. 8. 1972.
Objave:
Piitrkiin ples, P radi t ione» I. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, Ljubljana 1972, str. 129—148.
Das Volkstanzgut Ohcrkfains, Volkslied. Volksmusik. Volkstanz, Karatner Museumsschriftcii 5t, KlagenTurt 19?2. str. I3f—141.
Vloffa Fantovščine v ljudskih plesih Slovenske Istre in Primerja, Rad XVFI. kongresa SUFJ v Poreču 1970, Zagreb 1972. str. 91—94.
Drugo delo:
t. Strokovno koreograFsko vodstvo AFS France MarolU;
2.	honorarni predavatelj za ljudske plese na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje;
3.	predavanja na strokovnem tečaju za vodje folklornih skupin pri ZKPOS (januar, december);
4.	delo pri Slovenskem etnografskem društvu;
5.	predsednik komisije za folklorno dejavnost pri Mestni zvezi K PO;
6.	priprava terenskih skupi" f,a Srečanje z ljudskimi pevci in godci v Ribnici na Dolenjskem,
Julijan Strajnar: Interno delo: T rejanje melodične kartoteke, presnemavanja, transkribiranje in priprava notnega gradiva za II. zvezek SLP. Strokovno izpopolnjevanje: Obisk inštituta v Bratislavi (Ustav hudobiiej vedy SAV) 2.-7. 10. 1972. Slrokovni pogovori s slovaškimi etnomuzikologi.
Drugo delo:
1.	Predavanja na strokovnem tečaju za vodje folklornih skupin pri ZKPO (slov. Ij. pesem, slov. Ij. instrumentalna glasba in ljudski instrumenti);
2.	član mednarodne žirije na prireditvi »Prix de musique folklorique de radio Bratislava 1972c (2.-7. 10);
po naročilu glasbenega oddelka RTV Ljubljana pripravil načrt za delo redakcije za ljudsko glasbo pri RTV Ljubljana. Ob jape:
Ein slowenisches Instrumentalen jetable in llesia. (; Studia änstru-mentornm musicae ponularis. II), Bericht über die 3. Internationale Arbeitstagung der Study Group on Kolk Music Instruments des IFMC in Stockholm 1969 (hrsg. von Erich Siockniannl. Stockholm t972, 158 do 162.
La cornemuse chez les Slovènes, (; Alpes Orientates 7, München 1972, 99—104)
Marko Ter.seglav je od septembra do decembra klasificiral in katalogiziral naslednje rokopisne zbirke:
1.	Rokopisno pesmarico Antona Fajdiga iz let 1830—40;
2.	pošiljko zapisov F, Kramarja iz let 1922, ubj. J. Glonar;
3.	Zbirko Izidorja Mudicn:
4.	Zapise Janka Barleta.
Sekcija (IV) za materialno in socialno ljudsko k lil I uro,
O delu te sekcije še ni mogoče poročati, ker je bila formalno Ustanovljena tik pred koncem l. 1972, Priprave za njeno ustanovitev in razgovori o njenem delu so potekali že pred njeno formalno ustanovitvi ju, O tem govorimo v delovnem načrtu za 1. 1973.
Knjižnica in dokumentacija
V, 1. 1972 je znašal prirastek inŠlitutske strokovne knjižnice 170 enot Fototeko in diateko smo obogatili s posnetki ioinske-
ga ¿ploha-?, tržiških barčic sv, Gregorja in Litijskega karnevala. Fototeka je pridobila tudi nekaj manj kot 100 posnetkov A. Cevca, predvsem s področja Velike planine in i'užinarskih planin v julijskih Alpah. Sicer pa velja tudi za 1. 1972 poročilo iz prejšnjih let — zbirke so neurejene, nujno potreben je dokumentarist.
Pu blik acije institutu
Inštitut je začel izdajati svoj zbornik razprav »Tradilio-nesf, čigar prvi zvezek je izšel konec novembra 1972 na 224 straneh, Zanaprej naj bi izhajal vsako leto enkrat. Poleg uvodnega historiata svoječasne Komisije za slovensko narodopisje (prvi del) in spominskega prispevka ob 75-leinici prvega slovenskega narodopisnega programa (Matija Murka) obsega zbornik 9 razprav ter zaglavja Gradivo. Kronika, Razgledi iti Zapiski. Zaglavje Knjižna poročila je bilo treba odložiti za naslednji letnik. Zbornik urejuje s sodelovanjem Milka Matiče-tova in Valensa Voduška iViko Kurel. Milko Matičetov je pripravil antologijo rczijanske lirike ^Rožice iz Rezije« z uvodom. v izvirnih tekstih in s prepesnitvami (208 str.). Knjigo je izdal Inštitut skupaj z Založništvom tržaškega tiska v Trstu in Založbo Lipa v Kopru.
Etnografski film
Glede etnografskega filma velja poročilo za prejšnja leta. Starih filmov nismo mogli ne montirati ne kopirati, posneli nismo nobenega novega.
Varstvo folklore
Velja poročilo iz I, 1971. Iz kadrovskih in iz finančnih razlogov inštitut svoje naloge na tem področju ni mogel opravljati.
Organizacija znunstoenega dela
Za 1, 1973 smo podaljšali pogodbe s Skladom Borisa Kidriča nt sicer za ženitovanjske šege (3. fazo), zu maske (zadnja faza) in za raziskovanje bajk (2, faza). Sodelovali smo v etnološki sekciji Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Dofriaci kongresi in zborooanja
Sodclavci inštituta so se udeležili občnega zbora Slovenskega etnografskega društva dne 20. junija i972.
19. kongresu Zveze društev folklori s tov Jugoslavije v Makedoniji (K rti še vo) se je udeležil kot slovenski delegat in kot predavatelj Milko Matičetov.
Sodelovanje 7. radiom in T V
Niko Kuret je pripravil za Radio Ljubljana oddajo s Med Pol junci in Haložanii (ponovitev, 8. februarja 1972), Nadalje je predaval v Radiu Zagreb o ^Zagovarjanju pri Slovencih« (10. aprila 1972). Sodeloval je tudi v avstrijskem radiu s predavanji: »Karneval in Slowenien« (ORF-Studio But pen lan d, Wien — 22. j au, 1972), ï A Mieten, Besprechen, Beschworen hei den Slowenen.« (ORF-Studio Steiermark, Graz — 16, jan. 1972), >Aas dem erzählenden l.icderschatz der Slowenen-? (ORF-Studio Steiermark, Graz — 24. nov. 1972).
Radio Koper je vključil v svoj program 2. novembra intervju 7. M. Matičetovim v seriji ï Primorski kulturni ustvarjalci«.
Sodelovanje o družbenih organizacijah
Niko Kuret jc član Odbora za narodni život i ohičuje JAZU v Zagrebu. Član komisije za priznanje muzejskih nazivov pri Muzejski skupnosti Slovenije, član odbora za folkloro in odbora za IntkurslvO pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in predsednik Slovenskega etnografskega društva. Sodeloval je kot zastopnik S AZU pri sejah komisije za mednarodne odnose SRS in na seji medakademijskega odbora za raziskovanje življenja in običajev narodov Jugoslavije dne 18. februarja v Beogradu v zvezi s pripravami za izdajo ;Etnograf ijc Slovanov*.
Mednarodno sodelovanje in inozemski kongresi
Na 7. sestanku delovne skupnosti j>AJpcs Orieniales« v Briks-iiu od 28. maja do 1. junija 1972 sta sodelovala s predavanjem Niko Kuret Die Zwölften und das Wilde Heer iti den Ostalpen« ter Milko Matičetov s predavanjem Aleuni rečen t i scrilli d i autori friulani sulle trudizioni popolari slo vene in Friulk. Sestanka sc je udeležila tudi Zmaga Kumer.
Mednarodnega simpozija o problemih raziskovanja poved k (Probleme der Sagen forsch un g), ki ga je v dneh od 27. do 30. septembra priredila narodopisna stolica pri univerzi v Freiburgu i. Br., se jc za naš inštitut udeležil in sodeloval v diskusiji Milko Matičetov.
Demos. Velja poročilo za 1. 1971.
Predavanja
Niko Kuret: V okviru SAZU jc predaval 28, marca 1972 o temi >K fenomenologi ji maske . za simpozij o problemih sodobne metodologije etnoloških ved Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu dne 18.—20. decembra 1972 pa je pripravil referat »Principi in metode pri obravnavanju običajev«.
Pri sestanku Slovenskega etnografskega (lrustva dne 7. der. 1972. je govoril o »Metodologiji v monografijah običajcvi.
Milko Mutieetov: 9. 4. na Rüvanci za primorske zdravnike: Rezijani in njihovo visi no slovstvo: 25. 6. na rez. planini Nizka za člane planinskega društva Ljubljana Matica: Rezija in Rezijani: 7. 7. na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture pri univerzi v Ljubljani: Ob zibki ljudske lirične pesmi v Reziji: 8. 7. na Ravanci, za udeležence seminarja, vodstvo »večera rezijanske pesmii; 8. 9. na kongresu Zveze društev folklor isto v v Krušcvu (Makedonija): Knez Marko v slovenski ljudski pesmi; 16. 9. v Škof ji Inki za profesorje in učitelje tržaških in goriških šol s slovenskim učnim jezikom: Ob zibki ljudske lirične pesmi v Reziji: 2. It. pri SED \ Ljubljani: Mavrica,
Obiski
V februarju 1972 se je mudila nekaj dni v sekciji za ljudske šege i a igre asistentka Lepusava Spirovska iz Instituta za folklor v Skopju, Sekcijo za ljudsko slovstvo so obiskali: 19. avgu* sta 1972 dr. Rolf Bred ti ich iz Freiburga i. Br. (Deutsches Volksliedarchiv), 22. istega meseca prof. Ltitz Röhrich z univerze v Freihurgu i. Br., 24. istega meseca pro L Mihai) Meraklis iz Aten ter 25. istega meseca dr. Sonja Buri asova in dr. Maric Kosova iz Bratislave.
Razno
Nagrado Sklada Borisa Kidriča 1972 je prejel Niko Kuret za svoje delo = Praznično leto Slovencev< I.—IV. (Celje 1965—t9?t).
Objave:
N. Kuret:
Volksglaube und Brauchtum der slowenischen Bergwelt. > Alpes Orlen lales VI« — Thnsis 1970 (München 1973) 59 -6R. — Maske v Slovenski Istri. Kad XVII Kongresa S a veza udruäenja rolkiorista .lu^o-sla vije — Poreč 1970 (Zagreb 1972) 41—45. — Die Symbolik der Oster-speisen bei den Slowenen. Festschrift Matthias Zcnder (Bonn 1972} 313—518. — Frauenbünde und maskierte Frauen. Festschrift Robert Wildhaber (Basel 1972) 334^540. — Zwei Boviden-Musken ans V«Kasarn Kup ferst jchsammiuug: Dona elliaologiea. Beitrage zur vergleichenden Volkskunde. Leopold Kretzenbacher zum U0. Geburtstag, München 1972. 55—59. uZeleni Juriji, Rodna gruda 19 (1972) št, 4, sir. 30. — Kol kralj po planini visoki... Pastirske šege nu Slovenskem. Kodna eruda 19 (1972) št. 5, str. 28—29. — »Svetosoncec. tresovanjske šege na Slovenskem. Hodna gruda 19 (1972) št. ti, str. 2?. — Kose se bliskajo, cepci pojo ... Rodna gruda 19 tlr"72) št. 7—S. sir. 34, — Kako so svoj Čas zagovarjali. Rodna grada 19 (1972) št. 9, str. 28. ■ Jesenski pust. Rodna gruda 19 (1972) št. 10. str. — Kaj pa to pomaai? Nekaj
O slu venski Ii pralnih verah. Rodna gruda (1972) št. 12, sir. 30. — Naša 25-letnica; Komisija (1947—1931) ia Inštitut za slovensko narodopisje (od 1951). Nastanek, razvoj, delo (prvi del). Traditionen t (1972) 9—1 K. — 75-letDica prvega slovenskega narodopisnega programa: Matija Murko. Iz poročila o = Narodopisni razstavi češkoslovan-skit v Pragi I. 1895 — komentar. Traditionen t (1973) 22—26. — Obredni obhodi pri Slovencih. Tcaditiooes 1 (1972) 93—112. — Iz porabskih zapiskov. Traditiones 1 (3972) 195—20Ü. — I. mednarodni kongres za evropsko etnologijo V Parizu 19"L Tradilienes t (1072) 207—208. — Metod Badjura (nekroiog). Tradiliones 1 (1972) 211—213. — Sodobnosti se ne odpovedujemo. Traditiones 1 (1972) 225- — Prevodi: Velika planini, Leben, Aroeit und Überliefenrng der Sennen — Zusammenfassung- v: Anton Cevc, Velika planina, Ljubljana 1972. SO—95 — Dr. France Habe. La Grotte de Postojna. La Groitc de Planina et de Pred-jama. Postojna 1972, 79 str.
M. M a ti č e t o v i
Današnja s loven af ka narodna priča i njeni pripovedači (p rev. B, V.). Narodno si varala! t vo — folklor 10, br. 57—38, Beograd 1971 [izšlo 1972], 42 — 44; — Elementi di cultura postorile nei raeeonti del popolo slovenO. Alpes orientales 6, München t972. 87 93; — Godovti-čaei. Dona ethnologica, Beiträge zur vergleichenden Volkskunde, Leopold Kretzenbacher zum (tO. Geburtstag, München 1972, 309—320. — Tz rezijanske ljubezensko lirike — ¡Slmhtiii shuhan usízcí. Prostor in čas 4 (1972} 2öl—286; — jnrí-ek o rjo, Slovenske ljudske pesmice. Nabral in priredil Milko Matičetov. Ilustrirala Marjanca Jemce-Boíií, Ljubljana 1572 ÍMK, Knjižnica Čebelica 154) 10 strani; — Koroško zvezdno ime >Skopnjekovo gnezdo i. Traditiones 1 (1972) 53—04; — La fiaba di Poli fem o a Rcsia. Festschrift für Robert Wildhabtr, Basel 1973, 407 415; — Ljudsko pripovedništvo v slovenski Istri. Rad XVII. kongresa SUFJ — Poreč 1970. Zagreli 1973, 151 -135; -- Ob rožicah iz Rezije. Slovenski koledar 1973, Ljubljana 1972, 86—89; — Ob zibki ljudske lirične pesmi v Reziji. Vili. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Univerza v Ljubljani. 1972, 291—304; — Opombe k Merkújevim beneškoslovenskim legendam. Traditiones i (1972) 194; — Režij a ski zagovor proti kačjemu strupu, Traditiones 1 (1972) 1S6;
- Rožice iz Rezije. (Ljudske lirične pesmi). Nabral in presadil Milko Mutifetov. S podobami povezal Miha Males. Koper—Trst—Ljubljana 1972, 208 strani; — Slovcuačko narodno stvaralažtvo 1970 (prev, B, V,). Narodno stvarulaätvo — 1'olklor 10, br. 37—38, Beograd 1971 tizslo 1972, 100—108; — Slovenska ljudska imena zvezd in predstave o njih. Anzeiger für slavische Philologie 6, Graz 1972, 60—Í03; — Srnama miša, i Alfombra del Conin'. Bollettino parrocchlale di liesia 45/1—2, Udine Í972, 8; — Tri ljudske izpod Kaninu. Obnla 15—10, Koper, oktober 1972, 57; — (Uvodne besede). Tradiliones t (1972) 3—7.
A. C e v c :
Velika ptaujna. Življenje, delo in izročilo pastirjev. Ljubljana 1972. 98 strani + 70 slik. — Die Sennhütten auf Pfosten in den julischen AI[>en und ihre Bedeutung für die europäische fiauforsehung. »Alpes Orientales VD — Thusis 1970. München (19"2) 25—43. — O pustnih šegah in šemoh v vaseh in zaselkih pod Krvavcem v Kamniških Alpah, Traditiones 1 (1972) 173- 180, — Oc. Alpes Orientales 0. Planinski vestnik 12 (1972), 396. — Velika Planina. Pionir 6 (1972), 1i>2 do 163; 190—191.
H. Ložar-Podlogar:
Die S žene mit der sfalschen Bran t* i a doti sudslavisehcn Hoch-zeitsbraucheu. Ethnologia Slavica 3 (Bratislava 1371 — i?.šlu 1972) 201—211. — Hirteuglaube and Hirtenbraach i m slowecischefl Flachlande. iAIpes Orientales VI — Tlmsis 1971) (Miinehcn 19:2) 69—70. — Svatba v Slovenski Istri od Valvasorja do današnjih dni. Rad XVII. Kongresa Saveza udrui.cnja fol klorisia Jugoslavije — Poreč 1970 i Zagreb 1972) hI- 65. — Bohinjske Seme. Traditioncs 1 (1972) b5—92.
Načrt za delo v letu 1973
Sekcija 1:
Nadaljevati raziskovanje ljudskih pripovedi v Reziji, posebej na Njivi, na Korita in v Učji.
Sekcija II:
Zbrati manjkajoče terenske zvezke za anketo o ženilovanj-skih šegah, prenašati gradivo na perforirane kartice.
Dokončati dopolnjevanje gradiva o maskah.
Sekcija III,
Prvenstvena delovna naloga je priprava rokopisa za 11. knjigo korpusa slov. ljudskih pesmi za tisk do konca leta. I a naloga sloni predvsem na redaktorjih Z. Kumer in V. Vodušku (poleg soredaktorja za tekste dr. M. Matičetovega), zajema pa tudi j. Slrajnarja za transkribiranje ustreznega novejšega gradiva na magnetofonskih posnetkih in M. Terseglava za pomoč pri transkripcijah in redakcijah tekstov.
Leta 1974 bo poteklo 40 let od ustanovitve Folklornega inštituta, ki je bil predhodnik kasnejšega Glasbeno narodopisnega inštituta oz. današnje sekcije za glasbeno narodopisje. Sekcija namerava za ta jubilej pripraviti Že do konca leta 1973 gradivo za posebno 111. številko revije »Traditiones*, ki naj bo posvečena razpravam s strokovnega področja ljudske glasbe, pesmi in plesa. Za prispevke bodo povabljeni vsi današnji slovenski raziskovalci tega področja tudi zunaj same sekcije.
le rensko delo se bo usmerilo v prvi vrsti na širšo okolico Ljubljane, predvsem na Dolenjskem, kar bo dosegljivo z večjim številom enodnevnih ekskurzij. Za daljše ekskurzije je predvideno v 1, 1972 odkrito področje v hrvaški Istri ter Kozjansko.
Dokumentacijsko delo: a) Končana ho ureditev rkp, gradiva iz Štrekljeve in Glonarjeve zapuščine; b) izdelani bodo potrebni pregledi in pomožna kazni a za objavljene zbirke slov. gradiva; c) začeta bo melodična katalogizacija gradiva sosednih pokrajin (nemško avstrijska Koroška, hrvaško Zagorje); e) urejen in dopolnjen bo po novih načelih še slikovni del fotnteke.
Sekcija IV;
Izpolnjevala bo splošne naloge, ki jo čakajo po statutu Komisije za slovensko narodopisje pri SAZl iz leta 1948 (gl. Traditiones i, Ljubljana 1972. 11),
Bližnja konkretna naloga, ki jo bo obdelal A. (_evc v letu (973, bo študija o iesenih ključavnicah na Slovenskem.
Širša naloga, ki naj bi trajala več let, bo posegla na področje ljudske arhitekture. Zajela naj bi stavbno izročilo občasnih zavetišč, bivališč, naselij ipd. To so v vinorodnih območjih panonskega svetu tkletit, »hrami« in ihisii, drvarske in ogljarske koče v osrednji Sloveniji, v alpskem svetu pastirske koče. sbajtet v Kamniških Alpah, a stanovi« in zavetišča pod prevesnimi skalami; stanovi«, hišice* in »pristajec na senožetih v Julijskih Alpah; v sredozemskem območju okrogle kamnitne >biško« ali sbajte«, ki nudijo zavetje pastirjem v slabem vremenu. Ker skriva arhitektura temporarnih bivališč zelo stare stavbne elemente, si lahko obetamo od raziskave tega stavbarstva nove poglede na problematiko nastanka in razvoja hiše na slovenskem ozemlju.
Očitno je, dn sekcija z enim samim znanstvenim delavcem ne bo zmogla obsežnega dela. zato naj ne bo odveč takoj misliti na ustrezno število strokovnih in znanstvenih delavcev.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA ŠTUDIJO O SODOBNIH TENDENCAH ZNANSTVENEGA DELA NA NEKATERIH PODROČJIH H [ JMANISTICNIH ZNANOSTI
Poročilo o delu v letu 1972
V	letu 1972 jc odbor pod predsedstvom akad. L. Vavpetiča deloval v podobnem sestavu, kot v letu 1971, Namesto akademika Andre Mohorovičica je vstopil kot delegat JAZU iz Zagreba akademik Josip Seissel. Postal je član pododbora za lingvistiko. V isti pododbor pa je predsedstvo Akademije nauka i umjetnosti BiH imenovalo namesto akademika Mid-hada Samica akademika prof. Jova Vil kovica. Skozi vse leto je bil odsoten dopisni član SANU Mihailo Mar kovic, ki zaradi lega seveda ni mogel sodelovati niti pri sejali, niti pri akcijah me d akademijskega odbora.
Mcdakademijski odbor jc v preteklem letu imel štiri seje v ožji sestavi tega odbora. Predsednik pa se je na posebno vabilo udeležil seje komisije Sveta akademij, ki jo sestavljajo podpredsedniki iz posameznih akademij in ki je preučevala delo odborov. Na zadevni seji je komisija poročilo predsednika brez pripomb sprejela.
V	pretekli dobi je imel odbor opravka predvsem z določitvijo nekaterih organizaeijskih načel, ki se tičejo zbiranja referatov kakor tudi tistih, ki naj veljajo za postopek pri recenzijah in pri uredniškem delu MO. V ostalem je delo teklo tako, da je vsa. pozornost bila posvečena samemu zbiranju referatov. Dosedaj se nam je pusrečilo dobiti 20 referaio\, s fiksnim, sorazmerno kratkim rokom pa je zagotovljeno, da bo odbor dobil v bližnjem času še 22 nadaljujih referatov. Seveda je s tem opravljen šele majhen del celotnega dela. Pridobivanje referatov je zelo težavno, posebno zaradi tega, ker nekateri sodelavci referate sicer obljubljajo, vendar pa obljub ne izpolnijo. Očitno je, da so vsi referenti preobremenjeni z drugim delom. Stanje v tem pogledu lahko označimo kot zelo težavno, vendar ni težje kot drugod v podobnih odborih.
Kakor smo informiram npr. podoben odbor, ki dela v Beogradu, po sedmib letih od ustanovitve dalje še ni dobil nobenega referata. 1:parno, da bodo v našem odhuru v prvi polovici leta 1973 vsi referati v glavnem zbrani.
V letu 1972 je MO zato. da bi delo na izdelavi referatov pospešil, opravil nekaj pripravljalnih de). Predsednik MO je izdelal podroben vprašalnik (ki obsega 13 strani) in kateri naj hi služil za oporo pri izdelavi Tcferatov na področju prava, i a vprašalnik naj bi referenti uporabljnli po svojem premisleku O tem, katera izmed vprašanj, ki so bila v vprašalniku omenjena, je treba v referatu obdelati. Vprašalnik nuj bi tudi služil enotnejši metodologiji pri izdelavi referatov. Vprašalnika torej ni bilo tako razumeti, da bi naj referat odgovarjal na posamezna postavljena vprašanja. Služil naj bi samo kot pripomoček pri izdelavi referata. Vprašalnik je bil na seji odbora odubren, nato preveden v srbski jezik in razposlan vsem koordinatorjem dela. Predsednik MAN (J tov. Koueski ga je priredil za potrebe 1 ing vi stike, koordinator za muzikologijo tov. akad. Cvetko pa ga je uporabil iudi na tem področju.
Nadalje je bil sestavljen seznam sklepov, ki jih je do sednj sprejel MO in ki naj usmerjajo delo pri izdelavi referatov. Tudi ta naj služi za orientacijo sodelavcem.
Akademik Andrassv, ki je član izvršnega odbora MO, je izdelal za panogo mednarodnega prava referat, ki naj bi rabil za vzorec, kako bi bilo treba referate sirukturirati tako v vsebinskem, kakor v kvantitativnem pogledu. Tudi ta referat bo v kratkem razmnožen in poslan vsem referentom.
Vsi predsedniki akademij, kakor tudi Svet akademij so bili obveščeni o stanju glede zbiranja referatov in naprošeni, da se zavzamejo za to. da bi zaradi pomembnosti dela. ki ga vodi in organizira MO, akademiki smatrali izdelavo referatov za SVOjo prvenstveno nalogo in kot svojo nujno častno dolžnost.
Posamezni člani MO bodo obiskali tako koordinatorje, kakor ludii posamezne referente in se z. njimi osebno razgovar-jali o izdelavi referatov in o rokih, do kdaj jc treba to delo skleniti.
Končno so tudi vsi upravni tajniki akademij naprošeni, da svojo pozornost posvetijo tudi temu, da bi referati do roka prispeli. Upamo, da bomo uspeli v letu 1973 delo končati. V letu 1973 bo treha prispele referate še kritično obravnavati in presoditi, kaieri izmed njih naj bi se združili v enoten referat. Ukvarjati se bo treba nadalje tudi z izdelavo povzetkov in sintez. Čaka nas seveda tudi vse uredniško in zlasti še lek-
torsko delo. Glede na veliko število referaiov, dalje na njihov obseg in na heterogenost področij se odpira tudi vprašanje načina, kako naj bodo objavljeni. Verjetno jih ne bo mogoče iz navedenih razlogov izdati v eni knjigi, temveč v več, od-nosno v posameznih snopičih. Dolžnost opraviti pravkar opisano delo, nam nalaga tudi v januarju 1973 s Skladom Borisa Kidriča v Ljubljani sklenjena pogodha. ki se tiče končanja dela našega odbora. ^ njej je določeno, kako mora biti zbrano gradivo obdelano, da bo pripravljeno za morebitno knjižno izdajo, Pogodba poslavlja rok za dokončanje dela s koncem leta 1973. Kidričev sklad je za Financiranje izvršitve te naloge odobril znesek 60.000 din (pogodba 6-618 903-72),
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Poročilo o delu v letu 1972
7 ere/tsfco delo jo bilo usmerjeno »ii območje Cerkniškega jezera, Planinske in Postojnske jame ter Pivške kotline, kjer smo nadaljevali že pred leti začete hidrološke in speleološke raziskave, posebno pozornost snin namenili kvartarnim sedi-nientom na površju in v jamah. Nadaljevali smo tudi z raziskovanjem krasa na trasi avtoceste Šentilj—Nova Gorica, Pomagali smo logaškim jamarjem pri raziskovanju Kačne jame. kjer so odkrili aktivne vodne rove Notranjske Reke. Precej terenskega dela smo imeli s pripravami vzorčnih listov Speleološke karte Slovenije, ki jo soFinaneira SRK. pa tudi z raziskavami v zvezi z reševanjem vodnogospodarskih problemov in zaščite krusa za razne naročnike. S speleobiološkimi raziskavami v različnih predelih Jugoslavije je bilo zbranega precej novega gradiva,
Notranje delo je obsegalo analize kvartarnih sedimentov s Cerkniškega polja in Pivške kniline, Postojnske iII Planinske jame, dalje urejanje katastra in dokumentacije o kraških pojavih. prepariran je biološkega gradiva in izdelavo poročil ter študij, ki so naštete pri posameznih sodelavcih. Knjižnica se je obogatila z novimi knjigami in revijami, ki jih prejemamo v zameno za Actft Carsologica. Biblioteko in administracijo je vodila Maja K ran je, ki je prevedla tudi nekatere povzetke referatov. Vladoša Elesini je risala dokumentacijo k študijam in poročilom, prccej dela pa je imela s spelcološko karto Slovenije. Jamski vodnik Alojz Vudnjnl jc že deseto leto skrbel za jamarsko opremo in pomagal pri terenskih in drugih delili. Občasno sta pri raziskavah pomagala tudi J.Peikovšek in M, Perko, S t,avgustom se je honorarno zaposlil jamar in absolvent rudarstva Ivan Kcnda kot strokovna sodeluvec. Po sklepu ene od štirih sej znanstvenega sveta inštituta je bilo mestu asistenta biologa Boža Drovenika priključeno Inštitutu za biologijo SAZU.
Po kraiki in hudi bolezni je 14. maja umrl dop. činu SAZL prof. dr. Maka Wraber, ki je opravljal posle upravnika od 15. junija 197! dalje. Dne 29. maja je bil za novega upravnika izvoljen akademik prof. dr. Svetozar Ilešič. Kolektiv se je pod njegovim vodstvom šestkrat sestal in obravnaval delo, naloge ter druga organizacijska vprašanja. Posebe j je bil obravnavan osnutek kraške terminologije, ki jo je pripravila Kaiedra za Hzično geografijo FF in gradivo dr. I. Gamsa za knjigo o krasu.
V (cm letu je bilo vce razgovorov med SO Postojna, Zavodom Postojnske jalilc iu SAZl o ustanovitvi kraške muzejske zbirke, ki naj bi združevala tudi dejavnost sedanjega Notranjskega muzeja in pripravila gradivo za Kraški muzej pri Postojnski jami. Upajmo, da bo muzejska dejavnost z vsestransko podporo oživela vsaj prihodnje leto. Vedno večja je potreba po ureditvi laboratorijev, izpopolnitvi raziskovalne opreme ter namestitvi novega raziskovalnega kadra, za kar pa v tem letu še ni bilo mogoče zagotoviti potrebnih sredstev.
Ob 25-lelnici inštituta je bilo J4. decembra organizirano v Ljubljani posvetovanje O raziskovanju krasa in predstavljeno dosedanje delo na speleološki karti Slovenije. Posveta so se udeležili številni predstavniki sorodnih ustanov, ki se ukvarjajo s krasom in s katerimi je doslej inštitut uspešno sodeloval. Posvetovanje je lepo uspelo, zato bi bilo treba tako obliko sestajanja krasosiovcev večkrat pripraviti.
Kot vsako leto so inštitut ohiskali številni domači in tuji strokovnjaki ter studijske skupine, ki so jih člani inštituta spremljali po našem krasu in jih seznanili z rezultati raziskav. Člani inštituta so se udeležili več domačih in mednarodnih sestankov in zborovanj. V Postojni so se sestali jugoslovanski in tuji strokovnjaki za sledenje podzemeljskih voda in razpravljali o pripravah na 111. mednarodni simpozij in predhodne hidrološke raziskave v porečju Ljubljanice. Clnnt inštituta so sodelovali pri organizaciji 6. kongresa speleologov v f.ipiei od LO.—15. oktobra in pri sestavi kongresnega vodnika po krasu.
Višji znanstveni sodelavec dr, Peter Habie je vodil izdelavo vzorčnih listov speleološke karte Slovenije, ki jo sofinancira SBK. Obdelal jc podatke iu raziskal nekaj novih jam za karto, ki obsega list Vrhnika 2 b. O tem delu je poročal na b. kongresu speleologov Jugoslavije in na posvetovanju ob 25-Ietnici inštituta. V okviru 11. faze naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera je kartiral in opisal tamkajšnje požiralnike. Posebej je opazoval tudi hidrološke posledice poskusne
U — l-etcpis
193
zajezitve glavnih požiralnikov in o tem poročal nu 6. kongresu Speleologov Jugoslavije in Skupščini nbčine Cerknica, Po naroČil ti Geološkega zavoda je za idejni načrt avtoceste Senožeče - Sežana skupaj z A. Kranjcem raziskal kraške pojave na trasi in sestavil poročilo. S sodelavci je raziskal tudi 52 novih jam, ki so se odprle med gradnjo ceste Vrhnika—Postojna in izdelal za Cestni sklad sklepno poročilu. Sodeloval je pri raziskavah kvartarnih sedirneniov v Pivški kotlini. Izvedel je vrsto priložnostnih raziskav in izdelal poročila v zvezi z vodnogospodarskimi problemi in zaščito krasa pri Ncverkah. Umngu, Sežani. Logatcu. Podroteji in Divjem jezeru ter v Škocjanskih jamah. Sodeloval je pri pripravah na III. mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda. Udeležil se je 9. kongresa geografov Jugoslavije v Sarajevu in poročal O nekaterih aktualnih nalngah raziskovanja krasa v Sloveniji. Opravljal je posle pomočnika upravnika inštituta in tajnika odbora za naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera v okviru SAZU. Prizadeval si je za ustanovitev kraškega muzeja v Postojni. kar pa bo mogoče izvesti šele v prihodnjem letu.
Znanstveni sodelavec dr. France Habe je urejal jamski kataster, ki se je pomnožil za 66 jamskih objektov. Največ novih jam je na Notranjskem krasu (36), na Primorskem (i2), na visokogorskem (II) in v severovzhodni Sloveniji (7). V katastru je zabeleženih 3586 jam, 864 vodnih objektov in 187 morfoloških objektov.
Nadalje je opazoval ¡rimske vremenske Tazmere na trasi avtoceste Senožeče—Divača—Sežana in Razdrto—Vipava—Ajdovščina in sestavil obsežno poročilo za potrebe Cestnega sklada SRS.
Največ ekskurzij je namenil severnemu obrobju Pivške kotline (15) od Grape pri Bclskem do ponornih potokov v okolici Sludenega, kjer je raziskal vrsto jam. Veliko časa so mu vzeli obiski inozemskih gostov in študijskih skupin z univerz, ki jih je vodil po obrobju Pivške kotline, Planinskem polju, Rakovem Skorjami, Cerkniškem jezeru ter matičnem krasu in Škocjanskih jamah. Bil je sekretar 6. kongresa speleologov Jugoslavije v Lipici od tO. do 15. oktobra.
V 25 predavanjih je širil znanje in zanimanje za kras v jamarskih in planinskih organizacijah ter drugod. O »Pivški kotlini, bidrografski strehi Notranjskega krasa« je predaval na Geografskem inštilntu univerze v Salzburgu, o >l50-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam< pa v Trstu.
Na 6, kongresu speleologov Jugoslavije je imel dva refe- . rata >150 let turističnega razvoja Škocjanskih jam« in »Ze.-
četki slovenske speleološke terminologijei. Bil je izvoljen za predsednika Speleološke zveze Jugoslavije.
Višji strokovni sodelavec mag. Rado Gospodaric, je nadaljeval z raziskovanjem sedimentov v Planinski in Postojnski jami ter v Pivški kotlini. Jamske sedimente je skušal ločiti po starosti in po legi, po petrografski in granulacijski sestavi. Eni sedimenti so v vsem jamskem sistemu, drugi samo v posameznih rovih. Kartiral je severni del Pivške kotline in razmejil kvartarne sedimente od holocenskih naplavin in strukturnih ml kotline. Podrobneje je pregledal in obdelal dva profila takih sedimentov pri Prestranku in Slavini. Nabrane sedimente je analiziral glede na njih petrografsko in grunulacij-sko sestavo (okoli 200 vzorcev).
Zbrano gradivo daje možnost za novo razčlenitev speleo-geneiskih procesov in razvoja l-'ostojnskega jamskega sistema,
Fluvial ne jamske sedimente je preučeval tudi v Križni jami. Njihovo geološko sestavo ter razmerje do jamskih rovov je obdelal v razpravi za 6. zvezek. Acta Carsnlngiea.
Skupaj z dr.M.Brodarjem je za tisk pripravil razpravo o naplavinah in kosteh v Medvedjem rovu Križne jame,
V 1. 1972 je s sodelavci na inštitutu sestavil drugo poročilo za SBK o speleoloških raziskavah Cerkniškega jezera. Zajeti so podatki o novoraziskanih jamah, o morfologiji in naplavinah kraškega polja. Bistvena je'ugotovitev, da so v razkritih profilih na polju ohranjeni pretežno wiirniski klustični sedimenti.
Za speleološko karto Slovenije je obdelal list Cerknica 2 a, O speleoloških značilnostih tega ozemlja je pornčal na 6, kongres vi speleologov Jugoslavije in na posvetu nb 25-1 ritnici inštitutu. Nu 6. kongresu speleologov Jugoslavije je pnročal o »Klastičnih sedimentih in speleugonezi Planinske jame«. Pripravil in uredil je tndi kongresni vodnik po Notranjskem krasu.
Višji strokovni sodelavce Egon Pretner je na temelju svojih večletnih raziskovanj na Hrvaškem in doslej objavljene literature napisal razpravo »Fauna coleoptcrologica sufate r ran ca Croat iae — Koleoptcrološka faunu pečiua i jama Hrvatske sa his tori jskim. pregledom isfraživanjat, ki obsega skoraj 200 tipkanih strani in je v tisku pri JAZU v Zagrebu.
Nadaljeval je z dešifriranjem Wei rather j eve jamske kartoteke, ki obsega 44S jugoslovanskih, 43 grških, 31 turških in nekoliko italijanskih ter bolgarskih jam. Tekst je napisan v nemški stenografiji, ki jo je avtor mnogokrat kar po svoje spremenil. Iz trgovskih interesov Weirather ni hotel izdati
pravih imen, celo prikrival jih je z izmišljenimi imeni, ki so jih K. Jeunnel, J.Müller in R. Zariquicy navajali v opisih po Weira t her ju odkritih vrst. To kartoteko mu je poveril Priro-doslovni muzej v Ženevi, ki je odkupil Weiratherjevo zapuščino. Uspel je ugotoviti prava imena in tudi vsaj približno lego vseh jam. Muzej v Ženevi bo poskrbel za objavo tega dela.
Izpopolnjeval je favnistieno kartoteko jugoslovanskih jam z novimi najdbami in prepariral veliko nabrunega materiala.
Kuj gost se je udeležil i marcu tridnevnega zasedanja Arbeitstagung der Mitarbeiter der FlcdermausbcringimgSzentralc für die Bundesrepublik und Österreich? v Laichiugenu (Nemčija) in obiskal najvažnejše jame na planoti Schwäbische Alb. Na po v rat ku si je ugledal v Miinchnu zbirko jamskih hroščev !> Zoo logi sehe Sammlung des Bayerischen Staates^ v gradu Nymphenburg. V oktobru je bil gost italijanskega zoološkega kongresa v Trstu 7, referatom sT.a biospeleologia in Jugoslavia nel dopoguerra«, kije že v tisku.
Na ekskurzi jah z Dceicmanom, dr. Boletom in Drovenikom je obiskal več jam na Hrvaškem, v Bosni in Makedoniji.
Nabiral je v okolici Cerkniškega jezera, pri Grgarju, Pia-veh, Cigin ju. Kobaridu in Sp. Idriji. S kranjskimi jamarji je splezal v Jeralovo brezno na Ravniku med Besnico in Nemi-ljico ter ugotovil novo nahajališče za Aphaohius muellerinnus Pretner in Anophtulmus betnieensis Protner, ki sta bila doslej znana le iz Bidovčeve luknje nad Besnico. Orpofus micklitzi indentat us Pretner, opisan z Matajurja, je našel v Tu rje vi jami pri Rohiču in jami v Malenščah, v tej bržkone tudi novega anoftalma.
Vodil je skupino jamarjev z Dunaja po jamah postojnske okolice, ekskurzijo italijanskega zoološkega kongresa pa v Postojnsko, Črno in Pivko jamo ter v P red jamo.
Na 6. kongresu speleologov Jugoslavije je ime! predavanje i Zgodovinski pregled k oleoptero loških raziskovanj v jamah Sluvenijet.
Asistent Andrej Krunjc jc obdelal za spe teološko karto Slovenije list Tolmin 2 d in sestavil speleološko študijo za to območje.
Sodeloval je pri terenskih raziskavah žametov med Postojno in I.ncem, raziskavi jam in vrtač na Tržaškem Krasu in pri sestavljanju poročila o krasu v zvezi s projektiranjem nove avtoceste med Senožečami in Sežano. Pomagal je pri raziskovanju Postojnske, Otoške, Križne in Kačne jame ter šefi i m en tov na Pivki in v Cerknici,
Opravil je sprejemni izpit na HI. stopnji oddelku za geografijo v Ljubljani.
Vodil je speleoloŠko skupino 6, mednarodnega mladinskega raziskovalnega taboru v Cerknici (5.—14. julij). Spremljal je ttidi skupino francoskih jamarjev in A.. Man gina iz »Labora-loire souterraint — Moulis.
V	oktobru in novembru je bil na študijskem potovanju po Južni Franciji, Obiskal je glavne francoske centre, ki se ukvarjajo z raziskavami na krasu (Moulis, Touluuse, Mont-peSlier. Maršeille, A:ix-en-Pro vence, Grenoble, Bešanson) kot tudi najpomembnejše francoske kraške pokrajine (Pirencjc, Causses, mediteranski kras, apaiške Predalpe in Juro).
Kazen tega je opravil še nekatere druge naloge v zvezi s speieolosko dejavnostjo in jamskim katastrom.
Asistent Božo Drovenik je preučeval hrošče Slovenije in Jugoslavije v okviru teme Favna Slo veni je« i n.> Jamska favna Slovenije«. Ldeležil se je letne skupščine Jugoslovanskega en-tomološkega društva v Novem Sadu s predavanjem in 6. kongresa speleologov Jugoslavije v Lipici s predavanjem. V oktobru je prisostvoval zborovanju koroških cntomologov v Celovcu. S prof. Curiieluttijem sta vodilu trodnevni tečaj iz entomologije za jugoslovanske fitokarantenske delavce na Ko-štreni pri Reki. Opravil je več ekskurzij po jamah in drugih delih Slovenije. Daljše ekskurzije so bile naslednje: na Mosor planino in Dugo polje (8 dni), kjer je obiskal tudi nekatere jame; na Ljuboten v Makedoniji (8 dni), kjer je zbral številne nove podatke o razprostranjenosti hrošeev; s P. Marchar-dom iz Francije sta raziskovala v severnem Velebitu, Prek-murju, Pohorju, Konjiški gori, v okolici Žalca, v Julijskih Alpah in v jamah v I ruovskem gozdu; skupaj s S. Brelihom sla raziskovala koieoptersko favno v okolici Štanjela, Vipave, Gorice in Ajdovščine; v jeseni pa sta z dr. Boletom raziskovala na Cerkniškem jezeru in okolici, pri čemer sta pomagala tudi študenta biologije N. Sivec in R. Smerdu.
Notranje delo je obsegalo predvsem prepariran je in dete rm in ir nuje nabranega koleopterološkega materiala in urejanje zbirke hrošče v. Determiniral je tudi hrošče za gozdarsko fakulteto iz Sarajeva. Za tisk je pripravil: Rod Carafius Lin-n&eu.i v Sloveniji in Enoletno opazovanje jamskih hroščev na Dobrovi jah.
V	tisku je prispevek o flori Meninc planine.
Strokovni sodelavec Ivan Kenda je bil honorarno zaposlen od L avgusta dalje. Zbira! je gradivo za speieolosko karto Slovenije (listi Vrhnika 2 a. 2 c. 2 d) ter določil lege 1"? jam. Pri-
pravil je načrt za preureditev delavnice in skladišča za opremo. Sodeloval je pri raziskavah Postojnske in Kačne jame ter sedi-mentov na Pivki. Pomagal je t odi pri hidroloških meritvah na Cerkniškem jezeru in pri raziskavah novih jam na trasi ceste med Vrhniko in Postojno. Za objavo v Naših jamah je skupaj z J. Petkovškom pripravil poročilo o raziskovanju Kaene jame pri Divači, kjer so odkrili nad 5 km rovov podzemeljske Notranjske Reke.
Objavljena dela članov inštihita p letu 1972
B. Drovenik:
Cicinelidae in Carabidae Men in e planine. Biološki vestni k XIX. 1971, 181—190. Ljubljana 1972.
O jamski favni Domžal in Moravč. Naše jame 15 (1917), 41—44. Ljubljana 1972,
F.Habflr
Nekatere speleolcške značilnosti osamljenega krasa Slovenije. Naše jame 13 (1971), 45—53. Ljubljana ¡972.
Eis- und Schncehohlen in Jugoslawien und ihre Verbreitung. V. Internationaler Kon greš s f. Speläologie, Stuttgart 1969. Ab h, Bd, 3, 56, München.
Zaščita podzemeljskega kraškega sveta. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji. 25—29, Ljubljana.
Die Hiihle von Postojna (Postojnska jama) und die Hohlen von Planina und Predjama. Založil Zavod Postojnske jame. 1—77, Ljubljana.
Škocjanske jame. Turistični vodnik ob 6. kongresu spele o logo v Jugoslavije, 1—b, Koper.
Kostanje viška jama na Dolenjskem — turistična. Naše jame 13 (1971) 124. Ljubljana.
Mednarodna delovna konferenca za kraško terminologijo 12. — 17. 9. 1971, Obertraun, Avstrija. Naše jame 13 (1971), 128—130, Ljubljana.
R. Gospodarič:
Prvi podatki o absolutni starosti sige v Postojnski jami na podiagi C". Nase jame 15 (1971) 91—98, Ljubljana.
P. H a b i 5 :
Hidrografske posebnosti Divjega jezera in njegovega kraškega zaledja. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 30, 7—14, Ljubi/sina.
& P. Krivic: Nova odkritja v Pološki jami. Naše jame 13 (1971), 99—108, Ljubljana.
St R» Gospodaric: Die Hydrologische Problematik und die Erkundung der Zusammenhänge unterirdischer Wasser im Karst der Nordwest-Dinariden. Z. Deutsch. Gcol. Ges. C 2, Hannover.
Načrt dela za leto TfJ73
Izpolnitev pogodbenik obveznosti pri speleoloških in hidroloških raziskavah Cerkniškega jezera in okolice, nadaljevanje naloge Speieološka karta Slovenije, izdelava študije o turističnih poieh v Škocjanskih jamah. Preučevanje jamskih sedimen-tov in razvoja jam na obrobju Pivške kotline. Hidrološke in speleološke raziskave v porečju Ljubljanice in Notranjske Reke. Preučevanje jamske favne. Priprave na 111. mednarodno konferenco o sledenju podzemeljskih voda. Sodelovanje s sorodnimi ustanovami pri raziskovanju krasa in razvoju krasoslovja. Udeležba ua 6. mednarodnem kongresu v Olomoucu.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Poročilo o delu v letu 1972
V letu 1972 ie Inštitut zu oaleontologiio nadaljeval z raziskavami fosilnih sesalcev, koral, alveoiin iu numti litin, kar je delno financiral tudi Sklad Borisa Kidriča.
kadrovska sestava; Upravnik instituta je akad, prof. dr. Ivan Rakovec. Redno je bila vse leto nastavljena le dr. Dragica Turnšek. Dne 1.8. 1972 je bila pogodbeno nastavljena tehnična sodelavka Milojka Uuzjan, dne L 12. 1972 pa je na izpraznjeno mesto dr. Rajka Pavlovca prišla znanstvena sodelavka ilr. Katica Drobne. Dr. Rajko Pa v lovec je delal kot zunanji pogodbeni sodelavec pri temi za Sklad Borisa Kidriča.
Terensko delo je obsegalo preglede zgornjejurskih koralnih nahajališč na Trnovskem gozdu in v okolici Ajdovca na Dolenjskem ter raziskave profilov v kožbanskih in medaitskih plasteh.
Laboratorijsko delo je obsegalo prepariran je fosilov, izpiranje vzorcev, izdelavo več 1IH) mikroskopskih zbruskov, izdelavo bibliografske in fotografske dokumentacije, ker je le na ta način možna deterniinaCija in paleontološka obdelava fosilov.
O p renta: Institut je leta 1971 dobil p re potreben prostor za paleonfološki laboratorij, V letu 1972 smo dobili od Humbold-tovc ustanove kot darilo precizno diamantno žago tipa vvoCo 50 p in poltmi stroj vvoco SFM 11, kur nam je zelo dobrodošlo, saj so bili dosedanji uparati primitivni in dotrajani in niso služili sodobnemu prepariranju fosilov. Za laboratorij potrebujemo še pohištvo, ki ga zaradi pomanjkanja denarja nismo dobili.
Poilrobnejši opis delu posameznih delavcev inštituta
Upravnik inštituta akad. dr. Ivan Rakovcc je zbiral gradivo za razvoj sesalske favne na Slovenskem, ga revidiral in pripravil za tisk. Razprava z naslovom Razvoj kvartarne sesalske favue v Sloveniji bo izšla v Arheološkem vestniku 25. Razen tega je za publikacijo Arheološka najdišča v Sloveniji
napisal pregled scsalske favne na ozemlju Slovenije od riškc glacial ne dobe dn naselitve Slovanov,
Znanstvena sodelavka dr. Dragica Turušek se je I. 3. 1972 vrnila iz Stutlgaria, kjer je hila kot llumbuldtova štipendistka na strokovnem izpopolnjevanja. Doma je nadaljevala z raziskavami jurske fosilne koralne favne iz južno Slovrnije. Determinirane vtste koral je uvrstila v potlredove AreheaCO-caeniida. Stvlinida. Faviida, Amphiastraeida, Ftingiida in Carvo-phyllida. ^ straiigrafskem oziru je primerjala vsa znana koralna iiuhujališča in Ugotovila, da je večina evropskih nahajališč jurskih koral iz spodnjega malma, oziroma iz oxfordija in kimmeridgija, kar se popolnoma ujema z našimi skladi. Izjema je bogato nahajališče podobnih koral v Štramberku na Češkem, ki je postavljeno v portlandij ali zgornji titonij. Zato Turnškova domneva, da je morda tudi to nahajališče starejše. Monografska obdelava naših jurskih koral je oddana v tisk v Razprave S AZU, I Y. t., 15. V zvezi z omenjenimi raziskavami je Turnškova potovala junija na Češko in Poljsko, kjer si je ogledala bogati komparativni koralni material in se posvetovala s paleontologinjo dr. Ronievvicz iz paleontološkega oddelka Poljske akademije znanosti.
Nadalje je dr. Ttirnšek v letu 1972 preučevala koralno zbirko iz prirodoslovncga muzeja v Beogradu, ki jo je poslala dr. Mihajlovic. Zbirka obsegu nad 50 primerkov, ki izhajajo iz raznih krajev zahodne in vzhodne Srbije. Ves material je bil v našem inštitutu prepariran, določeni pa so roduvi 1'seudoCoenia, Felixigyra, Microxolena, Clausastraea, Noritli-OLíliUi. Acíinaraea in drugi, To delo bo pripravljeno za tisk v letu 1973.
Geološki zavod \ Ljubljani je poslal našemu inštitutu v obdelavo grebensko favno iz spodnjekredmh skladov Trnovskega gozda in Banjške planote, ki sta jo zbrala dr. S. Ruser in J, Ca j h en. D. Turošek je predhodno določila nekaj hidro-zojev (Disparistromaria), betetid (V a r to p arietes, Granatiparie-iejf) in koral (Ca/amophyZIiopíis, Felixigyra, Actinacis, Cyatho-phora in druge). Pe raziskave so Še v teku. Potrebno je razširiti raziskave in zbiranje favne sc na nova nahajališča in favno paleontolog ko obdelati, ker so nekatere vrste za sira-tigrafijo zelo pomembno. Zato bomo to nalogo predložili v financiranje Skladu Borisa Kidriča v letu 1973.
Iz francoskih nahajališč nam je poslal v pregled podobno spodnje kredno favno geolog dr. J. P. Masse iz inštituta za morsko geologijo in uporabno sedimentologijo univerze v Mar-
seilleju, kar je za kompnracijo z našimi najdišči izrednega pomena. Tudi to francosko favno bo Furnškova dokončno obdelala v letu 1973.
Znanstveni sodelavec dr, Katica Drobne je od 1. decembra 1972 pripravljala slikovno gradivo za objavo dela »Alvéolines paléogènes de la Slovénie et de Flstrie«, ki bo izšlo pri reviji Mémoires Suisses de Paléontologie v Baslu, V decembru 1972 je odšla v Basel in rokopis oddala redaktorju prof. dr. II. Schau-hu in referentu prof. dr. L. Ilottingerju.
Tehnična sodelavka Milojka Huzjan je risala karte, profile, tabele, strukturo fosilov, urejala knjižnico ter spirala vzorce flišnib kamnin v luborntoriju.
Vso fotodokumentacijo nam je izdelovala Carmen Narobe, fotografski mojster S AZU.
Dr. Rajko Pavlovec je vodil raziskovalno delo za nalogo iBiostrutigrafskc raziskave kožbanskih in medanskih plasti«, katero je prevzel inštitut od Sklada Borisa Kidriča. Pri teh raziskavah sta sodelovala še kustos prirodoslovnega muzeja v Ljubljani F. Cimcrman in italijanski paleontolog dr. Liv-io fodeseo. S pomočjo makroforaminifer, mikroforaminifer in nanoplankiona je bilo ugotovljeno, da se je sedi men taeï j a kožbanskih plasti začela v zgornjem delu paleocena, v paleo-Cenu pa so začele nastajati tudi že medanske plasti, ki so se potem sedimentirale še v cuisiju. Pri tem je pomembno to, da med Gonjačami in Šmartnim ne poteka jedro sinklinale. kakor smo nekoč mislili, ampak je tam obrnjena guba. Zato so najmlajši sedimenti v južnem delu Goriških brd. Doslej najmlajše dokazane plasti so laporji in peščenjaki z n umu litinam i v okolici Vipolž. Zaradi pojavljajoČih se srednjeeocen-skih elementov mikrofavne moramo te plasti postaviti že na bazo lutecija in ne v najmlajši euisij, kakor so to delali doslej za ekvivalentne plasti v Furlaniji.
V Goriških hrdih so bile prvič na našem ozemlju ugotovljene paleoeenske in cuisijske bioeone s pomočjo mikroforaminifer in uanoplanktona. Med favno iz kožbanskih in medanskih plasti so pogoste presedimentirane fornminifere in nano-plankton iz krednîh sedimentov,
Obiski: Inštitut so obiskali 12. oktobra generalni konzul Zvezne republike Nemčije Kurt I.aqueur iz Zagreba ter prof. dr. Otto Geyer in asistent dr. Hermann Behmel iz Geološkega inštituta univerze v Stuttgartu, ob priliki svečanega prevzema laboratorijskih aparatur, ki nam jih je poklonilu Humbold-tova ustanova.
V zvezi z raziskavami mikrofosilov v Goriških h rdi h sta skupaj z dr. R. Pavloveem dva dni pregledovala tamkajšnje profile italijanska paleontologa dr. Franca Proio Decima in dr. Livio Todesco.
Načrt dela za leto 1975
Nadaljnja obdelava spodnjekrednih hidrozojev, hetetid in koral iz Slovenije, Dctermjnaciju spodnjek redne greben ste favne iz južne Francije. Nadaljevanje raziskav velikih fora-minifer iz prodnikov na področju med Mežico in Slovenj Gradcem, kjer sodelujeta še dr. R, Pavlovee z obdelavo numulitin in ing, F, Drobne s sod i m ento loškim i analizami. Raziskave pa-leocenskih plasti iz severne Bosne iu Hercegovine. Začetek raziskav nanoplanktona v paleogenskih apneno-lapornih plasteh. D eter m i ni ran j e kostnega materiala iz kolišča Maharski graben na ljubljanskem barju in ilirske naselbine pri Ormožu.
INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Poročilo o delu v letu 1972
Inštitut ima poleg upravnika akademika prof. dr. Svetozurja llešiča še vedno le tri strokovno-znanstvene delavce: višji znanstveni sodelavce dr. Milan Sifrer. višji strokovni sodelavec Milan Natek in višji znanstveni sodelavec dr. Drago Meze. Ker SAZU v letu 1972 ni dobila denarja za nove nastavitve, se znanstveni kader inštituta ni povečal Z novim delovnim mestom znanstvenega delavca, čeprav je bilo lo mesto na prvem mestu prioritetne liste novih uslužbencev SAZU. Iz istih razlogov tudi nismo dobili v tekočem letu knjižničarja-udmini-Strat.or ja, ki je bil prav tako na prioritetni listi, in smo tako še naprej edini inštitut na SAZU brez stalnega knjižničarja-adniinistraiorja. Pomagamo si s honorarnimi močmi, kar je pa le zasilna rešitev. Prof.dr. Rudolf Kropivnik. ki ima s SAZU pogodbo za dnevno triurno delo, opravlja inštitutsko administracijo in dopolnjuje slovensko geografsko bibliografsko kartoteko z novejšimi deli ter iz s Delat iu »Večera« izrezuje in ureja za geografijo pomembne članke in notice. S i. \ i. 1972 je bil imenovan za v. d. tajnika Inštituta Drago Meze.
Zaradi pomanjkanja prostora na SAZU sta Inštitut in Kartografski zavod še vedno prisiljena hraniti čedalje obilnejšo zbirko kart »osnovne državne karte« za SR Slovenijo, ki jih kot p roti uslugo za izvršene geografske in jezikoslovne korekture dobiva SAZU od Geodetskega zavoda SR Slovenije. Dve omari od osmih, kolikor jih je SAZU za karte nabavila, sta nupol-njeni iu začasno v sobi upravnika inštituta, šest praznih pa je še vedno v skladišču. \'eč sto kart čaka na uvrstitev v omare v predalih Kartografskega zavoda in j end je prepotrebni prostor redni kartografski zbirki zavoda; teh kart zaradi neprimernega skladiščenja tudi ni mogoče brez škode uporabljati. Potreba po prostoru za kart ne omare bi bila zato zelo nujna, saj zbirka kart hitro narašča.
Tudi z dodelitvijo manjšega prostora, ki bi služil inštitutu /a laboratorij, v letu 1972 zaradi pomanjkanja prostorov nismo
uspeli. Podrobnejše in sodobnejše geomorfološko preučevanje, zlasti študij kvartarnih sedimentov, ki je v ospredju naših geo-morfoloških preučevanj, zahteva tudi določene, vsaj minimalne kvantitativne in kvalitativne analize. Za te narnene imamo že nekaj let kupljene nekatere stroje {sušilni aparat, sejalni vibrator za grauulacijske analize s pripadajočimi siti, klinasta merila za ugotavljanje zaobljenosti proda, od Inštituta za arheologijo izposojeni mikroskop za pelodne analize, več vrst kemikalij. precizna tehtnica), ki jih v delovni sobi zaradi tehničnih ovir težko koristno uporabljamo, Po predalih, ki naj bi imeli drugačno funkcijo, na in pod pisalnimi mizami in drugod na vidnih mestih se kopičijo s terena nanešeni vzorci proda. Vi jim je mesto samn v laboratoriju. Za ugotavljanje petrografske sestave in p rep C re los t L proda smo prisiljeni tega razbijati v inštitut ski sohi, kar je vse prej kot primerno. V načrtu imamo tudi lastni stroj za rezanje prodnikov, ki niti po velikosti, niti ropotu, niti umazaniji, ki jo povzroča, v inštitut nc sodi; začasno so nam v Inštitutu za paleontologijo SAZU ljubeznivo pripravljeni dovoliti delo na njihovem rezalnem stroju, če nabavimo a strežno žago. Vse našteto je dovolj tehten razlog za dodelitev lastnega laboratorija našemu inštitutu.
Knjižni fond je že tako narastel, da je nujno povečanje knjižnih polic in omar. Obljubljeno je bilo zvišanje omar in polic do stropa v vseh treh inštitutskih sobah, a do realizacije v letu 1972 ni prišlo, zato je vprašanje, kani z novimi knjigami, ki jih je iz meseca v mesec več.
Iz prvega posojila za opremo pri SAZU je dobil inštitut električni kalkulator znamke »Friden 1160« in mikroskop *Lu-bovalr. Osem kartnih omar, ki so bile tudi plačane iz posojila za opremo, pa ne ho služilo samo našemu inštitutu in Kartografskemu zavodu, ampak tudi nekaterim drugim inštitutom
SAZU.
Leta 1072 je organiziral inštitut pregled 251 listov osnovne državne karte, ki jili v okviru dogovora med Geodetsko upravo SR Slovenije m SAZU opravijo jezikoslovci in geografi. Delo geografov je v veliki meri vezano na pomoč zunanjih sodelavcev. I ako smo v tem letu pritegnili k delu 12 sodelavcev od zunaj.
V okviru teme Kvartarni sediinenti in njihova izraba tla Slovenskem«, ki jo S finančno podporo SBK obdela jemo v inštitutu z dvelelno prekinitvijo od leta 1959. smo v začetku leta 1972 oddali elaborate zadnje etape preučevanja, s čimer jc bilo delo končano. Preučen je bil zgornji del porečja .Soče (Jurij Kuna ver}, Loško in Cerkniško polje (Ivan Cums), Škofjeloško
in Polh ograj s ko hribovje (Milan Sifrer) ill porečje V ogla j ne (Drago Meze).
Slabo vreme ob koncu jeseni v visokogorskem svetu je onemogočilo reil a o letno opazovanje Triglavskega ledenika. Skuti u ledenik pa je že v novembru, ko je bilo na njem nekaj manj snega, pregledal meteorolog Dušan Košir.
Glavno kolektivno delo inštituta je bilo usmerjeno v izdelavo metodologije za preučevanje geografije poplavnih območij nu Slovenskem ob primeru preučitve Psnle. Delo subvencionira SBK in je dolgoročna tema inštituta. Strokovno vodstvo in mentorstvo je v Tokah upravnika inštituta dr. Svetozarja Ilešiča, v strokovnem vodstvu je tudi dr. Milan Sifrer, tehničuo-adnii-nisiraiivne posle pa opravlja Milan Na tek. Razen omenjenih so leta 1972 pri delu sodelovali tudi zunanji sodelavci (asistent Franc Lovrencak, hidrolog MaTko Kolbezcn in proT. dr. Darko Radinja}. Poleg individualnih terenskih preučevanj Pšate je bila tudi enodnevna skupinska terenska ekskurzija vseh, ki naj bi pri Celotnem delu sodelovali, posvečena razčiščevanju koncept« in izdelavi metodologije za geografijo poplavnih področij ob izsledkih na primeru Psate. Iz iste tematike sta bili v institutu tudi dve daljši posvetovati ji.
Izrazito deževno poletje je sprožilo Številno usade in zemeljske plazove, v Pomurju pa obsežne poplave. Ker je stalna naloga inštituta tudi registriranje in preučevanje elementarnih nezgod v Sloveniji, je dr. Darko Radinja na račun rednih sredstev inštituta preučeval usade 'in zemeljske plazove na Kobanskein, iz sredstev SBK pa poplave v Pomurju in usade ter zemeljske plazove v Slovenskih goricah.
S smrtjo Vilka Finžgarja je bilo za enkrat pretrgano delo pri kartoteki krajevnih imen v SR Sloveniji, čeprav je bilo zanj pri SBK odobrena subveacija. Ce nam bo uspelo dobiti koga, ki bi bil pripravljen nadaljevati in končati delo za celotno SR Slovenijo, bomo v smislu dogovora s SBK ponovno vložili prošnjo za subvencijo, sklicujoč se na že odobreno vsoto. Zapuščino Vilka Finžgarja. ki je kartoteko krajevnih imen pred leti že delal na račun Tednih sredstev inštituta, le-ta hrani. Eno občino, ki jo je Finžgar že deloma obdelal, bo kot primer po nekoliko spremenjenem konceptu izdelal dr. Roman Savnik.
Skozi vse leto se je nadaljevalo delo pri dopolnjevanju in urejanju kataloga slovenske geografske literatare. Prof. v p. dr. Valter Bohinec. ki dela dve uri dnevno v inštitutu, je nadaljeval s preureditvijo listkovnega stvarnega kataloga geografske literature v Sloveniji po bihliotečnih načel i h.
Upravnik inštituta akad. dr. Svetozar llešič je razen vodstvenih zadev instituta in že zgoraj omenjenih inštitutskih akcij zastopal SAZU v Skupnosti za varsvo okolja Slovenije in v mcdakademijskem odboTU za varstvo življenjskega okolja. Udeležil se je v imenu SAZU simpozija o onesnaženju okolja v Sloveniji in posvetovanja o projektu Raziskovalne skupnosti Slovenije o varstvu okolja oktobra 1972 na Bledu, Sodeloval je tudi na proslavi 50-letnice Geografskega društva Slovenije aprila 1972 z osrednjim referatom »Slovenska geografija v 50 letih Geografskega društva Slovenije«, na simpoziju o geografskih problemih severovzhodne Slovenije v Mariboru oktohra 1972 z referatom »O Tezultatib geografskega preučevanje severovzhodne Slovenije v zadnjih dveh deset-letjih-s in na 3. Srečanju geografov iz Slovenije ter geografov iz F (IT lani je in Julijske Benečije v Murski Soboti, tudi oktobra 1972. Kot predstavnik Nacionalnega komiteja SFRJ in s subvencijo Raziskovalne skupnosti Slovenije se je v dneh od 8. do 17. avgusta udeležil 22. mednarodnega geografskega kongresa in skupščine Mednarodne geografske unije v Mnutrealu. kjer je imel tudi referat o novem konceptu pouka regionalne geografije na ljubljanski univerzi. Na 9, kongresu geografov SFR Jugoslavije v Sarajevu septembra 1972 pa je sodeloval z referatom »Geografski aspekti varstva življenjskega okolja«.
Višji znanstveni sodelavec dr, Milan Šifrer je nadaljeval s preučevanjem kvartarnega Tazvoja Škofjeloškega in Polho-grajskega hribovja. Ugotavlja, da se je to hribovje šele tekom kvartarja razvilo iz gričevja v hribovit svet. Vzrokov za globoko kvartarno erozijo avtor ne išče samo v tcktouiki, maTveč v nasprotju z dosedanjimi raziskovalci Še bolj v procesih, ki so jih prinesle spremembe v podnebju. V nasprotju s prevladujočimi korozijskimi procesi in p lavi j en jem drobnega gradiva v pliocenu. so tekom kvarturja močno prevladali procesi mehaničnega razpadanja kamnin. Debel drobir, ki je pri tem nastal in dotekal v doline, je deloval kot dleto in povzročil močno poglobile v dolin, Do kratkotrajnih zastojev v eroziji je prišlo samo v ekstremno hladnih obdobjih, ko se je gozd iz Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja skoraj docela umaknil ter je prišlo zaradi pospešenega mehaničnega razpadanja kamnin in soliflukcjje v dolinah do akumulacije in vzporedno potekajočega bočnega vrezovanju. Na osnovi šestih teras, po katerih se je ohranil debel, zelo podohen prod, je videti, da je prišlo tekom kvartarja nekako do Šestih takih ek s t Temnih ohladitev in sledečih toplejših faz. ko je nasipanje jn bočno erozi jo spet zamenjalo globinsko vrezovanje. Zaradi
kompleksnosti se ta preučevanju niso omejila samo na glavne doline, aihpalc so segla tudi v stranske grape in žlebove, kjer se je ohranilo se posebno veliko sledov vseh teh ¡celo različnih procesov, ki so potekali v Škofjeloškem in Po I h og rajskem hribovju v kvartarni dobi.
V okviru teme: Geografija poplavnih področij na Slovenskem i je Sifrer sodeloval tudi pri preučevanju Pšate. Pri tem se je omejil predvsem na osvetlitev v loge fizično-geografskih dejstev pri razvoju poplav: zbrano gradivo bo rabilo tudi za sestavo ustrezne metodologije.
Za jubilejni Vestnik. ki ga jc izdalo Geografsko društvo Slovenije ob petdesetletnici svojega obstoja, je pripravil študijo z naslovom: Nekatere smeri in pogledi geoi nor to loškega preučevan ja na Slovenskem*.
Ze tradicionalne slike s češkimi geografi je v letu 1972 poživilo 10 dnevno bivanje dr. Zdeneka Hajeka v Ljubljani in Sifrerja v Brnu in Pragi. Na ekskurzijah po Sloveniji in po Češkem ter Moravskem je prišlo do izmenjave mnenj o številnih problemih moderne genniorfologijc. Izrečene pa so bile tudi želje po bolj rednih medsebojnih stikih.
Ob 3 dnevnem bivanju prof. Dinyo Kaneva iz Sofije v Ljubljani je peljal Sifrer gusta na Gorenjsko in ga seznanil z novimi dognanji iz nase pleistocenske geoniorfologije.
Višji strokovni sodelavec Milan Na tek je zbiral v porečju Pšate gradivo, ki bo z ustrezno obdelavo služilo za sestavo metodologije preučevanja geografije poplavnih področij v Sloveniji, prav tako pa tudi prikazu glavnih učinkov povodnji v kulturni pokrajini ter v izrabi kmetijstvu namenjenih površin. Pri terenskem delu se je pokazalo, da je potrebno pri geografskem preučevan j u povodnji upoštevati tudi njene pozitivne posledice (npr. gnojenje travnikov s kalno vodo), kakor tudi vse njene negaiivne posledice, ki se kažejo v razvrednotenju človekovega dela v oblikovanju in preurejevatljU kulturne pokrajine. Pri preučevanju poplavnih področij ob Pšati je bila posebna pozornost namenjena poznavanju aktivnega človekovega poseganja v pokrajino, s čemer je žeiel preprečiti, zmanjšati ali vsaj oblažiti razdiralno moč poplavnih voda. Pri terenskem delu smo v obseg tega preučevanja vključili tudi registracijo vseh nekdanjih in današnjih objektov na vodni pogon {mlini, žage. kovačnice, vodna kolesa za pogon kmetijskih strojev idr.), ki neposredno kažejo na izrabo pogonske inoči tekočih voda in na gospodarsko usmerjenost zaledij poplavnih območij.
Nadaljcvul je družbeno-geografsko preučevanje Spodnje Savinjske doline. Pri tem delu je v letošnjem letu posebno pozornost posvetil poznavanju geneze naselij v zadnjem poldrugem stoletju, Sprememba funkcije naselja je odvisna od gospodarske usmerjenosti njegovega prebivalstva, od položaja in lege naselja v pokrajini, od prometne povezanosti s središči oziroma žarišči ueagrarnih dejavnosti itd. Vse to so dejavniki, ki so neposredno vplivali na rast in vlogo posameznega naselja v ožjeui ali v širšem pokrajinskem zaledju Spodnje Savinjske doline, ki jim je hmeljarstvo vtisnilo še prav poseben pečat.
Udeležil se je jugoslovanskega simpozija o problem i !i vaških " naselij in kmetijske proizvodnje, ki je bii od ti. do 13.maja 1972 v Ohridu. Za to posvetovanje je pripravil referat o vplivu deagrarizacije na naravno in selitveno gibanje prebivalstva v Sloveniji.
Prav tako je aktivno sodeloval na IX. kongresu geografov Jugoslavije, ki je bil od 25. do 30.septembra 1972 v Sarajevu, Na kongresu je nastopil s prikazom sezonskih delavcev iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji. Nadalje je prisostvoval še geografskemu posvetovanju o severovzhodni Sloveniji, ki je bilo v Mariboru od 13, do 15, oktobra 1972.
Višji znanstveni sodelavec dr. Drago Meze je opravljal dokaj zamudno delo v zvezi s korekturami zemljepisnih imen na osnovni državni karti SR Slu ven i je. V stika z Geodetskim zavodom SRS in jezikoslovci v Inštitutu za sluvenski jezik SAZU in še posebej s številnimi zunanjimi sodelavci geografi, ki jih jc treba dubiti za |>osainezna območja, je skrbel za medsebojno koordinacijo. Satn je pregledal 45 listu v z območju inuzirske občine in porečja Kokre. Za študijo o kvartarnem razvoju porečja Kokre je izvršil sklepna terenska preučevanja. tako V zvezi z Usklajevanjem teras na kokrskem vršaja kot z nekaterimi dodatnimi Ugotovitvami o glaciaciji v območju Karavank in zgornjega dela Kokrskc Kočae. Izdelal je podrobno rokopisno geomorfološko kvartarno karto porečja Kokre in v glavnem pripravil rokopis študije. Udeležil se je lil. srečanja geografov slovenskih geografskih institucij z geografi Julijske krajine in Furlanije 20. in 21. oktobra 1972 v Murski Soboti.
Objavljena pomembnejša dela:
S. II e š i č :
The regional socio-economic strueture of the Socialist Repu bi ic of Slovenia. Geografiseh Tijdsclirift, Nieuv/ Rceks, V/1971, Nr. 4, Grouingen 1971, 4S3—490.
Lu Slovénie et ses problèmes régional * actuels. Bulletin de la S uči été Big. d'Études Géographiques, Tome SIT, 1972, Nr. 2. str. 23 -42.
Slovenske pokrajine (geografska regionalizacija Slovenije). Geografski vestnik, XLIV, (973, str. 9—31.
Zahodne slovenske pokrajine in njihovi aktualni problemi. YIIL seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Filozofska fakulteta, Ljubljana Í972, str, 173—190.
M. Si f t er :
Methoden und Ergebnisse der Untersuchung flu vialer Terrassen in Slowenien [NW-Jugoslawien). Conferentiae regionales Europaeae. Debreceö 1972, Str. 199—207.
Nekatere smeri in pogledi geomorfološkega proučevanja na Slovenskem. Geografski vestnik XLIV, 1972, str. 33—33,
Kvartarni razvoj Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja. Ljubljana 1972, f>6 str. (Lia bora t je v otIiívu Inštituta za geografijo SA¿(J).
M. Na tek:
Zaposlovanje delavcev s celjskcga področja v tujini. Celjski zbornik 1971—72, Celje 1972, str. 143--180.
Novi podatki o prebivalstvu SFR Jugoslavije. Geograíski obzornik, XIX. Ljubljana 1972, str. 26—31.
Stroka o sodobnih problemih podeželja. Naši Tazgledi, XXI. štev. 17 1496), Ljubljana 1972. str. 479-480.
Opis Savinjske doline. Savinjska pot - Vodnik z opisom doline. Celje 1972, Str. 5—11.
Referata na zborovanjih;
Uticaj deagrarizacije na prirodno i migracijsko kretanje stonuv-ništva u SR Sloveniji od 1961 do 1970 godine.
Sezonski radnici iz drugih republika Jugoslavije ti Sloveniji.
D. M e z c :
Klimatska proučevanja Slovenije. Geografski vestnik, XLIV, 1972, str, 75—90, (v angleščino prevedel Vladimir Kokole, str. 81—87),
Kvartarni scdimcufi v Voglajnski pokrajini. Elaborat za SBK, 31 str. (tip kop i s), Ljubljana.
Fot ola bora torij
Fotografski mojster Mudo V i vod, edini delavec (otolabora-torija, je poleg rednega dela opravljal s pristankom upravnika inšiituta v rednem delovnem času storitve tudi nekaterim drugim geografskim in sorodnim inštitutcijani na SAZU in izven nje (Geografski oddelek filozofske fakultete, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, Inštitut za biologijo SAZLker je bilo tega dela veliko, ga je del opravil tudi izven rednega delovnega časa. Za razstavo ob 50-letniei obsloja Geografskega društva Slu \ eni je je izdelal Celotno slikovno gradivo, ki ga je bilo veliko.
Z uvajanjem nove, sodobne kartografske tehnologije je delo Kartografskega zavoda SAZU ozko povezani» s fotolu h o ra torijem. V ta namen je treba izdelati kartografske osnove začetne in vmesnih Taz, kar zavodu delo zelo olajša.
Za temo -Geografija poplavnega področja Pšatei je izdelal Vivod številne fotoreprodukcije kart za vse sodelujoče avtorje, enako tudi slikovni material, ki ga avtorji posnamejo na terenu.
Preostali Čas ureja Vivod geografsko foto- in diateko Slovenije. ki jo je prevzel za pokojnim \ilkom Fitižgarjem. Ijre-dil je i udi filnie reproduciranih kart različnih meril, ki so se nabrale skozi dolga leta v fotolabora toriju,
V letu 1972 je Vivod razvil 397 filmov, reprodueirat 428 kar t, izdelal 39 liarvnih in 54 črno-belih diapozitivov ter 4224 fotopovežav slik raznih formatov. Izdelal je tudi 12 matric in drugih terenskih kart na poliester film 1er 114 fotoreprodukcij kart za delo na terenu.
Načrt dela za lelo 1975
Ce dobimo pri SBK zaprošeno subvencijo, bomo nadaljevali s preučevanjem geografije poplavnih področij na Slovenskem, in sicer na tehle področjih: Pomurje, Posoteije. porečje Misliti je. porečje Dravinje. Gornja in Spodnja Savinjska dolina. Ljubljansko barje. Nadaljnji študij usadov in zemeljskih plazov na Kobanskem in v Slovenskih goricah in njihov vpliv na gospodarstvo. Opazovanje Triglavskega in Skutinega ledenika ob koncu talilne dobe. Raziskovanje geografskih učinkov eventualnih naravnih katastrof v Sloveniji. Dopolnjevanje in urejanje geografske foto- in diateko Slovenije. Nadaljevanje dela pri korekturah osnovne državne karte SR Slovenije, Nadaljnja preučevanja kvartarnega razvoja Škofjeloškega in Polliograjskega hribovja. Izšel bo Geografski zbornik XIII, za naslednjo, XIV. številko pa bomo pripravili gradivo. Sodelovali bomo pri opisu žalske in momrske občine za 111. knjigo Krajevnega leksikona Slovenije,
KARTOGRAFSKI ZAVOD
Poročilo o delu v letu 1972
V marcu mesecu smo končali s kartografskim upodabljanjem preučevanja kvartarnih ■sedimentov Slovenije. Navedeno tematiko smo upodabljali na karte v merilu t : 50.000. Posebej bi veljalo omeniti, da smo pri zadnji skupini kart (porečje Selške in Poljanske Sore, porečje Voglajne, Babno polje. Loško polje. Cerkniško polje in zgornje Posočje) prešli iz eno-Imrvne na večbarvno tehniko upodahljanja vsebine, ti je sicer zamudnejša, vendar pa nazornej£& in s tem uporabniku tudi bližja.
Za tisk smo opravili dokončno redakcijo kart za XIII. knjigo Geografskega zbornika. Za XIV. knjigo Geografskega zbornika pa smo za prispevek dr. D. Mezeta. višjega znanstvenega sodelavca, izdelovali »geomorfološko karto porečja Kokre* in za prispevek dr. M. Šifrerja. višjega znanstvenega sodelavca, *karlo kvartarnih teras Dravinjskih goric*. Obe karti se bosta zaradi dodatnih avtorjevih korektur in tudi modernejše kartografske izvedbe, ki je v skladu z izredno bogato vsebino, izdelovali tudi še v prvem delu leta 1973, Za prispevek akad. prof. dr. S. llešiča v Geografskem vestniku 1972 smo upodobili na nemo karto topografije vsebino »regije v Sloveniji* v merilu t : 750.000
Za knjigo >Jugoslovanski simpozij o podeželju« (ta simpozij je bil v Skopju) smo za prispevek M. Natka, višjega strokovnega sodelavca, izdelali 3 diagrame in 3 kartograme; za referat: i Sezonsko zaposlovanje delavcev iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji?, ki ga je imel isti avtor na IX. kongresu gengrafov Jugoslavije v Surajev«, pn smo izdelali dva diagrama. Za razstavo, ki je bila odprta v Mariboru v času simpozija O geografiji severovzhodne Slovenije, smo priredili kartografski prikaz >o dotoku delovne sile v opekarne ua Slovenskem v letu 1960i.
Pri kartografski izvedbi navedenih del sta z avtorji sodelovala: M. Žerovnik, strokovni sodelavec in teh. vodja ter M. Hribar, kartograf, ki je opravila tudi risarska dela.
Vzporedno z naštetimi deli opravlja M. Zerovnik tudi študijsko delo na problematiki: > razvoj slovenskih naselij med leti 1961—1971«: iz te študije naj bi izšli karti »slovenskih naselij* z ustreznimi površinami v merilu 1 : 200.000, Po svojem značaju bosta li dve karti zelo prikladni za neposredno vnašanje demografskih podatkov, ki nam jih daje statistika po vsakem ljudskem štetju.
V	letu 1972 smo se morali zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v investicijskem skladu SAZU pri nabavi potrebnega materiala omejili le na redna sredstva, katera so bila dodeljena zavodu v višini 6500 din. Povsem je razumljivo, da navedena denarna sredstva komajda lahko zadoste nabavam skromnega obsega, zato smo i udi kupovali le cenejši potrošni material za tekoče delo, medtem ko smo morali ob sicer ne tako veliki pošiljki iz inozemstva (nabava specialnih gravur -nih folij) rešiti problem nabave z denarnim posojilom; s seznama pa smo morali črtati priprave dela, ki bi jih na zavodu zaradi pomanjkanja delovne moči, za dvig kvantitete, deloma pa tudi kvalitete, tako zelo potrebovali,
V	preteklem letu smo za naše potrebe nabavili večjo količino kart. I a nabava pa zaradi relativno nizke cene in posebnega sporazuma, ki ga imamo z Gl. S RS v 1 j ubija ni v zvezi z nabavljanjem sekcij osnovne državne kaTte SR Slovenije v merilu 1 : 5.000 in 1 : 10.000, ni močneje bremenila naše letne denarne kvote:
a)	23 listov kart v merilu 1 : 100,000. 11 listov kart v merilu I : 200,000, 25 listov kart v merilu 1 : 400.000, 48 listov kart v merilu 1 :750.000,
237 listov kart v menilu 1 : 5.000 in 37 listov kart v ineriln 1 ; 10 000.
b)	od Svojeev pok. knrtografa V, Fiiižgarja smo odkupili tudi večjo količino kart (ca, 500 listov), ki je znatno obogatila našo tovrstno zbirko.
Nači I dela za leto 1973
T tem letu bomo na zavodu izvrševali predvsem kartografske upodobitve k prispevkom, ki bodo objavljeni v XIV. knjigi Geografskega zbornika:
1.	geomorfološkn karta porečja Kokre (prispevek dr. D. M C 7.0 ta),
2.	karta kvartarnih teras v Dravinjskih goricah (prispevek dr, M. Šifrerja) in
3, »vplivna območja slovenskih niesU (prispevek dr. I. Vrišerja),
Na prioritetni listi je za leto 1973 tudi izdelava številnih kart k disertaciji: >Morfogenetski razvoj matičnega k rasa t, dr. D. Rad in je, ki ho izšla v znložhi SAZU v seriji »Delat.
Druga dela;
1.	Izdelava večjega števila kari, kartogramov in grafikonov k članku * Vinogradništvo v Spodnji Savinjski dolini« za XV. knjigo Geografskega zbornika {prispevek M. Natka).
2.	Izdelava metodologije kartografske upodobitve elementov pri študiji poplavnih področij Slovenije ob primeru izdelave karte za Pšato in posebej za Pomurje.
3.	Registrirunje ia vodenje evidence nad posameznimi listi (sekcijami) osnovne državne karte Slovenije, ki so v merilih 1 ; 3.000 tn I ; 10.000.
4.	Raziskovalno delo v zvezi z reševanjem problematike o razvoju slovenskih naselij med leti 1%1—71 in redakcijsko pripravljalna dela za izdelavo karte Slovenije I : 200.000, na kateri bodo upodobljena vsa naselja SR Slovenije v letu 1971 v površinskem razmerju (to delo opravlja M. Žerovuik, strokovni sodelavec).
5.	Sodelovanje z drugimi kartografskimi in geografskimi institucijami doma in v tujini z namenom strokovnega izpopolnjevanju in reševanja določene konkretne problematike, na primer: izdelavu metodologije za upodobitev posameznih elementov fizičnega in družbenega značaja na kartah različnih meril s posebnim poudarkom za sestavljanje vsebine v Nucio-nalncm atlasu SR Slovenije.
INSTITUT ZA BIOLOGIJO
Poročilo u delu za leto 1972
Splošne ugotovitve
Y letu 1972 je Inštitut za biologijo izgubil dva ugledna znanstvenika. Í4. maja je umrl dopisni, elan m vršilec dolžnosti upravnika inštituta prof. dr. Maks Wraber, ob koncu leta, 11. decembra pa je preminil akademik prof. dr. Jovan lladži, ki je bil upravnik inštituta od ustanovitve. Od julija je delal v inštitutu asist. Božo Drovenik, ki je sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa SAZL v Postojni.
Terensko delo
J. Bole je nadaljeval s preučevanjem mrazišč na Snežniku in v Trnovskem, gozdu, nekaj krajših ekskurzij pa je usmeril v dolino Krke iu v Posočje. Na dinarskem krasu je raziskoval jame in kraške izvire lia Ravnih Kota rib, v okolici Knina in Bosanskega Grahova, kjer je obiskal 8 jam. V avgustu je naredil daljšo ekskurzijo v L i ko in Gorski Kotar, kjer je pregledoval predvsem izvire. Jeseni je sledila še krajša ekskurzija v Istro med Malar-skim podoljem in dolino Mirne. Na vseh ekskurzijah je nabiral predvsem podzemeljske mehkužce in izvirske vrste, vzporedno pa je jemal tudi vzorce ua površju.
J. Carnelutti je prilagodil terensko delo predvsem favni-stičuini raziskovanjem, vzporedno tudi ekološkim in zoogeo-grafskim opazovanjem. Napravil jc veliko manjših ekskurzij in posebno pozornost posvetil Slovenski Istri, logaško-hotedr-škemu visokemu krasu. Julijskim Alpam in njenim dolinam ob Savi in Soči, Kamniškim planinam in Slovenski Benečiji. Tudi dopust je izkoristil za uspešna nabiranja v okolici Grofl-glocknerja in Brenner j a v Avstriji ter za raziskovanja na otoku Mljetu,
I. Munda je raziskovala ekologijo in fitoeenologijo nekaterih vjsi sladkovodnih alg, Raziskovala je morske bentonske alge ob severni islandski obali, kjer je preučevala vpliv mor-
sli i H tokov na razpored alg, zonuCijo, asociacijo in ekologijo alg. Raziskovala je področje Homstrandir, ki je hidrografsko in vegetacijsko prehodnega značaja ter predele srednje islandske obale. \ okolici Splita je preučevala asuciacije bentonskih alg.
Geobotaniena skupina (M. Prešeren, I. Puncer. M. Zupančič in V. Žagar ter zunanja sodelavca A, Marinčck in V. TregubovJ je bila na terenu od 26. 6. do 11. 11. 1972 in delala 116 dni. Za kartiranje vegetacije za temo »Vegetacijska karta Jugoslavije* je skupina porabila 72 dni, 44 dni pa za preučevanje vegetacije za temo Vegetacija Slovenije«. Skartirala je lista Samobor 1 in Bled 4 ter dve tretjini lista Tolmin 2 v merilu 1 ; 50.090. Poleg tega so redni sodelavci preučevali in kartirali vegetacijo v merilu i ; 23.000 na Kočevskem in to območje doline ob Kolpi v merilu 1 : 10,000 pa Gornjo Savinjsko dolino na področju GLIN Nazarje. Za nalogo »Vegetacija Slovenije« je I. PunCer nadaljeval raziskave na Kočevskem in M. Zupančič v Trnovskem gozdu ter jib razširi) še na Snežniškn pogorje. Zunanji sodelavec A. Marinčck je pričel s preučevanjem vegetacije v Moravski dolini in okolici Rlegoša. Drugi zunanji sodelavec V. Tregubov je začel z raziskovanjem vegetacije v alpskem in predalpskem svetu Trente.
Kabinetno in laboratorijsko delo
Upravnik inštituta akademik Jovnll Hadži je vse do smrti sistematično obdeloval sobe južiue in končal obsežno delo, v katerem je opisal G4 novih taksonov. Dokončal je tudi katalog suhih južin Jugoslavije.
J. Bole je obdeloval predvsem ua terenu zbrani mulakološki material. Nadaljeval je z anatomskimi in kon biološkim i analizami izvirskih in podzemeljskih vrst iz družine Hydrobiidae. Dovršil je obdelavo rodu Sadleriana in oddal rokopis.
J. Carnelutti je veliko večino Časa porabil za prepariran je in konzerviranje materiala.
L Munda je raziskovala morske bentonske alge iz severnega Jadrana in severnega Atlantika. \ sodelovanju z inštitutom Jožef Štefan je preučeval aminokisline iti proteinske komponente v nekaterih bentonskih algah. Na sladkovodnih algah je ugotavljala salinitctno in temperaturno rezislenco. Dobljene rezultate je uredila, obdelala in pripravila za tisk.
Geobofanična skupina: M. Prešeren in V. Žagar sta bila ves čas zaposlena s kartografskimi deli za potrebe geobotanične skupine. L Puncer je reševal zlasti organizacijsko tehnične
probleme V zvezi z vegetacijsko kartografijo, M. Zupančič je v glavnem iabeliral f iioeenološke popise posameznih vegetacijskih enot in Ugotavljal njihovo sistematsko pripadnost. I, Puncer in M- Zupanuič sta skupaj preučevala vegetacijske enote kartiranih objektov in bila zaposlen« pri sestavljanju strokovno znanstvenih elaboratov. Razen tega sta vodila in usmerjala raziskovalno dein ter skrbela za koordinacijo dela in za povezavo z zunanjimi sodelavci, Obremenjevalo ju jc tudi organizacijsko, strokovno in znanstveno sodelovanje z mnogimi ustanovumi, organizacijami :in društvi.
Sodelovanje z znan s ¿Den im i ustanovami in strokovnimi organizacijami
^ preteklem letu jc bila večina inštitutskih sodelavcev zelo zaposlena z nalogami, ki so vezane na sodelovanje s sorodni ni i institucijami doma in v tujini. Najpomembnejše ustanove, S katerimi imamo delovne stike so: inštitut za biologijo univerze v Ljubljani, biološki in gozdarski oddelek hioteliniske fakultete v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan. Inštitui za neuk O tleh in prehrano rastlin. Inštitut za gojenje gozdov. Zavod za spomeniško varstvo SRS, Raziskovalna skupnosi in Sklad Borisa Kidriča, Biro Za gospodarsko načrtovanje. Skupnost za varstvu okolja v Sloveniji, Zavod za regionalno prostorsko planiranje, Urbanistični inštitut SRS, Ljubljanski urbanistični zavod, Geodetska uprava SRS, Geodetski zavod SRS, GG Kočevje, GLIN Nazarje, Kmetijski zavod Nova Gorica, Inštitut za oceanogra-fijo in ribarstvo Split. Vojnogeografski inštitut v Beogradu in Sarajevu. Marine biological institute Reykjavik, Tnstitutt for Marin Biologi Oslo, Staatsinstitut für Allgemeine Botanik Hamburg. Studicngesellsehaft zur Erforschung der Mceresalgen Buxtehude. V mnogih organizacijah imajo inštitutski sodelavci delovne ohveznosti in odgovorna mesta. Poleg rednih stikov z omenjenimi ustanovami in organizacijami pa so posamezni člani inštituta imeli tečaje in predavanja. J. Carnelutti je imel dva tečaja za entomološku delo za obmejno f i tokar antensko službo v Novi Gorici in Kostreni pri Reki, veliko organizacijskega dela pa je opravil pri Jugoslovanskem entomološkem društvu, z RT\ je sodeloval pri realizaciji filmov u metuljih, J. Bole je imel za študente biologije dva cikla predavanj o mehkužcih, poleti pa je sodeloval na raziskovalnem taboru v Strunjanu v okviru gibanja ^Znanost mladini«.
Kongresi, simpoziji, posvetovanja
J. Bule se je udeležil 6. kongresa spcleologuv Jugoslavije v Lipici z referatom s Podzemeljski polži in zoogengrafske razmere Slovenskega Priinorja.t
J. Cftrnelutti se je udeležil 111. letne skupščine iti simpoziju Jugoslovanskega en to mo loškega društva v Novem Sadu iu imel referat: »Slovenija kot pomembno migracijsko področje lepi-dopterovt.
1. Munda je z dvema referatoma (^Spreminjanje biomaSe fitobentosa z globinot tn »O vsebnosti proteinov v nekaterih jadranskih algah«) sodelovala na IZf. simpoziju jugoslovanskih oeeanografov v Splitu.
1. Puneer in M. Zupančič sla se udeležila seje medrepubliškega odbora za koordinacijo dela tla vegetacijski karti v Ljubljani, 15. simpozija Vzhod no alpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Zurichu (Švica), .seje razširjenega predsedstva Vzhodnoaipsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Trstu; M. Zupančič pa je sodeloval na seji Jugoslovanskega nacionalnega komiteja za program »Človek in biosfera t v Zagrebu,
Ob isti in gostovanja
Kazen domačih gostov so obiskali inštitut tudi gostje iz drugih republik in iz tujine. Ch. Decleman iz Nizozemske, dr. Z. Lor kovic in prof. L. Mladi nova iz Zagreba, R. Mikšič iz Sarajeva, dr. S. IJorvatič in dr. L. Iljanič iz Zagreba, dr. B. Jova-novič, dr. V. Bleeič in dr. V. Mišic iz Beograda, dr. K- Tomie iz Prištine, inž. H. Eni. dr. S. Džekov in inž. T. Nikolovski iz Skopja, dr. R. Lakušič iz Sarajeva, dr. E. Aiehinger in dr. H, Hartl iz Cclovea, dr. S. Pignaiti iz Trsta in dr. A. Hofiuunn iz Torina.
Objavljena dela v letu 1972 a) Znanstvena in strokovna dela
J. Bole :
Zoogeografski pomen novejših malakoloskili raziskovanj v Jugoslaviji. Biološki v (stoik, 19, 1971, 115—124, Ljubljana.
Podzemeljski polži na osamljenem krasu Slovenije. Naše jame, 13 (1971), 1972, 59, Ljubljana.
Taksonooidja iu zoogeografija rodu Sadleriana, Clessin, 1890 [Čast rop udu, Prosohranchia). Razprave IV. razr. SAZU, 15 (3), 1972, 49 do 68, Ljubljana.
J. Carnelutti:
IV. prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vestnik, 19 1971, 169—ItiO, Ljubljana.
f
I. Mund«;
On the Chemical Composition and Ecology of Some Com m mi Benthic Marine Algae from Iceland. Hotanica marina, 15, t972. 1—4^,
The Effect of Different Chlorinities on the Survival of three Freshwater Species: Cladophora fracia (Müll, ex Yahl.) Kiitz., Vau-ckeria geminata Heering and Tribonema vulgare Pascher. Razprave IV. razr. SAZU, J 3 (1), 1972. 1—28, Ljubljana,
Seasonal and Ecologically Conditioned Variations in the Fueux mrtoides Association from the Istrian Coast. Razprave IV. razr 3AZU, 15 12). 1972. 29—4«, Ljubljana.
A. M a r i u f c k , LPuncet, M. Zupančič:
Razvojna pota pioufevanjs in kartiranja vegetacije v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 30 (5—6), 1972, 153—166. Ljubljana.
1. P u n e e r, M. Z u p a n£ i č :
Nekaj misli o prostorskem načrtovanju in urejanja na ekološki osnovi. Informativni bilten Zavoda SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje, 6 (38), 1972, 4—6, Ljubljana.
M. Wrabet:
Rastlinstvo (uvod). Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, Prirodosl. društvo Slovenije, 1972, 81—Ljubljana,
b) Poljudnoznanstvena dela, članki, poročila
S. II e š iE, M, Zupančič:
Prof. dr."Maks Wraher — In memoriam. Xaši razgledi, 21 (U), 1972, 331—332, Ljuhljnna.
1. P ti n c e r, 54. Zupančič:
Simpozij fitoccnologov Vzhodnoaipsko-dinatske^a društva za preučevanje vegetacije V Obergurgln, lunsbrueku in Trentu. Gozdarski vestnik, 30 (3—b), 1972, 197—199, Ljubljana.
i. P u n c e r , M. Z u p a n č i č :
Pragozdovi na Slovenskem. Moj mali svet, 1972, 4 (8) 590—391, 4 (9), 440—441, 4 (10), 491—492, 4 (11!, 557—558, 4 (12), 586, Ljubljana.
M, Zupančič:
Osnovan je nacionalni komite za program ^Človek in biosfera-, Raziskovalec, 2 (7), 1972, 392—394, Ljubljana.
Prof. dr. Maksu VVrabcrju v slovo. Moj mali svet, 4 (9), 1972, 446 —447, Ljubljana.
c) E/abora(i
I. M u n da :
Contribution to the knowledge of die benthie algal vegetation of the North Icelandic coastal area [Hornsirandir, PIjöt in Skaga-fjördur and Grimsy), pp. 71, Tables 15, Plates 15. 1972,
Gradient vegetacije morskih benlonskih alg vzdolž obale Lim-skega kanala (Istra), pp.26, 1 slika, 2 tabeli. 1972.
L Puneer, M. Zupančič:
Vegetacijska in rastišČ.na analiza za G. E. Mozelj (Stružnica— Ko ste I—G ras i ca), pp. 151. 1972.
M. \V r a b e r, i. P a n c e r, M.Zupančič:
Vegetacijska in rastiščna analiza gozdnogospodarske enote Nazarje, pp. 50. 1972.
Načrt dela za ielo i 973
Težišče raziskovalnega dela v letu 1973 bo na nadaljevanju dolgoročnih nalog, razširilo pa se ho tudi v nekaterih novih smereh. Seveda bo izpolnitev postavljenih optimalnih programov odvisna od razpoložljivih denarnih sredstev.
]. Bole bo preiskoval malakofavno Slovenije, podrobnejše pa bo raziskal mehkužce Cerkniškega jezera in okolice, Kolp-ske doline in vzhodne Slovenije. Nadaljeval bo z anatomskimi in zoogeografskimi raziskavami podzemeljskih vrst. V načrtu je tudi daljša ekskurzija na dinarski kras.
J, Carnelutti bo nadaljeval favnistična, zoogeografska in ekološka raziskovanja lepi d op te rov v Sloveniji in v Jugoslaviji. \ načrt 11 ima tudi podobna raziskovanja na slovenskem ozemlju v zamejstvu.
I.Mnnda bo nadaljevala s preučevanjem populacijske dinamike morskih hentonskih alg Jadrana, Razširila bo preučevanje kemizma morskih hentonskih alg na protcino. masti, ogljikove hidrate in bioaktivne snovi. Nadaljevala bo raziskovanje asociacij morskih bentonskih alg in njihovo odvisnosti od okolja in preučevala gostoto naselij. Sladkovodne alge pa bo raziskovala predvsem v zvezi z rezistenčnimi problemi. Posebno pozornost bo posvetila ben tonski vegelaciji estuari-jev v zvezi s prehodi iz sladke vode v slano in obratno. Predvideva tudi nadaljevanje raziskovanja bentonske vegetacije islandskih obal. Za tisk bo pripravila gradivo o hentonskih algah severnega Jadrana in severnega Atlantika.
Geobotannčnu skupina ho nadaljevala programsko začrtano delo za nalogi »Vegetacijska karta Jugoslavije« in »Vegetacija Slo veni jct. V okviru prve teme ho geobotanična skupina karti rala v merilu J : 50.000 liste Samobor 2, Tolmin 2, Ljubljana 3 in delno Pri drugi temi pa bosta L Puncer in M. Zupančič nadaljevala raziskave določenih gozdnih združb za doktorski te * i. T, Wraber bo nadaljeval študij visokogorske vegetacije, V. Trcgubov pa bo preučeval bukove gozdove v subalpskem svetu. A. Marinček ho pričel z raziskavami gozdnih združh na nanosih jugozahodne Slovenije. Nadaljevalo se bo preučevanje flore in vcgetacije za projekt »Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera in okolice«. Delo geobotanične skupine bo obsegalo obdelavo na terenu zbranega gradiva, izdelavo vegetacijskih kart in elaboratov, pisanje ustreznih razprav. A. Marinček. I, Puncer in M, Zupančič se Ijodo udeležili seje razširjenega predsedstva Vzlioduoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Salzburgu v Avstriji.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
Poročilo o delu v letu 197£
Projekt flora in favna Jugoslavije je v letu 1972 ostal po obsegu nespremenjen in tudi vsebinsko je ohranil dosedanji koncept. Delo pri izdajanju katalogov je teklo doslej nemoteno, ker je izvršni odbor imel dovolj sredstev za tiskanje. Z letom 1972 pa je prešlo financiranje projekta na Sklad Borisa Kidriča, kateremu je izvršni odbor predložil zahtevo za financiranje projekta za obdobje 1972—1973. V decembru 1972 je bila v Zagrebu seja medakademijskih odborov, kjer so predstavniki posameznih odborov obrazložili delo in probleme posebni komisiji, ki jo je postavil Svet akademij znanosti in umeinosti SFRJ, Za modakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije se je sestanka udeležil tajnik izvršnega odbora J. Bole in poročal o delu in težavah pri projektu »Flora in favna Jugoslavije«,
V	letu f>72 je liti dotiskan en zvezek kataluga favne Jugoslavije:
S, G l u m a c, Svrphoidca (72 str.).
V	tiskarni sta dva zvezka:
S. M a t v c j c v . V. V a s i Č. A ves (173 str. tipkopisa),
j. Hadži. Opilionidea (26 str, tipkopisa).
V	pripravi za tisk in deloma še v obdelavi pa je 5 rokopisov.
Načrt dela za leto 1973
V	lefu 1973 bo odbor nadaljeval z izdajanjem katalogov favne Jugoslavije. Dotiskani bodo naslednji katalogi: J. Hadži — Opilionidea, S. Mat ve je v in V. Vasic — A ves, B. Curčič — Pseudoscorpiones. za tisk pa bodo pripravljeni šc 4 rokopisi.
/
ODBOR ZA NARAVOSLOVNE RAZISKAVE CERKNIŠKEGA JEZERA Z OKOLICO
Poročilo o delu v letu 1972
Odbor je imel v letu 1972 dve seji, na katerih je obravnaval poročila o raziskavah in pripravil programe raziskovalnih nalog za naslednje leto. V skladu s pogodbenim rokom so Kila do konca, marca oddana Skladu Borisa Kidriča poročila o II. fazi spe teološki h. ihtioloških in klimatoloških raziskav. medtem ko hidrobiološke raziskave v okviru te faze še niso dovršene iu so bile obveznosti prenesene v nasiednje leto.
I z navedenih poročil povzemamo naslednje ugotovitve. Nu podlagi dosedanjih klimatoloških raziskav bo mogoče podali sliko klimatskih razmer na Cerkniškem jezeru in okolici za daljšo dobo pred ojezeritvijo. Z zajezitvijo odtoku iz jezera v klimatskem pogledu ni pričakovati bistvenih sprememb in negativnih posledic. Za podrobnejšo k 1 i matološko podobo posameznih predelov Cerkniškega jezera pa bi bilo treba pripraviti program mikroklimatskili raziskav in ga prilagoditi potrebam turizma in drugim naravoslovnim raziskavam. Ihti o I o š k c raziskave so osvetlile šele posamezne probleme v zvezi s prehrano rib in sestavo vrst. Premalo pa je na voljo podatkov o naravnem stanju pred ojezeritvijo. Prav tako ni mogoče ugotoviti posledic spremenjenega režima presihanja jezera. Nedvomno je ščuka vodilna ribja vrsta in je tudi največjega gospodarskega pomena. Podaljšanje pop ki v lahko samo ugodno vpliva na njen razvoj. Ponovno pa je treba podčrtati nevarnost onesnaženja jezerske vode z industrijskimi odplakami v Loški dolini, ki že ogrožajo ribje bogastvo tamkajšnjih voda. Vegetacijske raziskave Cerkniškega jezera So šele na začetku, izdelan je prvi pregled jezerske vegetacije i primerjavi z vegetacijo Planinskega polja. Podan je predlog za zaščito fiorisiičnega območja v Lipsenju. Spele ološke raziskave so zajele področje na odtočni in pri točni strani ter sed ¡merite in kraške pojave v jezerskem dnu. S tem je bistveno izpopolnjeno znanje o kraški naravi in
razvoju Cerkniškega jezera. Zbrana je dragocena dokumentacija o stanju, pred zajezitvijo.
Za 3. fazo raziskav v letn 1972-75 je Sklad Borisa Kidriča odobril 150.000 din. Največ teh sredstev je namenjenih preučevanju kopenske favne in ihtiološkim raziskavam, nadaljujejo pa se Itidi spelenloške, klimatološke in botanične raziskane. Potek zooloških raziskav v tem letu je nekoliko ovirala visoka voda, zato so se omejile le na nekatere vrste živali. Zbrani koleopterološki in ntalakološki material je v večjem delu že preparirat) in priprav ljen za determinacijo. Tudi ihtio-loške raziskave je ovirala visoka voda. tako da bi bil opravljen le del programa za to leto, V okviru klimatskih raziskav so potekala redna opazovanja, dobljene vrednosti su iz vrednotene in primerjane s sosednjimi postajami. Speleološke raziskave so zajele spremembe v jezerskih požiralnikih, ki so nastale v zadn jih letih pod vplivom zajezitve, v obdelavi pa so doslej zbrani podatki o razvoju Cerkniškega jezera v mlajšem plei-stocenn. Botanične raziskave so bile namenjene ugotavljanju rastlinskih združb, njihovi floristični sestavi, dinamiki in ekološki pogojenosti. Program je bil okrnjen zaradi smrti prof. dr. Maksa \Yrabra, ki je vodil botanične raziskave.
Načrt dela za leto 1973
Nadaljnji program naravoslovnih raziskav obsega prikaz geologije Cerkniškega jezera, izdelavo geomorfološke karte, nadaljevanje ihtioloških in liidrobioloških raziskav. Predvidene so paliuološke raziskave, ki so že doslej dale nekaj zanimivih rezultatov. Klhnatološko in speleološko gradivo bo priprav ljeno za tisk. Nadaljevali pa bi še z zoološkimi in botaničnimi raziskavami, na novo pa je predvideno preučevanje kmetijske izrabe in socialnogeografskih posebnosti Cerkniškega jezera in okolice. K sredstvom za ta program naj bi prispevala Raziskovalna skupnost Slovenije v letih 1973/74 okrog 100.000 din.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
Poročilo o delu v letu 1972
V	okviru osnovne naloge koordiniranja raziskovalne dejavnosti na področju molekularnih ved so člani odbora pripravili in redigirali programe dela, ki so bili predloženi Raziskovalni skupnosti Slovenije. Predložene naloge tvorijo projekt »Molekularne vedet in del ključnega projekta »Interdisciplinarne raziskave v naravoslovnih vedah*. ^ teh projektih je vsebovanih it) raziskovalnih nalog, ki se obdelujejo na Inštituta Jožef Štefan, Kemijskem inštitutu Borisu Kidriča in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Pri recenzijah so sodelovali člani odbora izven Ljubljane, podobno pa SO dobili ljubljanski člani v recenzijo naloge iz drugih republik. S tem opravlja Koordinacijski odbor pomembno nalogo vzdrževanja stikov med raziskovalci iz raznih republik, kar je postalo po ukinitvi zveznih organov za raziskovalno delo še bolj potrebno.
V	letošnjem letu je Koordinacijski odbor razširil svojo dejavnost tudi na aktivno vključevanje in utrjevanje mreže institucij v okviru regionalne mreže koordiniranega raziskovanja na omenjenih področjih. Aktivna vloga odbora se je odrazila tudi v neposredno sprejetih sklepih na konferenci MINE5POL, Budimpešta, 1972, kjer je bil med projekte na področju regionalnega sodelovanja v znanosti vključen tudi projekt molekularnih ved. Prav tako je bil ta projekt sprejet v besedilo 17. zasedanja generalne konference UNESCO v Parizu. 1972. Omenjeni dejstvi sta neposredno formalno priznanje razširitve naše dejavnosti na institucije v državah na prostoru od Romunije prek Poljske in Češkoslovaške do Tiaiije,
Izdali smo prvo številko Informacijskegu biltena: Information Bulletin R^OPeS, Regionai Coopcration Project in Sciences, Vol. 1, No. 1. maj 1972, katerega namen je sproti obveščati raziskovalce z omenjenega prostornega območja o opravljenem delu, publikacijah, kongresih, stanju opreme in drugem. Prav ta publikacija nam je neposredno povečala komunikativnost in ugled Koordinacijskega odbora. V decembru
1972 je bil na Inštitutu za teoretsko fiziko univerze v Budimpešti krajši delovni sestanek s področja teoretskih raziskav faznih prehodov, ki se ga je udeležil prof, I„ Fieiuan. Znanstveni seminar ali konferenca tega tipa bo v Ljubljani prihodnje leio. Ta vzpodbuda je neposredna posledica naših prizadevanj v razširitev raziskovalnega prostora v regijo sosednjih držav. Koordinacijski odbor je bil soorganizator letne šole Assemblies of Bio-Macromolecules-c, Strunjan. september
1972.	To je bila mednarodna letna šola v okviru podiplomskega študija strukturne biofizike.
Trenutno tečejo priprave na mednarodno konferenco »Coju-puiers in Chemistry*, ki bo v Ljubljani od 12. do 17. julija
1973,	ki so ena izmed glavnih dejavnosti odbora. V letu 1973 predvidevamo še kolokvija »Primerjava seiniernpiričnili in ab-initio metodi in »Vezava substrat-aktivna molekula«.
V okviru Koordinacijskega odbora za molekularne vede so imeli predavanja;
dr. J, Ladik, Centra] Research Institute for Chemistry of Hungarian Academy of Sciences, Budapest, &SCF Calculations on Nucleic Acids^,
dr. S. Maričič, Institut za biologijo univerze v Zagrebu i Raziskave hemoglobina s spektroskopskimi metodami«,
dr. G. J. Krüger, EURATOM, CCR, Ispra, Italija, »Electron Spin-Rela.mtion in Solutions of Organic F ree Radicals.'.
Odbor se je sestal dvakrat, in sicer 12. aprila in 13. junija v prostorih S AZU v I. j ubij a ni.
15 — Lft6JriS
225
TERMINOLOŠKA KOMISIJA
Pravna sekcija
Poročilo o delu v letu 1972
Sekcija je imela 30 sej. v katerih je pretresala gradivo za končno redakcijo slovenske pravne terminologije. Dokončno je redigirala termine Črke P (od gesla »poplavljene« do konca črke) ler malodane vso črko R (do gesla "-režiserski*). Gradivo ieh dveh črk ■ kakor tudi vseh prejšnjih — pa je treba še tehnično urediti.
Sekcija je tudi v letu i972 odgovarjala na dodatna vprašanja. ki jih je pošiljalo uredništvo slovarja slovenskega knjižnega jezika v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli.
En honorarni ekscerptor je nadaljeval izpisuvunje pravnih virov in pravnega slovstva iz zadnjega časa. Konec leta 1972 je obsegala sekcijska kartoteka 262,953 izpisanih listkov.
Osebne spremembe
Ker se je število članov sekcije s smrtjo profesorjev v pok. dr. Leonida Pitami ca in dr. Avgusta Munda (Letopis SAZU, 22. knjiga, str, 151) znatno skrčilo, je predsedstvo SAZU Z odločbo z dne 1. 3, 1972, štev, 0!-616.'f-1971, imenovalo za nove sekcijske člane profesorja prav ne fakultete v Ljubljani dr, Petra Kobeta in dr. Ivana Tomšiča ter samostojnega svetovalca republiškega sekretariata za pravosodje in občo Upravo SR Slovenije nasl. docenta dr. Cirila Kržišnika.
Dne 1. novembra 1972 je šel znanstveni svetnik sekcije dr. Vladimir Kukman na lastno željo v pokoj. Delo bo nadaljeval do imenovanja naslednika.
Načrt dela za leto 1973
Sekcija bo nadaljevala izpisovanje najnovejših pravnih virov in pravnega slovstva. \ sejah bo dokončala končno redakcijo črke R ter določila končno besedilo črk S. S. T in U.
Tehniška ¡sekcijii
Poročilo o delu v letu 1972
\ sekciji je vse leto prevladovalo izpopolnjevanje poglavitne naloge, in sicer bogatitev kartotečnega gradiva v okviru terminov iz obeli knjig splošnega tehniškega slovarja, izdanega v dveh knjigah leta i962 ozlr. 1964 po naslednjih vidikih:
1.	Preverjanje obstoječih terminov, izpopolnitev in dopolnitev definicij ali razlag, ki so združene z razvojem tehnike v zadnjem desetletju, kar neogibno nalaga razširitev pojmov.
2.	Bogatenje zadeva predvsem stroke, ki sn v prvih izdajah Splošnega tehniškega slovarja zastopane preskromno ali nepopolno, čeprav pri tem ne bo nikdar dosežena dosledna popolnost. Privzeti je bilo treba tudi stroke, ki pred desetletjem spričo premajhnega števila sodelavcev sploh niso bile vključene. Z razširjeno dejavnostjo je uspelo izpopolniti gradivo iz že ohdelanih strok: elektrotehniške, agronomske Z odtenki kakor sta zootehniška in poljedelsko strojništvo, gradbene, kemijske, strojne in varilske. Povsem na novo se je bilo treba lotiti vrste tehniških področij: rudarske in naftne stroke, papirne in prehrambene industrije, avtomatizacije in izraznega fonda iz urbanizma, mineralogije, petrologije, železniškega besedišča in najnovejšega gradiva iz mednarodnega sistema enot. Manj upoštevane so ostale: matematika, opisna geometrija in geodezija zaradi pripravljenih rokopisov za na-tisk. kakor tudi metalurgija, za kaiero je izšel večjezični slovar.
3.	Široka razvejanosi tehniškega besedja je izkazala neogibno potrebo po poenotenju terminov v različnih panogah, ki se pravopisno ozir. besedotvorno razhajajo, čeprav je govor o istem pojmu.
4.	Posebna skrb je bila namenjena izločanju vse nepotrebne tuje besedne navlake, ki si utira pot v teoretično in uporabno tehniko in je nadomesti ji va z lepimi in pravilnimi slovenskimi besedami z edino izjemo za tako besed je, o katerem je odločujoča t. i, mednarodna povezanost.
Opisano obširno delo je opravljala sekcija na It rednih sejah in na pogostnih sestankih in posvetili članov sekcije z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami ter industrijo vseh tehniških panog,
l speli tako usmerjenega delil se kaže v razširitvi kartotečne zbirke samo Čisto strokovhega gradiva na skoraj dva-
kratni obseg besednega sklada, po katerem je bil izdan naš prvi splošni slovar.
Zunanje delo
Sekcija je v stikih z ustanovami in industrijo z nasveti pomagala pri uvedbi pravilnih tehniških izrazov.
Sekcija se je udeležila lil. simpozija tehniške besede v okviru »Posvetovanja o slovenski knjigi«, ki so ga priredili Odbor za mednarodno leto knjige pri ZKPO Slovenije, Odbor za književnost, založništvo in knjižničarstvo pri KS Slovenije ter Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije. Člani sekcije so v devetih referatih razčlenili pregled dejavnosti v posameznih glavnih panogah — ker je od 11, simpozija tehniške besede preteklo natanko deset let — ter opozarjali na najbolj pereča nerešena vprašanja. Med temi je mednarodnega pomena naš terminološki dolg Mednarodni standardizacijski komisiji (ISO), v nas ok vir pa sodijo Jagoslovanski standardi (JUS), ki naj bi ■izhajali povrh angleškega tudi s slovenskim naslovom, če več ne bo mogoče doseči.
Gradivo s ITI. simpozija tehniške besede je pripravljezio za tisk.
Načrt za leto 1973
1,	Sekcija bo nadaljevala z zbiranjem tehniškega besedja do tolikšne izpopolnitve, da bo ob določenem času zrelo za sestavo rokopisa za II. izdajo tehniškega slovarja nb nespremenjeni okoliščini, da tako zbiranje nikdar ne more biti dokončno.
2.	Sodelovala bo s sestavIjalci SSKJ pri Inštituta za slovenski jezik pri razlaganju tehniških gesel za namene SSKJ.
j. Prizadevala si ho poseči v ieže dostopno jedrsko ter v ojaško terminologijo.
Medicinska sekcija
Poročilo o delu v letu 1972
Medicinska sekcija Terminološke komisije SAZL jc delala v letu 1972 v naslednji sestavi: načelnik sekcije prof. dr. Stanko Banič, člani sekcije: prim. dr, Mirko Kari in, dr. Frarijo Smerdu, prof. dr. Janez Bat is, prof, dr. Ivan f.enarl. prof. dr. Vito LavriČ, doc. dr. Janko Knstnapfcl. znanstveni svetnik dr. Lino I.egiša.
Sekcija se je sestajala enkrat tedensko po dve uri, razen v Času [joleinih počitnic. Na sestankih jc nadaljevala s končao
redakcijo doma pripravljenega gradiva za poskusni snopič Medicinskega terminološkega slovarja, ki bo zajel črko A. Do konca leta je sekcija obdelala dobri dve tretjini terminov, ki se začenjajo s črko A.
Kakor v prejšnjih letih je sekcija tudi v letvi \972 sodelovala pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika, in siceT tako, da je dajala odgovore na pismena vprašanja Inštituta za slovenski jezik, ki je želel dopolnilna pojasnila k nekaterim razlagani medicinskih terminov.
A letu t9?2 se je osamosvojila Veterinarska sekcija Icrmi-nološke komisije, ki je do osamosvojitve delovala kot pod-sekcija Medicinske sekcije.
Načrt dela za leto 1973
Medicinska sekcija namerava v letu 1973 dokončati redakcijo gradii a za poskusni snopič Medicinskega terminološkega slovarja in predali gradivo v tisk.
Sekcija bo še naprej sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik tako. tla bo dajala na zahtevo Inštituta dodatna pojasnila k razlagam nekaterih medicinskih terminov.
Veterinarska sekcija
Poročilo o delu V let 11 1972
A letu 1972 (13. 3. 1972) se je veterinarska podsekcija. na p red Jug Terminoloike komisije SAZU in po sklepu skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti, osamosvojila in postala Veterinarska sekcija Terminološke komisije SAZU. Za načelnika sekcije je bil imenovan prof, dr. Janez Ratis. za člane pa profesorji dr. Janez Banič, dr. Oskar Bobm, dr. Vlado Gregorovič in dr. i eo Bigler.
Sekcija je delala na rednih delovnih sejah vsak teden 2 uri. Na teh sejah smo obravnavali ekscerpiraiie termine iz veterinarstvu in pripravljali material zn jugoslovanski veterinarski terminološki slovar. Veterinarski terminološki sekciji v Zagrebu smo poslali približno 2000 gesel oz. prevodov iz srho-brvaščine v slovenščino. Inštitut zn slovenski jezik pri SAZU pa nam je pošiljal izraze za Slovar slovenskega knjižnega jezika zaradi pojasnil in dodatnih razlag.
Glavna skrb Veterinarske terminološke sekcije pu je bila priprava terminov za slovenski veterinarski terminološki slovar. Letos smo pričeli s pripravo lipkopisa za črko »a«. Za to
črko imamo zbranih	terminov z razlagami. Seveda pa
imamo zbranega tudi veliko materiala za nadaljnje deio pri rokopisu za slovar, in sicer približno 61)00 terminov z razlagami in približno lO.GGO izrazov brez razlag.
Vsi termini v Veterinarskem terminološkem slovarju bodo imeli razlage. Pri pomembnejših tujih izrazih, predvsem latín skih in grških bomo navedli tudi izraze, iz katerih so nastali strokovni termini. Sicer pa bomo uporabil] izkušnje terminologov iz strok, ki že imajo take slovarje ali pa so v pripravah pred nami iti hkrati seveda upoštevali navodila leksi-kografov.
Načelnik sekcije prof. Batís je sodeloval kot član tudi v medicinski terminološki sekciji.
NaČrt dela za leto 197?
1.	Dokončali bomo delo za jugoslovanski terminološki slovar; prevedli bomo v slovenščino vse termine, ki smo jih naknadno dobili od hrvaških terminologov ali pa smo jih sami predlagali kot dopolnilo k njihovim alfabeta rijem,
2.	Nadaljevali bomo z ekacerpiranjem veterinaske literature.
3.	Izdelali bomo tipkopis slovenskega veterinarskega terminološkega slovarja do Črke *d<" (a, b, c. č, d),
4.	Prof. Batis bo tudi v letu 1973 sodeloval pri delu medicinske terminološke sekcije pri SAZL
Naravoslovna sekcija
Poročilo o delu v letu 1972
V ietu 1972 sta bila pripravljena za tisk 2 osnutka terminološkega slovarja, in sicer Matematična terminologija profesorja dr. Alojzija Y adnaia iu Terminologija opisne geometrije profesorja Otona Sajovica. Sestavljen je bil tudi osnutek terminološkega slovarja iz geografije, ki ga sedaj dokončno ureja višji znanstveni sodelav ec SAZl_ v p. dr. Roman Savnik.
Ekscerpiorji so oddali 2217 novih kartotečnih listkov iz novejših del, in sicer prof. Julij Antič 55S iz kemije, prof. Ivan Krečič 1410 listkov iz blagoznanstva, inšpektor Stanko Uršič 269 listkov iz dela: Strnad, Kvantna fizika (iz leta 1969); prof. dr. Alojzij Vadnal pa 1700 listkov iz najnovejših usa te matičnih del. ki so izšla do konca leta 1972.
Načrt dela za leto 1973
f. Dr. Roman Savnik bo dokončno uredil osnutek terminološkega slovarja iz geografije.
2. Sestavljati se bosta začela osnutka terminološkega slovarja iz meteorologije in zoologije po končanem izpisovanju terminov iz novejših del.
5. Izpisovali se bodo termini iz botanike (posebno sistematska), iz kemije (Organske spojine L del. biokemija, slovenska kemijska nomenklatura), iz fizike (Strnad, I. vod v fiziko, iz leta i%9). Milja Rosina. Jedrsku fizika (1969) in iz gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika.
4. Sekcija bo še naprej sodelovala pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga pripravlja Inštitut za slovenski jezik pri SAZU.
Umetnostna sekcija
Poročilo o delu v letu 1972
Sekcija je imela v navedenem letu vee delovnih sestankov. na katerih so člani pregledali dosežke in določali smernice za nadaljnje delo.
Kot že nekaj let sčm se je tudi v letu 1972 nadaljevalo ekseerpiranjc na raznih področjih, Čeravno Jie povsod z enakim uspehom. Najuspešnejše je bilo v smeri likovne umetnosti in ljudske glasbe, deloma tudi v smeri gledališča. Potem ko so se postavili in utrdili kriteriji, ki iniajo za ta področja nekatere speci fienosii, se je prizadevanje v nakazani liniji znatno razširilo. V bližnji prihodnosti bo že ponekod zahtevalo ustrezno redakcijsko koordinacijo in eventualno neke posege v smeri usklajevanja (npr. likovna umetnost, ljudska glasba, ev. umetni ples). Kolikor SO na razpolago poročila, je delo na področju baleta v glavnem opravljeno, vendar gradivo še ni takšno, da bi bilo luogoee začeti Z redakcijskim delom. Doslej žal še ni moglo steči ekscerpiranje za področji televizije in kinematografije, ker primanjkuje potrebnih strokovnih sodelavcev. Takšen je položaj tudi na lorišču glasbe (umetne), kjer pa je upanje, da se bo delo kmalu in uspešno začelo.
Ves čas obstoja in tudi v letu 1972 se je sekcija srečavala z ovirami, ki jih je več. lako npr. vprašanje ekscerptorjev — osebe, ki sn strokovno sposobne, je ;e mogoče najti, teže pa ljudi, ki bi bili obenem za ekscerpiranje tudi strokovno zain-
teresirani. V tej zvezi še vplivata dva luktorja. ki kontinuiteto deia bistveno zavirata: materialna sredstva in ustrezen prostor. Prva so bila sicer v letu 1972 večja kot prej. venrlar Se dolgo ne zadoščajo, kar ne dopušča Širine, ki bi bila potrebna in tudi ne stimulira. Prostor pa je sploh poglavje zase: navzlic večletnim prizadevanjem ga sekcija še danes nima, ravno tako nima pomožne administrativne moči. ki je za koordinacijo področnih komisij, evidentiranje dela in nujno tehnično pomoč potrebna. Brez zadovoljitve teh najnujnejših potreb (materialna sredstva, prostor, administratorka) sekcija ne bo mogla realizirati svojih nalog, kar sicer hoče in želi. Delovni pogoji potemtakem niso niti najmanj ugodni, še tak idealizem ne more zvečati storilnosti in širiti intenzivnosti hotenj.
Avgusta 1972 je umrl načelnik umetnostne sekcije, akademik France Štele. Vodil jo je skozi vrsto let. za njegovo požrtvovalno delo mu je sekcija dolžna veliko zahvalo.
Načrt deta zu leto 1973
t) delu v letu 1973 je sekcija obsežno razprav ljala na svojem delovnem sestanku novembra 1972. So so bili ugotovljeni dosedanji dosežki, je bilo sklenjeno, naj se ekscerpiranje v letu 1073 sistematično nadaljuje na vseh področjih, na katerih je bilo že doslej razmeroma aktivno, začne pa naj se tudi tam, kjer ga doslej še ni ali skoraj ni bilo. Za ta namen bn treba pritegniti zunanje strokovne sodelavce. Z redakcijskim delom naj se prične tam, kjer bodo za to dozoreli pogoji, ustrezne strokovne komisije so že postavljene. Sekcija si bo seveda tudi naprej prizadevala, da se zgoraj omenjena vprašanja, ki zavirajo delo, rešijo. Kot doslej bo seveda tudi poslej sodelovala v okviru celotne Terminološke komisije SAZU.
ZNANSTVENA PISARNA
Poročilo o delu v letu 1972
Ob pripravah novega statuta SAZU je bil sprožen tudi predlog preimenovati dosedanjo znanstveno pisarno v »oddelek za znanstveno koordinacijo«. V tej smeri se je delno tudi razvijalo delo v letu 1972 z nalogo zagotoviti uresničevanje znanstvenih programov, v bisivu pa iskanje boljših možnosti za znanstveno delo enot in celotne SAZU. To iskanje ima več strani: urejanje odnosov med SAZU in sorodnimi ustanovami oziroma družbenimi organi, povezovanje iiištiiuiov zaradi uresničevanja polilike razredov in skupščine SAZU, odpiranje novih področij, skrh za opremo, puhlici ran je del in populariziranje dosežkov ipd.
Za takšno delo pogoji v letu 1972 niso bili ugodni. SAZU ni dobila dovolj sredstev, da bi mogla docela izkoristiti vsaj obstoječe, čeprav skromne kapacitete in odpraviti i. i. ozka grla svojega znanstvenega udejstvovanja. Premajhne dotacije pri ustaljenem številu deluvcev in že uhojeni režiji gredo pue nujno na škodo funkcionalnosti ustanove. Zato je bilo treba reševati probleme sodelovanja s sorodnimi ustanovami (npr, z Nacionalno akademijo znanosti ZDA), nabave opreme in izdajanja rednih publikacij s posojili. Iniciative za razvoj znanstvenega dela so ostale dobre pobude: izkoristili smo čas, da bi preverili koncepte, da bi pripravili predloge za bodoče ali nove sodelavce, za kooperacije.
Znanstvena pisarna je opravljala tekoče delo:
zbirala gTadivo in sodelovala pri redakciji 22. knjige Letopisa SAZU,
posredovala pri pripravljanju in sklepanju pogodb za raziskovalno delo, pri zagovarjanj u tem na panelnih diskusijah, pri globalnem obravnavanju položaja raziskovalnih enot
SAZU,
organizacijsko pripravila 6 predavanj domačih in tujih z n a nst v eniko v,
organizirala je bivanje ameriških znanstvenikov, ki prihajajo k nam na osnovi pogodbe vseh akademij znanosti iti
umetnosti v Jugoslaviji (pripravljali smo za 9 goslov, prišlo jih jo 8),
sodelovala jc pri pripravah za sestanke z iz v edcnci OECD in UNESCO,
na zahtevo Raziskovalne skupnosti Slovenije je pripravila podatke za register znanstvenega kadra (¡Z vrst sodelavcev
SAZU),
opravila je popis (redni, letni) znanstvenih enot SAZU, izvedla anketo, katere namen je urediti sistem poslovanja in odnosov med SAZU in Raziskovalno skupnostjo Slovenije, pripravila je odgovore na več tujih prošenj (Akademija znanosti ZSSR. komisija UNESCO za repetiiorij o znanstvenih ustanovah),
posredovala razue informacije inštitutom in upravi SAZU, družbenim in drugim organom, podaike in oeeue za razne kandidature, za nagrade ipd.
Tekoče, a zelo zahtevno delo, je izdajanje Raziskovalca, katerega glavni urednik je upravnik Znanstvene pisarne. A' letn 1972 so izšle vse načrtovane številke, se pravi 9 dokaj znjetnih zvezkov. V Raziskovalcu je skušal urednik odpreti čim širši pogled v politiko s področja znanstveno-raziskovalnega delu. pa tudi na dosežke v znanosti pri nas in v svetu, Tuko so bili raziskovalci seznanjeni z razvojem znanosti, temeljito so bila tudi obravnavana vprašanja organ i žira nosi i, usmerjenosti in rezultatov znanstvenega dela v SAZ1 . A številkah 1 do -1 jc upravnik znanstvene pisarne — Seveda oh pomoči sodelavcev vseh eaot SAZL — razgrnil pred javnost strukturo in programsko usmerjenost SAZU. Orisana jc bila dejavnost treh razredov (njim pripadajo razi skovat no-znan-stvene enote), v sklepnem delu pa so bile razgrnjene pred javnostjo tudi nekatere dileme, razvojne koncepcije in predlogi-Ob javi jena je bila sedanja organizacijska shema in predlagana njena izpopolnitev z nekaj preuvrstitvami sedanjih in tudi s predlogi za nove enote SAZU, Te zasnove se postopoma uresničujejo: nekatere predloge je sprejelo in uresničilo predsedstvo SAZU, nekaj bo prinesel novi statut, marsikaj pa je odvisno od sredstev in splošnega položaja SAZU, tisto novo pa tudi od nadaljnjega razvoja znanosti pri nas, ki je v tem letu v glavnem bilo zaposlena z vprašanji novih oblik in zasnov samouprav Ijanja in financiranja.
Bistveni pomen predstavitve dejavnosti inštitutov SAZL v Raziskovalen, torej pred znanostjo in politiko, je v opozorilih, kje bi morali bolj načrtno in z večjo pndpOro uresničevati cilje naše nacionalne politike in programov v znanosti.
»V času iskanja novih možnosti in krepitve ustvarjalnosti, splošne modernizacije gospodarskih in drugih dejavnosti in spremljanja napredka v znanosti in tehnologiji je vredno opozoriti. da je SAZU aktivna, da kaže znanstveno moč tudi v tej smeri. Bila je dejavna pri pripravah in obravnavanju novega zakona, razrešuje svnjo notranjo problematiko in organiziranost, pripravila je zasnovo programa in znanstvene politike ter jo razgrnila pred strokovno in širšo družbeno javnost, širi krog svojih sodelavcev, povezuje se z drugimi institucijami, oživlja znanstvene skupnosti razredov, dejavna je tudi na mednarodnem torišču — tO je obetavna diagnoza. (Raziskovalce 1972/4, Str. 241.)
2al v tem letu še ni bilo bistvenih premikov, vendar so vprašanja odprta in postavljena tia dnevni red vseh organov in organizacij, k t vplivajo na razvoj znanosti iti položaj SAZU.
SAZU je na predlog znanstvene pisarne ustanovila komisijo za stike s tujino in komisijo za investicije in opremo, njen upravnik je tudi tvorno sodeloval pri pripravah za statut. O vprašanjih organizacije znanstvenega dela je razpravljal tudi podpredsednik SAZU akademik dr, Anton Kuhelj (Raziskovalec 1972/7, str. 3S6).
V	3. številki Raziskovalca je njegov urednik in upravnik znanstvene pisarne SAZU objavil »Osnove politike in programa znunstveuo-raziskovaliiegu dela SAZU« kot osnutek za razpravo. To je sovpadalo s časom, ko je Raziskovalna .skupnost Slovenije priobčila »fragmente za formiranje raziskovalne politike«. Namen objave v Raziskovalcu je bil doseči družbeno potrditev programa in za ta namen potrebna sredstva. kar v letu 1972 ni bilo doseženo. Objava je hotela pokazati, da je SAZL zmožna koncepcije dela na celo desetletje naprej, torej programa, v okviru katerega uresničuje zaenkrat samo nekatere naloge.
Znanstvena pisarna se je tudi ukvarjala z vprašanjem uresničevanja koncepcije (zakona o SAZU) o znanstvenih skupnostih razredov (Raziskovalec Št. 5—6/1972),
V	drugi polovici leta so bili napori upravičeno usmerjeni navzven: k iskanju novih možnosti in k obravnavanju novih idej. SAZU je znova vložila vse prošnje za financiranje raziskovalnega dela pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Posamezni inštituti so sami iskali možnosti za razširitev dejavnosti (za raziskovanje krasa, za arheologijo, za biologijo, zu narodopisje idr.). Upravnik znanstvene pisarne je v tej lastnosti in v lastnosti znanstvenega delavca sodeloval z drugimi pred-
stavniki SAZU ali njenih enot na več znanstvenih zborovanjih nli posvetih o raziskovalnem delu.
Redno tekoče delo v pisarni znanstvene pisarne vodi mag. Jolanta Groo-Kozak, naloge v zvezi z organizacijskimi pripravami za znanstveno koordinacijo pn je opravljal upravnik dr. Avguštin I.uh — še vedno kot zunanji sodelavec, saj je še vedno na poklicni dolžnosti predsednika pros vet no-k uit ur nega zhora Zvezne skupščine, izvoljen pa je hil še za predsednika Republiške izobraževalne skupnosti in za predsednika pedagoškega s vela Višje šole za organizacijo dela. Ukvarja se z razvojem organizacijskih znanosti, vodil je delo za pripravo simpozija o njih in moderni organizaciji dela (na računalniških osnovali). Sodeluje tudi pri razvoju marksološkcga Centra C K ZK.S in predlagal je, da se razvije znanstveno-razisko-valna enota za marksistično sociologijo, filozofijo in politično ekonomijo pri.SAZU.
Delo znanstvene pisarne je torej v glavnem naravnano na tO. da hi se s pomočjo moderne organizacije dcln in z razrešitvijo nekaierih bistvenih vprašanj v okvirih Raziskovalne skupnosti Slovenije izboljšali pogoji za razvoj znanstvenega dela na SAZU. kar je seveda bolj odvisno od sredstev kakor od konceptov.
BIBLIOTEKA SAZU
Poročilo o delu v letu 1972
Leto 1972 je proglasil UNESCO za mednarodno leto knjige. S tem v zvezi So bile knjižnice po vsem svetu še prav posebno poklicane, da storijo čim VCČ za pospeševanje bibliotekurstva in knjižne kulture. Tako je Stala tudi naša biblioteka v preteklem letu pred posebno nalogo, da se na primeren način vključi v ta prizadevanja in po svojib močeh prispeva k tej mednarodni akciji. Skozi vse leto srno imeli to dolžnost pred očmi m jo skušali čim bolje izpolniti.
Gotovo ne sodijo v to poglavje ažurno opravljena tekoča dela, ki jih tako kot prejšnja leta tudi v letu 1972 lahko izkažemo. Pač pa je bil liaš delovni načrt za mednarodne leto knjige zastavljen tako široko, da terja od biblioteke posebne napore. Ce pogledamo načrt, ki smo si ga zastavili ob začetku leta, lahko ugotovimo, da smo ga skoro v celoti izvršili. Kolikor ga dokončno nismo uresničili, so bile temu krive samo zunanje ovire; pač pa smo ga dopolnili še z raznimi dodatnimi deli, Tako ob koncu leta lahko ugotovimo, da je bilo mednarodno leio knjige za našo biblioteko povsem uspešno.
Najpomembnejše dejanje je bilo gotovo to. da smo si v začetku aprila postavili čitalnico .in jo uredili. Čeprav je še vedno zasilna, smo vendar veseli, da jo imamo, in da je tako naš knjižni Fond vsakomur pristopen in vedno na razpolago. Seveda pa je delo v čitalnici dodal na obremenitev za naše osebje, katerega število je ostalo isto kot prej.
Nič manjšega pomena, posebej za širšo javnost, pa ni bila razstava vseli akademijskih publikacij. Odprta je bila v prvi polovici decembra v novi Prešernovi dvorani akademije. Biblioteka je to razstavo pripravila, postavila in na njej z diagrami izkazala posamezne Funkcije akademijskih publikacij in Iljilt mednarodnih uspeh. Razstava je presenetila z velikim številom eksponatov in tako na nazoren način pukazala obiskovalcem (teh je bilo 405) pomen akademijskih publikacij za slovensko znanost in kulturo.
Po programu, ki smo si ga začrtali lansko leto, smo končali z delom oh rokopisni ostalini Franceta Stcleta (biografski materini, korespondenca 1001—J931, rokopisi iZore* in »Doma in sverat), nadalje smo strokovno uredili in katalogizirnli doslej neobdelani rokopisni fond. Začeli in dokončali smo katalogizacijo rokopisne zapuščine Frana Ramovša. Cc izvzamemo korespondenco Johna Jagra ter zapuščini Alfonza Paulina in Ivana Regna. smo uresničili dolgoletna prizadevanju po popolni ureditvi rokopisne zbirke naše biblioteke.
Nameravali sino tudi dokončno postaviti čitalniški katalog, saj je zdaj, ko imamo Urejeno čitalnico, to nujno potrebno. Zal pa zaradi preobremenjenosti strokovnega osebja tega dela še nismo zmogli do kraja, ker smo obenem opravljali še revizijo matičnega kataloga. Kot prejšnje leto smo tudi decembra 1972 v našem ekspeditu organizirali prodajo akademijskih publikacij, katerih imamo na zalogi še večje število, z znatnim popustom. I o pot je prišlo v razprodajo 37 starejših izdaj, od katerih smo prodali 1033 izvodov.
Novejše akademijske izdaje smo razstavili na več knjižnih sejmih v Ljubljani in Beogradu ter skušali s tem seznaniti čim širšo javnost s publikacijsko dejavnostjo akademije.
Da bi spravili v promet zalogo naših dvojnic, ki so nam obležale iz prejšnjih let in za katere med našimi zamenjal ni m i partnerji nismo našli zanimanja, snto jih po odobritvi predsedstva ob koncu leta dali Jia razpolago članom in sodelavcem akademije. Interesenti so si izbrali 2% zvezkov.
Bibliotekarskega posvetovanja v Velenju so se udeležili 4 uslužbenci centralne biblioteke. Prav tako je naš zastopnik prisostvoval otvoritvi nove Nacionalne biblioteke sKliment Ohridski« v Skopju.
Ko smo se pred leti preselili v nove prostore, sino predvidevali. da nam bodo zadoščali do konca letu 1972, Naš zadevni račun je bil pravilen. Tako se ob prestopu v novo leto ostro pojavlja problem, kam z novimi akademijskimi publikacijami, kam z novo literaturo, ki nutn dan za dnem doteka. Vsa skladišča so napolnjena, Možna bi bila sicer rešitev v skladiščenj a \ pritličje stavbe Novi trg 3 ali v prostore I, nadstropja istega poslopja, vendar pa so ii zasedeni s stanoval«. Ker akademija nima finančnih možnosti, da bi jim preskrbela nova stanovanja, je realna samo prva od ol>eh omenjenih rešitev.
2e v uvodu lanskoletnega poročila smo opozori!i na težaven položaj, ki se v ti jem biblioteka nahaja in na dodatne težave, v katere bo kaj kmalu zašla, pa se kljub vsem uiemel j it vam
t leiu 1972 ni nič spremenilo ne boljše; prostori še vedno niso dokončno urejeni, ker za to ni bilo potTebnih sredstev. Cc vprašanje razširitve skladišč ne bo rešeno v teku leta 1973, se bo biblioteka zadušila v lastnem knjižnem fondu, ki bo z vsemi svojimi unikati svetovne znanstvene literature pri nas postni zainteresirani javnosti nedostopen.
Še bolj kot lani je letos postal pereč problem inštitut.skih bibliotek, ki jih novo došla literatura prav tako zasipa. Tudi 10 hi lahko deponirali v centralnih skladiščih, Če bi bila na voljo.
Poročilo o tekočem delu smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti ter poleg statističnih podatkov navajamo tudi morebitne pripombe ali pojasnila:
Akcesija: prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
Zamena Darilo Nakup Skupaj knjige	6.200 1.608 2.307 10.115
mikrofilmi	1	—	—	l
rokopisi	—	5	—	3
geografske karte	14	—	615	629
grnmofottske plošče	—	3	9	12
fotografije in reprodukcije	28	272	—	300
Skupaj	6.243	1.868	2.931	11.062
Pri akcesiji daril se zdi potrebno posebej omeniti zapuščino pok. predsednika SAZl.1, a kad. prof. dr. Frana Ramovša. To smo prejeli ob 20-letnici njegove smrti. Obsega del njegove knjižnice (separuti) m rokopise (osebni dokumenti, korespondenca od I. 1909 do njegove smrti in jezikoslovni material).
Dubletrii fond; Sezname dvojnic, ki so se nam nabrale med letom, smo poslali v izbiro lil Ustanovam, od tega 57 v inozemstvu, in uspešno zamenjali 772 dvojnic.
Celotni knjižni fond: Z letošnjim letom je prišel v sklop akademije Glasbeno-narodopisni inštitut kot posebna sekcija Inštituta za slovensko narodopisje SAZU. S tem je naša biblioteka pridobila tudi njihov knjižni fond. ki je ob koncu leta obsegal 3467 volumnov. Zaenkrat bo ta knjižni fond kot poseben del naše hibliotekc vpisan samo v inveutarne knjige Sekcije za glasbeno narodopisje SAZU in vnešen samo v njihovih kartotekah.
Ob koncu leta 1972 je imela biblioteka SAZU 185.426 in-vemarnih številk, in sicer:
knjig in letnikov revij . , mikrofilmov ,„,...
rokopisov.......
geografskih kart . . . . . gramofonskih plošč , reprodukcij in fotografij .
178.906 672
74
2.222 79 3.473
Katalogi: Razen zapuščin ar h. j. J ¿igra in F. Ramovša je ves knjižni fond kataloško obdelan v matičnem katalogu. Ta je hkraii tudi nas abecedni imenski katalog. V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1951.
Redno izdelujemo tudi kataloške listke za knjige in revije, ki so deponirane v posameznih inštitutskih bibliotekah akademije.
Za katalog inuzemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu, kakor tudi za centralni katalog SR Slovenije pri Narodni in univ erzitetni knjižnici, redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kaialoŠke listke.
Sproti izdelujemo tudi kataloške listke za čitalniški katalog.
KrediH: Odobreni kredii za nabavo znanstvenih in strokovnih knjig ter revij je znašal 130.000.— din, čeprav je bil naš predlog znatno višji; 250.000, — din. S predlaganim zneskom bi mogli zadostiti najbolj nujnim potrebam naših inšti-tntskih biblioiek. Predlog ti L bil utemeljen s poglavitnim argumentom. tj. Z razvoj eni inštitutov (čeprav bi moralo biti že to dovolj tehtno), temveč z zviševanjem cen in spremembami pri obračunavanju valut. Zaradi tako skopo odmerjenih denarnih sredstev, ko nismo razpolagali niti z dvema tretjinama predvidene vsote, smo se znašli pred problemom, ki smo ga mogli rešiti samo v škodo naši biblioteki. Nabaviti nismo mogli niti najpotrebnejših knjig, odpovedati smo morali vrsto periodičnega tiska in kljub temu konec leta ugotovitili primanjkljaj. Čeprav smo pri naročilih ukrepali z naravnost pretiranim varčevanjem, je znašala poraba v preteklem letu 167.079,83 din. i_e majhen del dolga bomo lahko pukriii iz aktivnih pozicij nekaterih inštitutov. \ es preostali dolg se bo moral prenesti na račun leta 1975.
Posebnih deviz za nakup inozemske literature nam niso nakazali, ker izvršujemo vsa zadevna naročila preko naših knjigarn.
Zamena; Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ustanovami je naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje. Na ta način se steka v našo biblioteko najnovejša svetovna znanstvena literatura vseli strok. To je poseben namen naše biblioteke in svojska značilnost našega knjižnega fonda. Po drugi strani s tako zamenjavo seznanjamo svetovno znanstveno javnost z izsledki naših najbolj priznanih strokovnjakov. Zato je skoro odveč poudariti, kako važno je, da akademijske publikacije redno izhajajo, saj je to gotovo prvi pogoj za naše uspešno poslovanje.
Z našo knjižno zamenjavo smo lahko zadovoljni. Vzpostavili s nt o redne zveze z vsemi najpomembnejšimi ustanovami, katerih delovna področja ustrezajo zvrstem naše puhli-kacijske dejavnosti.
Nove zamenjalne slike Smo v preteklem leiu navezali s 35 ustanovami (od tega 54- v inozemstvu), redno poslovanje pa smo prekinili s 5 inozemskimi naslovniki.
Ob koncu leta jc bila naša zamenjal na mreža razširjena na SO držav vsega sveta in je obsegala 1543 naslovov (M23 v inozemstvu in 220 v SFRJ). V tem številu je zajetih llOi inozemska in 219 domaČih ustanov ter 22 inozemskih in i domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne knjižne zamenjave niti zamenjave našega dubleinega fonda.
Recenzija: Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 35 naslovov (od tega 2S inozemskih}. Prejeli smo več ocen, ki so bile objavljene v raznih časopisih.
Ekspedil: Skupno smo razposlali 13.855 publikacij, od tega v zameno 7618, v dar 2S03, v prodajo 3434-, Razen publikacij SAZl odpošiljamo tudi skupne publikacije naše akademije s Svetom akademij (CatalogUs florae Jugoslaviae, Calalogus faunae Jugoslaviae in Onomástica jugoslavica), ter izdaje, ki jih je naša akademija prejela v dediščino od nekaterih ustanov.
Stanje zaloge publikacij 31. XII. 1972 je znašalo 102.570 v skupni vrednosti 1,667.150.55 din.
Mnogo akademijskih publikacij je danes že razprodanih: pošle so zlasti siarejše akademijske izdaje. Letopisi in muzi-kalije. Vendar pa je tudi zaloga nekaterih publikacij zadnjih let prav minimalna.
Izposojeoanje: Knjižni fond naše biblioteke izposojamo zaiti te resi rani m osebam v čitalnici ali na dom. "N uvodu lega po-
tk — Lctopi*
241
ročila smo že omenili, da je z aprilom 1972 pričela naša čitalnica redno poslovati, "V njej SO Čitatcljcm po prostem pristopu na razpolago razne enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji, prav tako pa tudi okrog 4-00 raznih revij,
teatralna biblioteka je izposodila v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 261 bralcem, li so našo biblioteko obiskali 2819-krat ill92-krat za izposojo na dom, l(j27-krot za izposojo v čitalnici).
Število izposojenih zvezkov v prcicklein letu je bilo:
v čitalnici...............4.075
na dom . .... t ......... .	5,848
inštitntskjm bjblioteknm ..........7.121
medbibliotečna izposoja 15 bibliotekam v državi	36
t biblioteki v inozemstvu ,,,,.,,,,.	1
Skupaj . . .	17.081
Pripomniti pa je treba, da je medbibliutečno izposojo pretežno nadomestila izdelava yerox-kopij, kar je posebej pri krajših člankih veliko bolj praktično in nič dražje.
Inšlituiske biblioteke so knjižni fond, deponiran pri njih. same izposojale. Ker je pristop h knjižnemu fondu prost in na voljo le inšiiiutskim delavcem, o izposnji v njihovih čitalnicah nimamo statističnih podatkov.
Publikacije: Vsak mesec izdajamo Seznam o akcesiji knjig. Razen tega smo v preteklem letu objavili še Poročilo o delu biblioteke v letu 1971, 4 sezname dublei. Letni seznam periodik 1972 in Seznam razpoložljivih publikacij SAZU.
Vse biblioteške publikacije tiskamo v ciklostilni lehniki ter jih broširamo. Naklada Letnega seznama periodik je 200, Seznama razpoložljivih publikacij 500, vseh drugih publikacij pa 160 izvodov.
Publikacije biblioteke razpošiljamo članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim ustanovam, knjižnicam in knjigarnam, ki se zanje zanimajo.
Administracija: Delovodnik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2527 številk.
Prodaja publikacij je bila v lokalu ekspedita na 1 rgu revolucije 7, po 4 ure dnevno. Izkupiček za prodane publikacije je v preteklem letu znašal 89.609,80 din.
Knjigoveznica: Akademijska knjigoveznica je \ letu lri72 zvezala 532 knjig. Poleg tega je broširala biblioteške publika-
i-i je. restavriraln nekaj starih tiskov ter i/v r še vala d ni g a dela knjigoveike narave.
Persomrfia: Skozi vse leto so bila zasedena vsa sistcmizi-rana mesta v centralni biblioteki, i a to; upravnik, t višji bibliotekar, 1 bibliotekar-refcrent, 2 višja knjižničarja-refe-renta, 2 višja knjižničarja, 1 knjižnica r-rcferent, f knjižničar, 1 knjižničarski manipnlant, i tajnica. I oskrbnik knjižnega fonda, 1 snažilka.
Ena delavka je bila v preteklem letvi na porodniškem dopustu. Nadomeščali st> jn drugi delavci centralne biblioteke.
Lani je uspešno položil strokovni i/.pit I bibliotekar.
Ekspedit vodi poseben delavec z nepolnim delovnim časom.
KlijigOveške posle je opravljal inojster-klijigovez: tudi tO delovno mesto ima nepolni delovni čas.
Za kurirske posle smo imeli na voljo akademijske pomožne delavce.
V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposoje vanje) njihovi delavci. Od lega jih je Je 5 i/, knjižničarske stroke, drugi pa so administrativni, strokovni ali priložnostni delavci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela.
IMENIK BIBLIOTESKIH DELAVCEV OB SONCU LETA 1972:
Primož Ramovš, upravnik Aniku koblur-Horetzky, višji bibliotekar Marija Stergar, bibliotekar-referent Stana Tomšič, višji knjižnicar-referent Vnamarija Valantič, višji knjižničar-refeTenl Darka Brejc, višji knjižničar Olga Maleš, višji knjižničar Živa Lavrie. knjižničaT-refereilt Marko Zorko, knjižničar Malči Anzi. knjižničarski man i pulnnt Vida Baebler, tajnica
Srečko Janež iČ, oskrbnik knjižnega fonda Ljubo Podpac. vodja ekspedita Gabrijel Škerl. knjigoveški mojster Marija Medjimorec, snažilka
IMENIK DELAVCEV BIRLIOTEK ARSKE STROKE V AKADEMIJSKIH INSTITUTIH OB KONCU LETA 1972:
\ ida l rek. bibliotekar-referent v Inštitutu za zgodovino umetnosti
Albina Str u bel j, višji knjižničar v Inštitutu za slovensko narodopisje
Julijarla Sušteršič, višji knjižničar v Orientalističnem inštitutu
Angela Turnšek, višji knjižničar v Inštitutu za literature
luge Kalun. knjižničar-referent v Inštitutu za biologijo
Načrt dela za leto 1975
Biblioteka se bo trudila, da bo v letu 1973 vse tekuče delo redno in sproti v celoti opravila.
Kot posebno delo nas čaka katalogizacija in klasifikacija Jagrove ter Ramovševe zapuščine, česar zaradi obsežnosti seveda ne bomo mogli v celoti opraviti. Pač pa nameravamo urediti in katalogizirati rokopisni zapuščini Alfonza Paulina in lvuna Regna.
Dokončno bomo postavili tudi čitalniški katalog in hkrati izvedli reviziju matičnega abecednega imenskega kataloga.
Skušali bomo v čim večji meri seznaniti javnost s poselili i m značajem in vsebino našega knjižnega fonda ier doseči rim večje zanimanje zanj med bralci.
V decembru bomo ponovno organizirali prodajo akademijski h publikacij z znatnim popustom.
PUBLIKACIJE IN Z A M E N JAVA P U B LI K AC ' IJ
j


PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1972
SPLG5NE IZDAJE
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 22- knjiga, 1971. V Ljubljani 1973. 234 + (II) sir. 9*. 2000 izv. 20,—din.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Razprave VII. Ljubljana 1971 — 1972, 8",
2.	Stanko Paitii: Nov seznam noriš kopa non ski h gomil. Sir. ¡09 -212 + 2 pril. 1972. IKK) izv. 50,—din.
3.	Jože Si vet-: Kompozicijski stavek Wolfganga Stricciusa, Str. 215—302 + (II) sir, 1972. 1000 izv. 34,— din.
4.	Andrej Rijavec: Kompozicijski stavek komornih i ustni-mentalnih del SlavkiL Osierea, Str-303—576. 1972, |OQO i?,v. 20,— din,
5.	Ivan Zel ko: Gospodarska in družbena struktura turnižke pražupnije po letu 1381. Str. 377—473 -J- (I) str. + (3) pril. 1972. 1000 izv. 33.— din.
Arheološki vestni k XXI—XXII. Ljubljana 1970—1971. 340 + (III) sir. + 10 tab. + 3 pril. S». t200 izv. 80.— din. Vsebina;
Peter Petru: Kolokvij o zgodnjem srednjem veku. Str. 3—6, Milko Kos: Naselitev Gorenjske v ranem srednjem veku. Str. 7—16.
Bogo Grafenanir: Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in
vprašanje kontinuitete. Sir, 1?—32. Jaroslav Sašcl : Alpes luliana, Str,33—44. IslVidii Búna: Langobardcn in Uiigarn. Sir. 45—74. Mario Ji r o z y. i : 1 primi duclii Lungobardi del Priuli e la política bizantina verso il dueato. Str. 75—SO. Agües Cscmiczky Sós: Mosahurg-Zalavár i m 9. jahrhun-deri. Sir. $1—94.
Paola Korošec: Kulturni in fasovjii oris slovanskega zgodnjega srednjega veka na območju Slovenije. Str, 95—110, Andrej Valič: Vprašanja raziskovanj zgodnjega srednjega
veka na Gorenjskem. Str. 111—116 + 1 pril, Ljudmila P1 e s n i £ a r - Gee : Emona v pozni antiki. Str. ll~ do 122.
Iva M i k I - C a r k : Predmeti iz obdobja selitve narodov v zbirki
I'iujskcga muzeja. Str. 123—126. Loj ze: Bolla: P ozn oa ti t i Eno grobišče na Rifniku pri Šentjurju.
Str. 127—UO + 1 priL Marijan Slabe: Grobišče iz dobe preseljevanja narodov v Dravljah, Str, 141—150.
Zdenko Vinski; Kt«ni i horizont groblja na redove 6» stolječa n
zapadnoj Jugoslaviji. Str, 131 — 132. Drago S vol j £ a t; Posočje v zgodnjem srednjem veku. Str. 153 tlo 162.
Peter Petru ; Sondi pri sv. Martina v MalenCah. Sir, 163— lt>E>. Elica Boltin-Tomc; Zametki primorskih mest. Str. 167—172. Ivo P i rkovič: Langobardi v panonski fazi. Str. 173—19+. Josip Korošec, iun-i Sv. Jurij in sv. Martin na Svetih gorah
na Bizeljskem v pred romanski dobi. Str. 195—220 + i pril, Irma trcmošnik: Prvi nalazi najstarijih slaveaskih na-
stambl u Bosni i Hercegovini. Str. 221—224. Valter KrtiSii: Kartes pri narodih, živečih na Slovenskem,
gledan skozi prizmo tisočletij. Str. 225—256. Frortk Schvrappach : Steni pe 1 ve rzie rte Latene-Kcramik ans
dem Ringwall von Stična. Str. 237—212 + 10 tab. Paola Korošec: Se nekaj misli o zgodnjcsrcdnjcvcški figuralni plastiki v Sloveniji. Str. 253—26K. Mitja Ji rod ar : Paleolitska poskusna izkopavanja v letih 1969
in 1970. Strv 269-274, Andrej V a ! i č ; Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem, Pozno-
antiČne in zgodnjesrednjeveške najdbe. Str. 275—287. Andrej V a 1 i č : Keramični posodi iz časa preseljevanja narodov
v Kranju. Str. 288—292. Knjižna poročila. Str.293 320.
Staško Jesse; Bibliografski prispevki 1969, 1970. Str. 321—332. Staško Jesse : Zamenjava. Str. 335—540.
Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga pcia. terdo Gestrin: Mit-ninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem. V Ljubljani 1972. 490 + (II) str. + (D tab. 8« 800 izv. 150,— din.
IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE
TradiHoucs 1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1972. 226 -f (II) str. + (t) pril. 4- add. 1000 izv. 90,—din. Vsebina:
Milko M a t i E c t o v : Uvodne besede. Str. 5—8. Niko Knret: Naša 25-letnlca. Komisija (1947—1951] in Institut za slovensko narodopisje SAZU fod 1951). Nastanek, razvoj, delo. Str,9—18 + (1) pril. Niko K u i e t : "5-letnico prvega slovenskega narodopisnega programa. Matija MttTko: Iz jioročila o ¡Narodopisni razstavi čc-škoslovanskii v Pragi I. 1895. (Letopis Matice Slovenske 1896.) Str. (9—26.
Vilko Novak: Emila Korytka nemški članki o slovenske ni
ljudskem izročilu. Str. 27 -32. Milko Matice tov: Koroško zvezdno ime »Skopnjekovo gnei-do -. Str, 55—64.
Helena Ložar-Podlogar: Rchinjske šeme. Str. 65—92. Niko Kure t: Obredni pohodi pri Slovencih. Str. 93—112. Vilomil Bela j : Pogreb s sanmi na Koroškem. (Poskus razlage
zapisa iz 18. stoletja.) Str. 113— Ufe. /.maga K u m c r : iSo pesmi okrogle..Nekaj o slovenskih po-
skočnieah in njih razmerju do nemških. Str, it"—128. Mirko Ramovš; Poirkan ples. Str. 129—148. Bruno Ravnikar: Analiza kurentovih zvoncev. Str. J49 —134.
Serge] Villa n : Komun v Crnotičah. Str. 153—1 TJ.
Animi Cere: O pustnih šegah in Semah v Vaseh in zaselkih pod Krvavcem v Kamniških Alpah. Str. 173—ISO.
Pavle Zablatnik: Iz ljudske medicine pri koroških Slovencih. Str. 181 —Ifi5,
Milko M a t i (■ e i o v ; Rezijanski zagovor proti kačjemu strupu. Str. 186.
Pavle Metku: Nekaj legend iz Karimj>ke in NndiSke doline. Ste. 187—193.
Milko Mat if e 10 \ : Opombe k Merkujcvim hcncškosloven-skini legendam. Str, !
\iko K n re t : Iz porabskšh zapiskov. Sir, 195—205.
Iz Inštituta za slovensko nnrodopisjc. Str, 205.
Slobodan Zečcvič: 18. kongres ji igoslo venskih folklorista u Bovcu 1971. Str. 206-207.
Niko Kure t : I. mednarodni kongres za evropsko etnologijo v Parizu 1971, Str. 207—208.
France S u s n i k : Blaž Mavrel — 75 let. Str- 208— 209,
Luka Kramolc: I rance Czigan. StT, 209—221.
Niko Kuret; Metod Badjura. Str, 211—213,
Vilko Novak : Branislav Rnsič. Str. 2H—215.
Milo van G a v a z z i: Petr Grigorevič Bogatvrev. Str. 216- -217.
RibliograFija v tujih jezikih objavljenih prispevkov slovenskih ns rodopiscev 194"—1972. Str. 219—224.
Xiko Kuret: Sodobnosti se ne odpovedujemo. Str.223.
Sodelavci tega zvezka. Sir. 226,
Naznanilo uredništva. Str, 226,
IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE
Razprave. Oddelek za prirodoslovne vede. XV. Ljubljana 1972, 8®.
1000 izv.
Vsebina:
1.	Ivka Munda: Seasonal anil Ecologically Conditioned Vari-anons in the Fticut oirsoides Association fmm the Istrian Coast (Northern Adriatic). Str. 1—14 + 2 tab. 18,—din.
2.	Ivka Munda: The Effect of Different Chlorinities on the Survival of three Freshwater Spccics: Cladophora fracta (Mull, ex VahL) K ii t zing, Vaucheria gem in ¿da Ilecring and Tribonema vulgare Pascber, Str. 35—48 + 7 tab. 13,— din,
3.	Jože Bole; laksonomija in zoogeografija rodu .S'adleriana Clessin, 1890 (Gastropoda, Prosobranchia). Str, 49 do 74 -f- (II) str. 13,— din.
4.	Božidar Pctar Milorad Curčič: PseUiphochernes hadzii, nouveau Pseudoseorpion dts monlagnes du sud-est dc la Bosnie, Str. 77—93 + (II) Str. 9,— din,
Geografski zbornik XHL Ljubljana 1972. 242 + (II) str. -f (6) pri).
8*. 1200 izv. 84,— din.
Vsebina:
1.	Ivan Gams: Prispevek k mikroklimatologiji vrtač in kraških polj. Str. 5—78 + (I) str. 23,— din.
2.	Darko R a d i u j a ; Senožeško podulje. Pokrajina na stika flu-vialnefra in kraškega reliefa. Str. 81—126 + ti) str. + 3 priL I",— din.
3.	Andrej Kranjci Kraški svet Kočevskega polje in izraba njegovih taJ. Str. 129 194 4- (I) str. 4- 3 pril. 2?.—din.
4.	Darko Radi nj a : Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega moriogenetskega razvoja. Str, 197—242 -+■ (ll! str. 15.—din.
ZAMENJAVA PUBLIKACIJ -EXCHANGE OF PUBLICATIONS
Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v let» 1972 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije naslednjim ustanovam:.
in 1972 the Library of Slovenian Academy of Sciences and Arts was in continuous exchange of publications with following Institutions:
SFRJ JUGOSLAVIJA - SFRJ YUGOSLAVIA
Banjs Luka:
Muzej Bosanske Krajine Beograd:
Arheološki iustiiui Srpskc akademije naaka i umetnosti Arhitektonski fakultet I-iiiverzitela Astronomska opservatorija
Hulkanitloški institut .Srpske akademije nauka i umetnosti Botanički zavod i bašta Prirodno-matemaličkog fakulteta Unt-verziteta
Etnografski iastiuit Srpske akademije nauka i umetnosti
Etnografski muzej
Etnološko društvo Jugoslavije
Geografski institut > Jo v an Cvijič;
Geografski zavod I'rirodno-matematiEkog fakulteta
Gradevinski fakultet
Institut društvenih nauka
Institut za i spiti vanje materi jalu
Institut za nuklearne nauke t Boris Kidrit
Institut za zaštitu bilja
Istoriiski muzej Srbije
Jugostovcnski institut za zantiui spomenika kulture Katedra /.a matematiku. ElektratcliniCki Takultit Komisija /d medicinsko-naučna istraiivaaja Masjuskt fakultet Univerziteta
Mašinski institut Vladimir Farmakovski Srpske akademije nauka
1 umetnosti Matematički institut Muzej grada Beograda Muzej primcujcue umetnosti Muzej šumarsiva i lova
* Ustanove s katerimi sato v letu 1972 vzpostavili zameno, so označeno z zvezdico * .
The institutions with which the exchange of publications started in 1972 ere marked with *.
Narodni muzej
rJuiično društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije
Prirodnjaeki muzej
Rudarsko-geološki fakultet
Savezni hidrometeorološki zavod
Seminar za istoriju jugoslovanske književnosti
Srpska akademija nauka i umetnosti
Srpsko biološko društvo
Srpsko geografsko društvo
Srpsko geološko društvo
Srpsko hemisko društvo
Srpsko lekarsko društvu
Suma raki fakultet
Univerzitetska biblioteka »Svetozar Markovie Vojni muzej
Ztivotl za geološka i penfizieka islraii vanja Bio^rarf na muru:
*Arheolo_!!ka zbirka Bitola:
Društvo zu nauka i umetnost Odbor za Ilerakleja Brežice:
Posavski muzej Celje:
* Mohorjeva družba Celin je;
Zavod za zaštitu spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik;
Dubrovnik i muzej. Arheološki odjel
Historijski institut J ugasla venske akademije zna........ i umjeiuosti
Idrija:
Mestni muzej IUdia:
Geološki zavod u Sarajevu Kamnik:
Muzej Kamnik Ktkinda:
Narodni muzej Kotor:
Pomorski muzej Kranj:
Gorenjski muzej Kutina■
Muzej Moslavine Ljubljana:
Arheološki seminar Univerze Biotehniška fakulteta DruStvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški lestnik Geološki zavod SR Slovenije Gozdarski vestnik
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije lušlitut za biologijo Univerze
Inštitut za gozdno in lesno gnspodarsivo Sloveniji-
I niti tu i ia javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti
Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi
Kmetijski inštitut Slovenije
Mestni arhiv
Narodna galerija
Narodni muzej
Nuklearni inštilul Jožef Štefan
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete
Planinska zveza Slovenije
Prirodoslovnb društvo Slovenije
Slovenska Matica
Slovenski etnografski muzej
Slovenski gleilališki muzej
Slovenski šolski muzej
Tehniški muzej Slovenije
Urbanistični inštitut SR Slovenije
Zavod SR Slovenije za statistiko
Zavod za raziskavo materiala i ti konstrukcij SR Slovenije Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije Zavod za zdravstveno in tehniško varnosi SR Slovenije Zdravstveni vestnik Zgodovinsko društvo za Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Maribor;
Pokrajinski muzej Mežica.
Geološka služba pri Rudniku svinca in cinka Niš:
Balkanološki institut Univerziteta Medicinski fakultet \npi Beograd;
Reptiblički zavod zn zaštilu pri r ode SR Srbije Nooi Sad:
Centralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica Srpska
Pokrajinski zavod za zaštitu spomenika kulture Vojvodonski muzej Novo mesto;
Studijska knjižnica Mirana Jarca Ohrid:
HidrobioloŠki zavod Naroden muzej Osijek:
tlistorijski arhiv u Osijeku Muzej Slavonije Peč:
Visa ekonoinsko-komercijalna i kol a Zavod za Sumarstvo Pirani
Pomorski muzej iScrgej Mašerat
Portorož:
Morska biološka postaja, Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani Priština:
Katedra za šiptarski jezik i književnost Muzej Kosova i Metonijfe Pravno-ekonomski fakultet Prizren :
Zavod za vino&radarstvo i vinarstvo Puta:
Arheološki muzej Istre Društvo za književnost i nmjetnost Rijeka:
Historijski arhiv Medicinski fakultet Pomorski i povijesni muzej Rooinj:
Centar za i straži vanje mora Sarajevo:
Akademija nauka i unijetnosti Bosne i Hercegovine
Arhiv Bosne i Hercegovino
Biološki institut Univerziteta
Društvo istorifcara Bosne i Hercegovine
Ekonomski i ns t itn t Univerzi teta
Geografsko društvo Bosne i Hercegovine
I osiitnt za bigijenu i socijalnu medicino. Medicinski fakultet
Institut za iumarstvo
Katedra jugoslovcnske književnosti. Filozofski fakidtet
Medicinski fakultet Univerziteta
Poljoprivredni fakultet Univerziteta
Pravni fakultet Univerziteta
inmarski fakultet Univerziteta
Zavod za zaštiiii spomenika kulture SR Bosne i Hercegovine Zemaljski muzej Skopje;
Ekonomski institut na Univerzitetot Kinološki muzej
Geografski institut. Prirodno-matematički fakultet
Geografsko društvo na SR Makedonija
Geološki zavod
Institut za folklor
institut za makedonski jazik
Institut za matematika na Univerzitetot
Institut za nacionalna istorija
Katedra za jugoslovanska kniževnost. Filozofski fakultet Makedonska akademija na naukite i umetnostne Medicinski fakultet
Muiersko-konzervatorsko društvu na SR Makedonija P ri rod ona uče n m u z e j
Rcpub. zavod za zaštita na spomenicitc na kultu rala
Seminar za istorija na star vek i arheologija, Filozofski fakultet
Seminar za klasična filologija. Filozofski fakultet
Seminar xa makedonski jaz i k. Filozofski fakuhei
Šumarski institut na SR. Makedonija
Znvod z;s ribarstvo na SR Makedonija Zomjodelsko-šnmarski fakultet na 11 iti verzi tctol Zoološki zavod, Prirodno-Diaiematitki fakultet S /a um; sir; Brod;
i listorijski institut Slavonije Smcdereoo:
Narodni muzej Split:
Arheološki muzej Državna galerija umjetnina Etnografski muzej
Hidrografski institut Jugoslovenske ratne mornarice
Historijaki arhiv u Splitu
Institut za nacionalna arheologija
Institut za oceanngrafiju i ribarstvo
Muzej grada Splita
Naučma biblioteka
Pedagoška akademija
Refionnlni zavod za zaštitu spomenika kulture Vojnopomorski muzej Ratne mornarice Sremski k ar lonci:
htorijski arhiv AP Vojvodine Škof ¡it I.nka:
Loški muzej Stip:
Naroden muzej tHograd;
Biološki zavod Geološki zavod Črne Gore Istorijski institut Črne Gore Repnbliiki zavod za zaštiiu prirode r«zia:
Muzej istoine Bosne Vranje:
Narodni muzej Vršac:
Narodni muzej VukoDar:
Gradski muzej Zadar:
Arheološki muzej liistorijski arhiv
Institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti Institut za hismrijske nauke Filozofskog fakulteta Sveučilišia
u Zagrebu Narodni muzej Zagreb:
Arheološki muzej Artiiv Sit Hrvatske
Biblioteka Pravnog fakulteta SvevEiliiti Botanički zavod Prirodoslovnog fakulteia Sveučilišta Društvo Tnatematič»™ i fizicara
Društvo muzejsko-konzervatorskih radnika SR Hrvalske Etnografski muzej Geofizieki zavod Sveu čil ista Geografsko društvo Hrvatske
Geološko-paleontološka zbirka i laboratorij za krš Jugoslavenskc
akademije znanosti i amjetnosti Historijski institut Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnostt Hrvatsko prirodoslovno društvo imunološki zavod institut Franjáis Institut za geološka i st ra živ an j a instituí za his toriju radničkog pok ret a Institut za narodnn umjetnost Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnost5 Muzej grada Zagreba Muzej za umjetnost I obrt
Muzikološki zavod Mimike akademije u Zagrebu * Naučila misaos — Društvo za ri nap redi v an j o i Siren je nauke Odjel za ornitologiju Instilnta za biologiji! Sveučilišia Odsjek za arheologija. Filozofski fakultet S ven čil ista Odsjek za povjjest umjetnost i. Filozofski fakultet Sveučilišta Poljoprivredna znanstvena smotra. Agronomski fakultet Sveučilišta
Povijesno društvo Hrvatske
Spe teološki odsjek Planinarskog društva tZeljezničart Staroslavenski institut
Studijski kabinet za arheologija Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti Zavod /a slavensku filologiju. filozofski fakultet Sveučilišta Znanstveni bilten Zenica:
Muzej grada Zenice
EVROPA - EUROPE
.taran (Switzerland);
Aarganische Naturforschendc Gesellschaft .t ar/m s (Denmark): Geologisk Institut Staatsbibliotckct Aberdeen (Great Britain):
University Library .-Jfjerysiruj/f/t (Great Britain}:
National Library of Wales .-! cac ia í-Gen ene (Switzerland):
Institut d'Anthropologic de l'Université Acireale (Italy):
Biblioieca Zelantea Atba-luliti (Rumania):
Muzeul Regional Amersfoort (Netherlands):
Rijksdienst voor liet Oudheidkuudig Bodemonderzoek
Amsterdam (Netherlands) :
* Artis-Bibliotheek, Uni versteh van Amsterdam Koninkli.jkc Nederlaudse Akademie van Wetenschappen Koninklijk Instituât voor de Tropen Koninklijk Oudheidkumlig Genootschap Rijksnmseum Nederlands Genootschap vuor Anthropologie Ncderlandschc Entoinologischc Yerceniging Zoologist h Museum. Universiteit van Amsterdam Antwerpen (Belgium):
Koninklijke Maatschappij voor Dierkujide van Antwerpen Aquileia (Italy) :
Associez ¡one Naxionale per Aquileia Arezzo (Italy) :
Aecadcniia 3 Petrarca* di Lettere, Arti e Sc.ieaze Athënai (Greece) :
Akadcmia A thenön
British School id Archaeology at Athens
Comité National Hellénique de l'Association Internationale des
Études du Sud-Est Européen Davis Library, A menean School of Classical Studies Deutsches Archaeo logisches Institut École Française d'Archéologie
Laboratoire de Geologie et de Paléontologie tie l'Université Red ae lie a de la revue Laografía Société Archéologique d'Athènes Société Spéléologique de Grèce Aoenches {Switzerland):
Musée Romain Bac au (Rumania}: Muzeul de Istoric Muzeul de Stiintele NaturU Bad Godesberg (Federal Republic of Germany) : Deutsche Forschungsgemeinschaft Deutscher Fors chungs dien st Fri edri eh -Ehe rí-S t i f t u 11 g JÎ i bl i othe k lustitut für Raumordnung Barcelona (Spain):
Instituto Químico de Sariá Museo Arqueológico Bari (Italy):
Aecademia Pug Ii ese del le Seien« Facoltà di Lettere e Filosofía e di Magist ero Basel (Switzerland):
( / cog ra p h i s c h -c th nol ogiscl 1 e Ges ell scha f t Historische nod antiquarische Gesellschaft Naturforschende Gesellschaft *	Schweizerische Gesellschaft für Ur- und Frühgeschichte
Schweizerisches Institut für Volkskunde Bautzen {German Democratic Republic);
Institut für sorbische Volksforschung der Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Stadtmuseum. Naturwissenschaftliche Abteilung
Béké»csalw (Hungary) :
*	Bèkés Megye Mtizenmi lgazgalosaga Bet fort (France) :
Société Bel Fartai ne d'Émulation Bergamo (Italy):
Biblioteca Civica A. Mai Bergen (Norway) :
Un i vers i tets ii ibi ioteket Berlin (German Demokratie Republic) :
*	Akademie der Künste der DDR Akademie der Wissenschaften der DDR
institut für deutsche Volkskunde der Akademie der "Wissenschaften der DDR
Institut Tüt Ur- und Frühgeschichte der Îlumboldt-UniveisitSt Institut für \or- und Frühgeschichte der Akademie der Wissensehalten der DDR Universitäts-Bibliothek der Humboldt-Universität Zentralstelle für die philosophische Information und Dokumentation
Berlin-Charioüenburg (Federal Republic of Germany) :
Museum für Yi>r- Und Frühgeschichte Bern (Switzerland):
Bernisches historisches Museum Geographische Gesellschaft Nat u r fors che nd e Gesel b ch a f t Stadt- und Universitätsbibliothek /Îpîançon (France) :
institut d'Archéologie de la Faculté des Lettres institut de Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon Bialomieza (Poland):
Zaklad Bad«nia Ssak6w Polskiej Akademîi Nfcuk Biatysfok (Poland) :
Muzeum w Biatymstoku Bilbao {Spain!
. Grupo Espel eologico Vizcaino iti'rnîin^hrtm (Great Brituin):
Birmingham Natural History Soeiety Blindern -- Oslo (Norway):
Dfft Norske Geografiske Selskab Det Norske Météorologiste lastitutt Bochum — Querenburg {Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Ruhr-Universität Bochum Bologna (Italy):
Aceüdemia del le Scicnzc dell" Isti tuto di Bolugnu Gruppo Spel eologico Holognese Istituto di Geologia e Palcontologia deU'Uuivcrsità Museo Civieo
Unione Speleologies Bologuese Bolzaneto-Geiiooa (Italy):
Club Alpino Italiano — Gruppo Speleologico
Bondy (France);
Office dc la Recherche Seien ti fiqne et Technique Oatre-Mer Bonn [Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Universität
Institut für Landwirtschaftliche Zoologie der Universität. — Hv-
droliiologisehe Arlteitsgrnppe Institut fiir Vor* und Frühgeschichte der Universität Xaturhistorischer Verein der Rheinlande und Westfalens I niversitäts-Ribliothek
Verein von Al ter turns freunden im Rheinlande Bordighera (Italy):
Istitutö Internazionale di Studi Liguri Boruk (USSR):
Institut biolofrii van trenn ih vod Akndemii nauk SSSR Bra^üP (Rumania):
Muzeul Jud Clean Brajov Bratislava (Czech osi ov ak i a ]:
Filozof iekä fakulta Univerzity Komcnskeho — Üstrcdna knižniea GeografickÄ kniluiea Prlrodovedeekej fukulty Univerzity Ko-menskeho
Geografieky ustav Slovenske j akademie vied Geologieky üstav Dionyza Stüra
Kabinet etnolögie. Filozof ickd fakulia Univerzity Komcnskrhn Prirodnvedeckä fakulta Univerzity Komenskčho — Üstrednä
kiiiinica Reda k ein »Ochrana fanny «
Slovenska akademin vied — Üstrednä knižniea
Slovenska teehnicku knižniea
Slovenske narodne miizeum
Sociolog i eky ustav Slovens k ej akademie vied
lini ver/itni knižniea
tista v svetove! literatury a jazvkov Sloveriskcj {lkademic vied Üstavy spolecenskych vied Slo venske j akademie vied Bremen (Federal Republic of Germany):
U be rsce-M u scu m Brescia (Italy):
Atcneo di Brescia
*	Museo Civico di S tori a Naturale Brno (Czechoslovakia):
ArcheoJoeicky üstav Ceskoslovenske akademie ved
Etnograf icky tista v Moravskčho masea
Filosofieka rakuita. Sbomik praci
Geograficky ustav Ces kos lo venske akademie vj§d
Krajske stfedisko stalni parna t ko ve peče a oehrany pri rod v
Matice Moravska
•	Moravske museiun. Oddcleni historicke Moravski museum, Prcliistoricke od d člen t Moravske museum, Üstav Anthropos Pedagogicky institut
Prirodovedeckri fakulta University J. E, Purkyne Spcleologicky klub UniversUni knihovna
Üstnv pro ethnografii a folk] orisi i k ü Cwkoslovenske akademie ved
Üstrední kniliovna lékarskc fakultv University J. E. Purkyní Üstredni knihovna veteriaámi fakulty Yysoké íkoly zemédelské Brugg (Switzerland) :
Gesellschaft Pro Vindoniasa Bruxelles (Belçhim) ;
Académie Royale des Sciences, des Lettres et des Beaux-Arts de Belgique
Fédération Spcléologiquc de Belgique Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique Koninklijke Academic voor Wctenschappcn, Lettcren en Schone
Kunsten van Belgiç îLatomus«
Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire Revue Belgsi de Philologie et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Service National des Fouilles
Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zooïogiquc de Belgique Spéléo-Club df Belgique Bucureçti (Rumania):
Asociatia Slaviçtilor din República Socialista România Biblioteca Acndemici Republicii Socialiste România Biblioteca Céntrala de Slat al Republicii Socialiste România Biblioteca Céntrala Uni vers i t ara
*	Cent ml de Informare §i Documentare al Tnvâtamfntulut
Cent m 1 de Informare <ji Documentare în Stiintele Sociale Politice
Institutul Agronomie >N, Baleescuc. Facul latía de Medicina Veterina ra
InstilutuI de Archcologic al Acadcmici Rcpublieii România Instituí ni de Cereetari fri Proiectiiri Piscicole
Institutul de Géologie çi Geografie al Academiei Republicii Socialiste România
Institutul de Istoria Artei al Academiei Republic: i i Socialiste România
*	Institutul de Lingvistica al Academiei Socialiste RomAiiin Institutul de Matematica al Acadcmici Repulilicii Socialiste Remania
Institutul de Speleologie lEmil C. Bacovit&c al Academiei Republicii România Institutul Géologie
Revue des ¿tudes Sud-Est Européennes
Societatea de Stiin^e Biologice din República Socialista România Budapest (Ilungary):
Kudapesti 'lorténetï Múzeum Foldrajzi Tanszékek Ko ny via ra IparmtiYészeti Múzcum Irodalrantudomânyi Jntézete Magyar A lia m i Foldtani Intézet Magyar Foldrajzi farsas à g K tin yv tara Magyar Karszt- és Barlangkuíatá Társnlat Magyar Nemzeti Galéria
Magyar NTcmzeti Múzcum. Kozponti Rcgészcti Kónyvtár
Magyar Tudományos Akadémia Foldiajztadományi Kuiatóinténet
Konyv- és Térképtára Magyar Tudományos Akadémia Konyv tara Magyar Tudományos Akadéfnia. Néprajzi Kutatq C so port Magyar Tudományos Akadémia Nyelvtudomúny i Intézetének Magyar Tudományos Akadémia. Régészeii liitézct Magyar Tudományos Akadémia. Torténettudomúnyi Intézete Néprajzi Milzeum Kiinyvlúra Országos Müeruléki Feliigyeloség SzcpmÜTüszeti Múzeum TermészeUudományi Múzeum Konyvtára Cambridge íGrcat Britain):
Cambridge Philosophical Society University Library Canterbury (Great Britain):
The University — The Library Cal>o di Punte (Italy):
Centro Carmino dj Studi Prcistorici Cardiff (Great Britain):
National Museum of Wales. Department of Archaeohigy Castellana-Grotte {Italy);
lstituto Italiano di Speleologia Catania (Italy):
Accademia Gioenio ili Scienze Natural i Facolta di Let tere e Filosofía 1stituto di Geología dcil'Universitá Cha r (Switzerland):
Historisch-antiqtiarische Gesellschaft von Graubiinden Clermoní-f errand (France):
Inst i tut de Géographie. Faculte des Let tres Cluj (Rumania):
Academia Republic!i Social iste Romania — Filíala Cluj Muzcul do Istoríe Cluj Mnzeul Elnografic al Transilvauiei Coimbra (Portugal):
Instituto de Arqueología. Faculdade de Letras Musen Zoológico da Universidnde de Coimbra Soeícdadc Brote ría na Como (Italy):
Bassefjna Spclcológica Italiana Societa Archeologica Comense Con stanfa (Bu i n an ia):
Muzeul de Arheologie Craiooa (Rumania):
Centru! de Stiin^e Soria le al Academiei de Stiin|e Socialc si Politice a República Socialista. Romania Cremrma (Italy):
Biblioteca Statale di Cremona Debrecen (Hnngary): Déri Múzeum Egyetemi Konyv ta r
Egyetemi Ncprajzi Intézet
Klasszika Filolögiai fntézete Kossuth I.ajos Tudominyegyoteni Delft (Netherlands):
Ethnogra fisch Museum Dijon [France):
Biblrntèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des
Antiquités Spéléo-Club de Dijon Dresden (German Democratic Republic): Bibliothek der Technischen Universität Lndesmnseum für Vorgeschichte .Sachsische l.andesbibliothet
Staatliches Museum für Mineralogie und Geologie Staatliches Museum für Tierkunde Dublin (Republic of Ireland): Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Durham (Great Britain):
University Library Kbersmalde (German Democratic Republic) :
Institut für Pflnnzenschutzforschung Kleinmachnow (BZA). Abt. Tax on oui ie der Insekten Edinburgh (Great Britain) :
Royal Society of Edinburgh
School of Scottish Studies. University of Edinburgh Einen si adi (Austria):
Burgen ländisches La n des mu seu m Erlauben (Federal Republic of Germany):
Deutsches Instilut für ¡merowiugisch-karolingisclie Kunst forsch ting Seminar für slawische Philologie der Friedrich-Alexander-Universität Faenita (Italy):
Soeietà Torrieelliaiia di Scienze e Leitete Ferrara (Italy):
Aecademia del le Seien ze di Ferrara Istituto Fcrrarese di Palcontologia Umana Firenze Ütaly) :
Aecademia délia Craeca Accademia Tos can a di Scienze e Leite re Ri vista di Scienze Preis tori ehe h lémalle-Hauie (Bel g in m):
Société Royale Belge d'Études Géologiques et Archéologiques -Les Chercheurs de la Wallonie« Fossano (Italy):
Bibboteca Civica Frankfurt a. M, (Federal Republie of Germany):
Deutsches Archäologisches Institut, Römisch-Germanische Kommission
Senckenbergische Naturforschende Gesellschaft
Freiburg i. Dr. (Federal Republic of Germany): Deutsches Volksliedarchiv Geographisches In a ti tu i I der Universität Geologisches kaudesaint
Institut Für Ur- und Frühgeschichte der Universität U nive rsï t als -Biblio t hek Gavardo (Italy):
* Cívico Museo Gruppo Grotte Gdaúsk (Poland):
Bihtioieka Gdansk a Polsktej Akadcmïi Xauk Gdansk i e Towarzystwo Nat) k owe In sty tut Morski Genève (Switzerland):
Bibliothèque d'Art et d'Archéoïogie Bibliothèque Publique et Universitaire Institut de Géologie de l'Université Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d Atrhéologie de Genève Société Entomologique de Genève Genooa (Italy):
Accademia Ligare di Scienze e Lettere Is título di Pilologia Class ica do] l'Univers i tà Jstítuto di Geografía del l'Un ïversità Is ti tu to di Geología delt'Università Musco Cívico di Storia Naturale *Giaconio Dorio; Genodü — Rioaroin (Jialy):
Gruppo lli cerche Speleologiche Gent (Belgium):
Koninklijke Academic voor Nederlandse Taalen Letterkundc Seminarie voor Archeologie. Facultcit der Wijsbegeerte en Let Leren
dessen (Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Justus Lichlg-Universitat Un i vers itäts-B i b Ii o thek Glasgow (Great Britain) :
the Geological Society of Glasgow. The University Library Gorizia (Italy) :
Biblioteca Statalc hontina GoriSka Mohorjeva dru iba Göteborg (Sweden):
Göteborgs UniTcrsitctsbibliotek Göttingen (Federal Republic of Germany): Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminar für Ur- und Frühgeschichte der Universität SlaM Ísches Seminar der Universität System atisch-Geobotanisches Institut der Universität Graz (Austria):
Historisches Institut der Universität
Institut für allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft
Instituí für Mineralogie und technische Geologie. Technische
Hochschule Institut für Slavistik an der Universität
Museum für Vor- und Frühgeschichte und Münzensammlung am
Steiormärkischcn Landesmuseum Jnauneum Naturwissenschaftlicher Verein für Sieicrmark Steiermarkische Landesbibliothek um Joanneum Steiermarkisches Landesarchiv
*	Steier märkisches Landesmuseum Joanneum. Botanische Ab-
teilung Steirischer Burgen verein Stcirisches Volk ak u n d e m u seu m Uni versiiätsbibl iothck Greifsmaid (Germán Democratic Republic] ;
Emst-Moritz-Arudt-Universität Grenoble (France);
Société Scientifique du Dauphiac Groningen (Netherlands);
Biologisch-Archaeologiích Inst i taut der Rijksuniversiteit G y or (Hungary);
Xanhis jânos Múzeum Haarlem. (Netherlands) :
Tcylcr's Stich ting Bibliothcck Halle a. d. Saale (German Democratic Repubbc): Landes mu semn für Vorgeschichte Universitäts- und Landesbihliothck Sachsen-Anhalt H all nl n It (Austria):
Museum in Hnllsiatt Hamburg (Federal Republic of Germany) : Geographische Gesellschaft in Hamburg Geologi sch -Pal. ëo a toi o gi sc h es Ins t i tu t Hamburgisches Museum fíir Völkerkunde Museum für H am bu rgi sc lie Geschichte Naturwissenschaftlicher Verein in Hamborg
*	Seminar für Vor- und Frühgeschichte der Universität Staats- und Universitätsbibliothek
Hannover (Federal Republic of Germany): Deutsche Qua rtärveseim sung Nain rh i s to risch e G esell sen af t HannoDcr-Bucft/ioIz (Federal Republic of Germany):
Bundesanstalt für Bodenforschung Heidelberg (Federal Republic of Germany!: Slavisches Institut der Universität Un i ve rsi la tsb i bli oihek Heilbronn (Federal Republic of Germany):
Historisches Museum Helsinki (Finland):
College of Veterinary Medicine Heisingin ïliopislon kirjaston Sl&avilainen osasto Ilclsiugin Tliopision Maantieteen lait OS Socieias biologica fennica iVanamoi
Sociétés pro fauna et flora fennica Suomalainen Tiedeakatemia Sa omen HyönteistieteelÜaen Seara Suomen Maantieteellinen Seura Suomeu Muinaisniuistoyhdistys Suomen Tiedeseura Yaltion Ri is tan hi tki mu si o i tos Hradec Kratoaé (Czechoslovakia):
S t ¡Un i vèdeckd knihovna laffi (Rumania):
Acadeniia Republicii Socialiste Romania — Filiala lasi Institutul de Istorie Arheologi«: iA.D. Xenopol Institutu! Pulitehnic Muzcul dc Istorie Naturala Innsbruck (Austria):
Fors t liehe Biindesversuchsanstnlt Österreichische humanistische Gesellschaft Istanbul (Turkey);
Ayasofya Miizesi Müdiirliigiine Istanbul Arkeoloji Miizeleri MüdüTltigü K ni.irr flat t tern (Federal Republic of Germany):
Pfälzische 1 .andesgewerbeaostait Karlsruhe (Federal Republic of Germany):
Lehrstuhl für Geologie II. Technische Hochschule Na tu rwi ssen schaf11 ichc r Ye re i n Kn toroiee ( Pol a n d ) :
Biblioteka Paiîstwowej Wyzszej Szknly Muzycznej S laski In sty t u t Naukov v Kiel (Federal Republic of Germany):
Bibliothek des Instituts fUr Weltwirtschaft an der Universität Geographisches Institut der Universität Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität Uni ve rsita ts - Bib 1 io th ck Kieu (USSR):
Centrafnaja nauenaja biblioteka Akademii nauk Lkrainskoj RSR Heriavna ord. TKZ respubUkans'ka biblioteka Ukrainskoj RSR im. KPRS
Institut zoolog i i Akademii nauk L'kramsko; RSR Klagenfurt (Austria):
Landcsmuscum Kabenhaon (Denmark):
Botanisk Centralbibliotek I )an marks Geologi ske Unders&gelsc
Damm ark s Institut for International Udveksling of Videnskaheligo
Pnblikutioner Dansk Gcologisk Forening Datssk Natnrhistorisk Forcning Het Kongelige Danske Geografiske Selskab Det Kongelige Danske Videnskabenies Selskab Det Kon gel ige Nordiste Oldskriftselskab Latomoiogisk Forcning Mineralogisk Museum
Köin. (Federal Republic of Germany);
Geographisches Institut der Universität Komik (Poland):
Biblioteka Kornicka Koiice (Czechoslovakia): Stätnä vedeckä knižnica V ychod os lo venske müzeuro Krakow (Poland):
Instytut Botaniki Polskie.j Akademii Natt k
Inst vi ill Historii Kultury Materialne] Polskifj Akademii Nauk.
Redakvja Sprawnzdah Archcologicznych fnslvtui Historii Kultury Materialne j Polskiej Akademii Nauk.
Zaklad Elnografii Katedra Etnografii Slowian, Uniwersytct Jagiellonski Mu /en m A reheologiezne Mu z cum Etnograficzne Pal ska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Geologi C zne S lovni k Laciny Sredniowiecznej w Pol see Towarzystwo MiloSniköw Historii i Zabytkow Krakows Towarzystwo MiMnikow Jtjzyka Polskiego Zaklad Ochrony Przyrody Polskie j Akademii Nauk /a kl a d Zoolog! i Sistematicznej Potskiej Akadomii Nauk Krefeld (Federal Republic of Germany};
Geologisches Landesamt Nord rhem-Westfalen fro «a o n/ W i doku (Poland): M uze um
Laiehineen (Federal Republic of Germany);
HohlenforschungsabteiSung des HHV Laichingen e. V. Lausanne (S w i t zcrl and):
Societe Vaudoise d'Histoire ct d'Archcolojie Societe Vaudoise des Sciences Nature.lles Leer sum (Nether Ian ds):
* Rijksinslituut voor Natuurheheer Leeuipsrden. (Netherlands):
Fryske A kade my Leiden (Netherlands):
Bibliotheek van het Kamerlineh Onnes Laboratorium Instituui voor Prehistoric der Rijksnniversiteii Koiiinklijke Nederlandsche Botanische Vereeniging It ij k s muse um van Natuurlijke Historic Rijksmuseum van Oudheden Leipzig (German Democratic Republic):
Geographische Gesellschaft der Deutschen Demokratischen Republik
Geographisches Institut der Akademie der Wissenschaften der DDR Sächsische Akademie der Wissenschaften Universitätsbibliothek Leningrad (USSR);
Biblioteka Akademij nauk SSSR
Naučnaja biblioteka im. M. Gor kogo pri Leniugradskom Gosn-
darst ve trnom universitete Vsesojnznnja genlogiceskaja biblioteka
Liberte (Czechoslovakia) : Severoccskc m use uni Liège (Belgium):
Université de Liège Linz (Austria):
Lnndesinsiiiul fiir Yolksbildung uni! Heimatpflege iu OberosteT-reich
Obc ro ste r reich is cli es L an d esm u s eu i il Stadt museum Liptooxkf/ Mikuláí (Czechoslovakia):
Miizeum Slovenského krasu Lisboa (Portugal):
Academia das Ciencias de Lisboa Centro de Esiudos de Antropología Cultural Centro de Estudos Geográficos, Faculdade de U-trus. Musen e Laboratorio Mineralógico c Geológico. Faculdade de Ciencias
M a sen e l,aboraiório Zoológico e Antropológico. Faculdade de
Ciencias Servidos Geológicos de Portugal Sociedade de Geografía de Lisboa Sociedade Portuguesa de Ciencias Xa turáis bódi (Poland) :
Bibliotekü Uniwersytecka
Instytut Geoeraficzny Uniwersytetu Lódzkíego Mazcum Archeologicznc i Etnograficznc Polskíe Towarzvsuvo Ludoznawcze
Znktnd Archeologii Pnlski Instytutu Historii Knllury Muterialnej Polskiej Akademii Naak London (Great Britain):
British Museum. Department of Printed Books British Museum. Natural History. General Library Geologists' Association
Institute of Archaeology. University of London
Joint Library nf tb^ Hellenic and Roman Societies
Linn can Society of London
London and Middlcssex Archaeological Society
Ministry of Technology
Nationai Central Library
Royal Anthropological Institaie
Royal Geographical Society
Royal Society
School of Slavonic and East European Studies Victoria & Albert Museum Louoain (Belgium) ;
Centre International de Dialectologie Générale Institut de Géographie Lublin tPoland) ;
Bibliotcka Uniwewytecka K.U, L. Uniwersytet Marii Curie-Sklodoivskiej Lii/id (Sweden) :
Slaviska fnstituiioncn Tid Lnnds Universitet Un i ve rs i te tsbí b 1 lo t eket
Luxembourg (Luxembotirg): Bibliotheque Nationale Société des Naturalisfes Luxemhourgeois L'uoo (USSB);
Biblioteka L'vivs'kogo gcologičnego tovaryslva Instytut suspil'nyh nauk LDU. Ylddil arheologii Nauen aja biblioteka L'vovskogo gosudarstvenuogo universiteta im. Iv. Franko Lyon (France);
Institut de Geographie, Faculté des Lot tres et Sciences Htimaines Société Linnéettne de Lyon Société Fréhistorique de l'Ardeche Madrid (Spain):
Centro de Estudios H id rog ra fieos Consejo Superior de Investigaciones Científicas Deutsches archäologisches Institut K Instituto Ks pañol de Entomología Instituto Español de Prehistoria
Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (German Dem oe ra tic Re public);
Kulturhistorisches Museum Mainz (Fe<lc ra I Repu bl íc of Ge rman v]:
Akademie der Wissenschaften und der Literatur Rom i sch -ger mani sehe s Zcn t ral mu s en m Staatliches Ami für Vor- und Frühgeschichte Manchester (Great Britain):
Manchester Geographica! Society Marburg/Lahn (Federal Republic of Germany); Institut für mitteleuropäische Yolksforsctumg Staatsbibliothek der Stiftung Preussischcr Kuiturhesit/ IJnivcrsifats-Bibliothck Vor geschielt t liebes Seminar der Universität jlfarseilte (Francc):
Bibliotheque de l'Université d'A ix-Marseille Museum d'Histoire Naturelle Martin (Czechoslovakial: Matica Slovenska Slovenske národné múzeum
Slovenske národné múzeuui — Národopisay odbor Martonoásár (íliitigary);
Magvar Tudományos Akadétaia Mezogazdasági K mató Intézcte ifes.iitw (ítaly):
Universita degli Studi Metz (France):
Académie Nationale de Metz Milano (Italy):
Centro Studi Terzo Mondo
lstítuto di Scienza e Técnica dellc Costruzionl. Politécnico Istítuto Lombardo, Accademia di Scienze e Lettere Museo Cívico di Storia Naturale
Universitä C&tndica tlel Sacro Cuore Universität degli Studi Mintk (USSR):
Tun da mental'na ja biblijateka imja Jakuba Kolasa Akademii navuk BSSR
Institut teplo- i magsoobmena A kad em i i navuk BSSR Miikolc (Hungarv):
Herman Otto Müzcum M od en a (Italyj:
Museo Civieo A rcheologico Wons (Belgiuin):
Cerele A rch^ologirpie de Möns Montpellier (France):
Laboratoire de Zoologie. I niversite des Sciences et Tecbni^ues du LanguedoC Motkon (USSR):
Fundmiientarnaja biblioteka obsčesiveunvh nauk itn, V. P. VoL
gina Akademij nauk SSSB Gosudarstvennajn biblioteka SSSR imeni V. 1. Lenina Gosudarstvennaja publičnaja istorifeskaja biblioteka RSFSR Gos uda ven najo publičnaja naučno-tehn ičeskaja biblioteka SSSlt Institut isforii estestvoznanija i tehniki Akademii nauk SSSR Institut naučnoj inforinacii Akademii nauk SSSli Mi k rofauni stičeskaia laboratorija. Geologičeskij institut Akademii nauk SSSR Naučnaja biblioteka im. A. M. Gor'kojo Moskovskogo gosudar-
stvennogo universiteta Vseeojuznaja gos udarseren na ja biblioteka inosirannoj Jiteratury München (Fedcral Repu bi i e o T Germany): Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt
Bayerische Staatssainlung für Paläontologie und historische Geologie
Bayerisches geologisches Landesamt
Institut für Volkskunde der Kommission für Bayerische Landes-gefcchkhte bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften Institut Tür Vo r- und Fr iiiige schichte der t niversität Insiitut zur Erforschung iler UdSSR
Kommission für alle Geschichte und Epigraphik des Deutschen
Archäologischen Instituts Seminar für baltische und sl&vische Philologie der Universität Südosten ropagesellschaf t Südost-Institut
/en t raiin st i tut für Kunstgeschichte Zoologische Staatssammlung Münster f. Westfalen (Federal Republic of Germany): I.andesmuseum für Naturkunde Seminar für Vor- und Frühgeschichte 'Nancy (France):
Academie do Stanislas .Van t es (France):
Societe des Sciences Naturelles de I'Ouest de la France
Napf/U (Italy):
Istiluto di Paleoatologia deHUniversità
Seminario di Filología Slava, Istituto Universitario Orientale di Napoli
Socio tà Nazionale di Scicnze, Lette re ed Art i Neuchâtel (Switzerland) :
Société Neu cli à te loi se des Sciences Naturelles Société Suisse de Spéléologie Newcastle upon Ti/ne (Great Britain) :
The University Library Nice (France) :
Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Nijm eg en ( Net h e rl a n ds) :
Université i tsbibliotheek Nit ra-fí rud (Gz et hos I ovak in) :
Archcoiogieky ústav Slovenské akadémie vied Nottingham (Great Britain]:
Department oí Geology. The University Nürnberg (Federal Republic of Germany) : Germanisches National-Museum
Wirtschafte- und Sozialgcographischcs Institut der Fricdrich-Alexandcr-Universitat NyieregyhAza (Hungary) : Jösa Andräs Múzeum Oden se (Denmark):
* Otlense Universitets Bibliotek Oeíra» (Portugal):
Centro de Est u dos de Et no logia Peninsular Es ta f ¿Lo Agronómica Nacional Offenbach (Federal Republic of Germany): Bildiothek des Deutschen Wetterdienstes Oiomoite (Czechoslovakia) :
Knihovni stredisko filosofieké Fakulty I niversity Palackcho Pedagogická fakulta Univcrsiiy Palackêho Státní vid eck à knihovna
Tstfední knihovna píírodovédecké fakulty University Palackého "Vlajitivédny ústav Ohztun (Poland):
Muzeum Mazurskie w Qlsztynte Opmm (Czechoslovakia): Slczské museum
S lez sky ústav Ceskoslcvenskú ak ade mie véd Oradeti (Rumania):
lustitutul Pedagogic Oslo (Norway):
Mine ral og i sk-geo logi sk M use u m Norsk Fulkemuseum Universitc te ts Oldsaksainling Universitetsbíbliteket i Oslo ODiedo (Spain) :
Instituto de Geología Aplicada. Facultad de Ciencias
Oxford (Great Britain): Ashmoleaa Museum Bodlcian Library Taylor Institution Padooa (Itoly):
Accademia Pata vina di Scienze, Lettere cd Art i Istituto di Antropología Istituto di Filología Slavíi Istituto di Geografía dellUniversità Istituto di Gcolopia dcll'Univcrsità Tradition i Palermo (Iialv):
Accadcmia di Scicnze. Lettcrc cd Arti Fondazjone slgnazio Mormhio< del Banco di Sicilia Pamplona (Spain):
Museo de Navarra Pardu bice (Czcchosloi tikia) :
Yychodoíeské muséum París (France):
Académie des Inscriptions et Belles-Lettres Académie des Sciences
Annales de l'Université de Paris à la Sorhnane Association dc Géographes Francnis * Bibliothèque dc Musée de l'Homme Bibliothèque Nationale
Centre de Documentation sur 1' U.R.5.S, et les Pays Slaves Cenire d'i:(udes Archéologiques de la Méditerranée Occidentale.
Institut d'Art et d'Archéologie dc l'Université de Paris. Centre d'Étndes Fré et Protohistoriques. libóle des Hautes rindes Centre National dc la Recherche Scientifique. Centre de Documentation
Centre National de la Recherche Scientifique, Centre de Documentation — Sciences Humaines Comité National François de Géodésie et dc Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Études Slaves Institut de Géographie 1 abo ra toi re de Géologie de la Sorbonne Muséum National d'Histoire Naturelle Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodesique et Géopnysique Internationale Parma (Ttalyl:
Biblioteca Generale délia Facolta di Medicina e Chirurgie dell'Università Pau (France):
Société Nationale des Pétroles d'Aquitaine Paria (Italy): Athenäen m
Istituto di Geología deU'Unrversîtà Société Pavesc dï Sîoria Patria
Pecs (Hungary):
Düna n tit Ii Tudomanyos Intc2ct Köuyvtära Janus Pannonius Mtizenm Piatra Neam( (Raman i a):
Muzeul Arheologi c Pisa (Italy):
Isdtuto tli Antropologia e Faleontologia Umana delTUniversiia Society Toscana rti Seje ti/e Naturali Studi Classici e Orient al i. University d i Pisa Plovdio (Bulgaria);
Naroden arheologi češki muzej
Visš pedagogičeski institut po prirodomaicmatiEeskite nauki Pontcoedra (Spain):
Museo de Pontevedra Pdrfr> (Portugal):
Faeuldade di Ciencias * Instituto de Zoulogia ¡¿Dr, Augusto Nobre* Potsdam-Babelsberg (Gorman Democratic Republic):
Museum fiir Lir- und Frühgeschichte Poznati (Poland}:
Biblioteka Glon-na Uniweisytetn im, Adama Mickiewicza Instytut Zachodni
Katedra Archeologii Pradziejowej i Wczesnoäreduiowiecznej UaiwerSytet im. Adama Mickiewicza Katedra Ftnografii Uniwcrsytetn Adama Micki&wicza Mnzeuro Archeologiczne Poznariskie Towarzystwo Przyjaciöl Nauk Przcglqd Aniropologiczny. Uniwersyiet P rz v roda Polski Zaehodniej« .Studia Logicae
Pral t a (Czech oslov akia):
Archcologicky ustav Cesk oslov en ske akademie ved Českti společnost zemepisna Československe akudemie ved Ceskoslovenska společnost enlomologicka Češkoslo venske akademie ved
Department of History. Pedagogical Faculty. Charles University Filosofickä fakulta University Karlovy Geofysikalnl fistav Ceskoslovenske akademie vfd ilistoricky ustav Ceskeslovenske akademie včd Kabinet cizich jezikü Cesk osi oven skc akademie včd Kabinet pro siudia fecka, rimska a latinska C es k o si oven ski akademie ved
Katedra chemie a zkoušeni pot ravin vvsoke skoly elicmicko-tecli-nologickč
Katedra ekonomicke a regionalni geografie na pri rod oved ecke
fakullc University Ka rjoveli raso vä sekce Prirodovedeckeho shorn Společnosti Ndrodniho rnusea
Laboratory of Hydroblology — Department of Water Technology Narodni museum
Narodni museum — Entoinologicke oddeleni Pamainik uarodniho pisenmictvi na Strahove Prehistoricky ustav University Karlovy
l'nblikafm komise. Prirodovëdeckà fakuha University Karlovy —
biologie Slovunská knïhovna
Spofa spojene podnikv pro zdravotnickou vírobu Universitní kuihovnu
*	Üstav écskosloveiiskycii a svetov y eh déjin Ccskoslovenskê aks-
demie vêd
Cstav dé)in socialistiekych zemi Ceskoslovenské akademie ïèd Cstav pro feskou literatuni Ceskoslovenski akadcmie ved Üstav pro jazyk cesky
Üstav pro thcorii a cié jury uménl Ccskoslo venske akademie ved Üstav raského jazyka a litsratury. Univers!ta Karlora Üstfedí vídeckyh, tecfinickyh a ekonnmickyh informai:! t hI redni areliiv C es kosi o ve a ské akademie vëd Üstfedni ústav geologicky
Základni kiiihovna C'eskuslovenskc akademi« TŽd Prešov (C'zechoslovakia) :
Kabinet p re vyskum krujiny Pràhonice it t'rahy (Czeclioslovakia);
Botan icky ústav Ccskoslovcnskc akademie ved Rennes (France) :
OGAM ■ - Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik (Iceland) :
Hidli islenzka fornlcifafjclag Visindafélag fsleadinga
*	Thjñdhminja&afn tslands Riga (USSR):
Lat vi jas PSR Ziaàtnu Akademija Ruma (Italy):
Accademia Nationale dei Lincei lieigisch Historisch Instituti! te Rome Biblioteca "di Archéologie e Staria delfArte liritish School al Rome Ci r col o Spe Icol ogico Romano
Consiftlin Xu/ionalc délie Ricercke vLa Riccrea Scieulificat
École F ramai ne de Rome
institution Rom&num Finlandise
Sstituto tîi Arclicologia dcll l'nivcrsita
Isiituto di filología Slava de 11'Université
istituio di Geología e Paleontología delVUniversità
Isti luto di Studi Romani
Musco Nazionalc Preistorico cd Etnográfico »Luigi Pigorini* Servizio Geologico d'halia Società Geográfica Italiana Società Geo lógica Italiana Ruma (Vatican City State):
Pontificia Accademia Romana di Archeologin Rugiock (German Dennicratic Repuhlic):
Universitátsbibltothck Rovereto (Italy) :
Accademia degli Agiati di Scienzc, Letterc ed Arti
Saalburg-Kastell (Federal Republic o£ Germany):
Saalbn rgmuscum Saarbrücken (Federal Republic of Germany}:
Geographisches Institut der Universität des Saarlandes Institut fiir Vor- und Frühgeschichte der Universität des Saarlandes
Universität des Saarlahdes Saini-Germain-en-Laye (France):
* Musée des Antiquités Nationales Salamanca (Spain) :
Universidad de Salamanca Salzburg (Austria):
Butmiisches Institut der Universität San Mitlläto (Italy):
Accademia dcgli Eutelcti Sarcelles (France) :
Société Scientifique fievfenko Sa lu Mare (Rumania): Mu^enl de Istnrie Saoigr%ano sui Rubicone (Italy):
Robiconia Aecadernia dei Filopatridi Sch a ffhau sen (Switzerland) :
Naturforschern^ Gesellschaft Schleswig (Federal Republie of Germany);
Sch' ' 'ïolsteinisches LandeHmuseum für Vor- und Fruhge-
SeiirtjaiuscJt Hall (Federal Republic of Germany):
Historischer Verein für Wiirttembcrgiseb Franken Schwerin (German Democratic Republic): Museum fiir Ur- und Frühgeschichte Seckau bei Knittelfeld (Austria): Abtei
Seiile (Great Britain);
British Speleological Association Seoilla (Spain):
Museo Arqueolögico Provincial Sibiu (Rumania):
MuzcuL Brukcnthal S'ieb eidin gen (Federal Republic of Germany):
Vit is Siena (Italy):
Accademia Musicale Chigiana Sinf-A iklaa H a aa (Be 1 gium):
On d heilt kundige Kring van Waasland Siraeuto (Italy):
Societä Siracnsana di Storia Patria Soft ja (Bulgaria):
Akademija ua sel'skoslopanskite natiki BSlgarska akademija na n auk lie
Rülgarsko istoriccsko druzestvo Centralna biblioteka pri Vissite tehniceski institut! Na rod na biblioteka >Kiril i Metodijt Sofijski Universität. BibUotekata Yiss ikonomiceski institut iKarl Markst So pot (Poland):
Biblioteka Glow na Uni wersytetu Gdanskiego
50	pro n (Hungary) :
Liszt Ferenc Milzen m Speyer a. Rh, (Federal Republic of Germany);
Pfälzische Landesbibliothek S pis skâ nooa ves (Czechoslovakia) : Mineralia Slovoca
51	a van fier (Norw ay) :
Slav anger Museum Stockholm (Sweden) :
Department of Physical Geography. University of Stockholm
Kungliga Biblioteket
Kungl. Vetenskapsßkademiens Bibltotek
Kungl. Vitterhets Historie och Antikvitetsakademiens Bibliotek Slaviska Institutionen Strasbourg (France) :
U.P-. R. de Géographie. Service de Documentation ■Sfntygar/ (Federal Republic of Germany): Institut für Auslandsbezich un gen Staatliches Museum für Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg VVür11embergisches Landes mu se u m Stuttgart-Hohenheim (Federal Republie of Germany):
Gesellschaft für Agrargcschiehte Suceaoa (Rumania): Mnzeul Suceava Szczecin (Poland) :
Mnzeum Poniorza Zachodniego Szeged (Hungary):
Jozsef Attila Tu do min y eg y et em Föld raj zi Intézet Mora Ferenc Müzeum Székesfehéroâr (Hungary): Isi va il Kirâly Müzcuiu Sxombaihely (Hungary): Savaria Müzeum Vas Megyet Mu2eumok Faïence (France) :
Institut de Géologie du Bassin d'Aquitaine. Faculté des Sciences de Bordeaux Tallinn (USSR):
Eesti NSV I eadusic Akadecmia Keskraamatukogu Tara icon -sur-A riège (Fra n ce) ;
Société Préhistorique de l'Ariège Tarragona (Spain):
Real Sociedad Arqueologica
To iranska Lomnica (Cxec k oslo v a kia} :
Správa Tatranskcho národného parku T epi i ce (Czechoslovakia) :
*	Oblastni vlastivédïié muzeum Te.vel (Net h tri ands) :
Xederlands Instituti t voor Onderzoek der Zee Thessalonikê (Greece):
Aristoicîeion Panepistëuiion Thcssalonikïs
*	Institue for Balkan Studies. Society for Macedonian Studies Tihany (Hungary) :
Magyar Tudományos Akadémia Bioló^iai Kutatóintézete T imitara (Rumania):
Academia Republic! i Socialiste Romania — Baza de Cerceta ri Stiintifice Universitatea
*	Universitatca din Timiçoara Tirana (Albania):
Biblioteka e Universitetit
*	Instituti t të Mon uni en te vc te Kultu rës Torino (Italy):
Biblioteca Cívica
*	Gruppo Archeologico - Ad quintnm* Ttírnhaon (Denmark):
Foroya Fródhskaparfelag Toruñ (Poland):
Biblioteka Glówna Uniwersytetn Mikolaja Kopernika Mu/en ni Ktnografiezne Muzeum Okrçgowe w Toruniu
l'ûlskie Towarzystwo Fíiozoficzne. Zaklad Logiki. L ni we rs y tet Towarzystwo Nauk owe
Zespól Ratedr Geografii Uniwersytetu Mikolaja Kopernika Toulon (France):
Académie du Yar Toulouse (France) :
Bibliothèque Universitaire
Revue Géographique des Pyrénées et du Sud-Ouest Société d'Histoire Naturelle de Toulouse Trento (Italy}:
Museo Trident ino di Scienze Naturali Trier (Federal Republic of Germany)s
Rheinischcs Landesnitiseum Trieste (Italy) :
Civiei Musei di Storia ed Arte Grupfio Grotte »Carlo Debeljakt lstituto di Geografía dcH'Univeraità I sii tu to di Geologi^ dellUniversità lstituto ed Orto Botánico delTUniversità Museo Cívico di Storia Nattirale Società Adriatica di Scienze Società Alpina delle Giulie ïTriester
Université degli Studi di Trieste
Tromso (Norway):
Tromso Mu se a ai Trondheim (Norway):
IM Kongel ¡pe Norske Vidciiskabers Selskühs H ib lio teke t Tübingen (Federal Republic of Geraiany):
Internationale Zeitsch riftensebau fiir Bibelswisscnschafi u
Grenzgebiete Uni ve rsitä tsbíb 1 io the k Turku (Finland):
Abo Akademis Bibliotek
*	Nordic Institute of Folklore Turan Yliopistou Kansatieteen laitos Turuu Yliopision kirjasto
TumoD (Czechoslovakia);
Vízkumny1 ústay ra on ok rys t alo Tutzing bei München (Federal Republic oT Germany):
Museum Georg Frey Vdine (Italy):
Accademia di Seicnzc, l.cttere cd Ari i
*	Biblioteca dellu Facoltä di I.ingue e I.etterature Siranicre
University degli Studi tli Trieste Circolo Spcleologico cd Idrologico Friulano Depulazione di Storia Patria per il Ftinli »Mataju rt
Musco Friulano di Storia Naturale Sociclä Alpina Friulana Societä Filológica Friulana >G,L Aseolii L'meá (Sweden):
Universitetsbihlioteket Uppxala (Sweden):
Universitetsbihlioteket Vaduz (Liechtenstein);
Historischer Verein für das Fürstentum. Liechtenstein Valencia (Spain):
Servicio de Investigación Prehistórica Várese (Italy):
Centro di Studi Preistoriei e Archeologici Varna (Bulgaria):
Naroden arheolog i češki muzej Veliko Tümopo (Bulgaria):
Visš pedagog i če ski institut »Bratja Kiril i Metodiji Venezia (Italy):
Biblioteca Querini Stam|>¿±l i a Istituto \eneto di Scienzc, Lettcre ed Arti Museo Civieo di Storia Naturale Verona (Italy):
Accademia di Agricoltura, Scicnzc e Let tere Museo Civico di Storia Naturale Veszprém (Hungary):
Ycszprém Megye Múzeumi (gazgatósága
Vicenza (Itnly):
Cemro Internationale di Studi di Architettura »Andrea Pal ladjo < Villach (Austria):
Museum der Stadt Vil lach i i/11 i«s (USSRt:
1 i e tu tos TSR Muts] ti Akademia Viioria ( S pa i ji );
*	Hispaniii Antiqua«. Colegio Universitario dc Alava Vrchlabi (Cz ecl t osi ovu k i«):
*	Krkonošskč niuzcum K ¿¡ruzama (Polandj:
Biblioteka Univcrsytecka
Instytut Badari Literackieh Polskiej Akademii Nauk Instytut Biologi Doswiadczaktej im. M, Nenckiego Polskiej Akademii Mauk
Instytut Chemti Fizycznej Polskiej Akademii i\auk Instytut I tlozofii i Šocjologii Polskiej Akademii Nauk Instytut Geograiii Polskiej Akademii Nauk
Instytut Historii Kullury Materialne} Polskiej Akademii Nauk lustvtut ITistoryczny Uidwersytetu Warszawskieeo Instytut Nauk Frawnych Polskiej Akademii Nauk Instytut Podat«wo-wych Problemöw Techniki. Pnlitechnika Instytut Zoologiczny Polskiej Akademii Nauk Muzeum Narodowc w Warszawic Muzeum Zicmi Polskiej Akademii Nauk Os rotiek Kad an Naukowych
Ošrodek Dokumentacji i Informacji Naukovrej Polskiej Akademii Nauk
Paästwowe Muzeum ATcheoIogiczae Polska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Areheologiezne Polskie Towarzystwo Turistvezno-krajozuaiveze Seminarium Sl&wistyczna, Uniwersytet Warszawski Zaklad Historii Stosunköw Polsko-Radzieckich l'olskicj Akademii Nauk
Zaklad Nauk Geologicznyh Polskiej Akademii Nauk Zaklad l'aleozoologji Polskiej Akademii Nauk Zaklad Parazytologii Polskiej Akademii Nauk Zaklad Slowianoznawstwa Polskiej Akuciemii Nauk Weimar (German Democratic Repuhlic):
Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens ¡Tels (Austria);
Museal ver ein Wels Wien (Austria):
A n 1h n i poloc i sch e Gese11 sch a f t Rundesdenkmalamt
Geographisches Institut der Hochschule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt
Geologische Gesellschaft. Geologisches Institut der Universität Institut für osteuropäische Geschichte und Südosiforsehtmg der Universität
Institut für Slavisehc Philologie der Universität
Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität K uns this tori sebes Institut der Universität Museen der Sind i Wien NaturhistOTisches Museuni Niedc rö sie rrc ich i s che Lan desbi b 1 i oth c k österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichische geographische Gesellschaft österreichische Natiooalbibliothek
österreichisches Archäologisches Institut der Universität Österreichisches Museum für angewandte Knast österreichisches Ost- und Stidosteuropa-Institiit Verband österreichischer Höhlenforscher Zoologisch-botanische Gesellschaft Wiesbaden (Federal Republic oT Germany);
Hessisches U andes am t für Boden forschnng Wroclam (Poland):
Biblioteka Üniwersytecka
KatedTa Archeologii Pol ski Uniwersytetn Wroclawskiego im. Bo-
lcslawa Bier Ii ta Muzeum Archeologiczne — Bedakcja »Silesia Antiqua« Muzeum Etaognficzne Polskie To warzyst wo Entomologiczne Potskic Towarzystwo Ludoznawcze Polskie Towarzvstwo Zoologiczne W rocíawskie Towarzystwo MiloSniktSv El ist or i i Wroclawskie Towarzystwo Naukowe Zaktad Antropologii Polskiej Akademii Nauk
Zok tari Archeologii Sh|ska. fnstytut Hi stört i Kultury Matcrialnej
Pol ski ej Akademii Nauk Zaklad Narodovvy im. Ossolmskich Polskiej Akademii Nauk Wurzbitrg (Federal Republic of Germany]: Geographisches Institut der Universität Universitätsbibliothek Zurieft (Switzerland):
Bibliothek der Eidgenössischen Technischen Hochschule Geoboianischcs Forschungsinstitut Rubel Naturforschende Gesellschaft Schweizerisches Laudesmusenm
AMERIKA — AMERICA
Albany (U.S.A):
New York State Library Albuquerque (U.S.A):
Ziintnerman Library. University of New Mexico Amherst (U.S.A):
University of Massachusetts Uibrary Ann Arbur (U.S.A):
University uf Michigan Library Antofagasia (Chile):
Departamento de Arqueología y Museos. Universidad de Chile Universidad del Norte Asunción (Paraguay):
Museo Etnográfico »Andrés Barberuc
Baltimore (U.S.A.);
Job lis Hopkins University Library ¡íarmnquilla (Colombia):
Biblioteca de la Universidad del Norte liatón Rouge (U.S.A.):
Louisiana State University Libra ry Belo Horizonte (Brazil);
Boletim Míneiro de Geografía Berkeley (U.S.A.):
University of California General Library tiethesda (U.S.A.):
National Library of Medicine Bogotá (Colombia):
Academia Colombiana Academia Colombiana de Historia Academia Colombiaaa de Investigación y Cultura »Centro de Historie de la Cuitara* y Biblioteca de la Familia Sa lazar
Centro de Investigaciones Lingüísticas y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Sociedad Geográfica de Colombia flouider (U.SJL):
University of Colorado Librarles Brasilia. (Brazil):
Universidad« de Brasilia. Biblioteca Central D ucaremanga (C ol ombia):
Facultad de Ingeniería de petróleos Universidad Industrial de Santander Buenos Aires (Argentina): Museo Etnográfico Sociedad Científica Argentina Buffalo (U.S.A.):
Department of Classics, State University of New York Cali (Colombia):
Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas Cambridge (U.S.A.):
Museum of Comparative Zoology at Harvard College Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University
Slavic Division — Harvard College Library Caracas (Venezuela):
Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia * Biblioteca de la Universidad Central Escuela de Biología
Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales Sociedad Venezolana de Espeleología Castro Valley (U.S.A.):
Cave Research Associates
Chicago (U.S.A.):
Department of Geography, The University 0Í Chicago Lie Id Musem of Natural History-John Crerar Library University of Chicago Library Cincinnati (U.S.A.):
Association of American Geographers Depository. University of
Cincinnati University of Cincinnati Library Ciudad Universitaria íCosta Rica):
Biblioteca do la Universidad de Costa Rica dosier (U.S.A.):
National Speleological Society Colombia (U.S.A.):
University of Missouri Library Columbia (U.S.A.):
Ohio State University Libraries Curitiba (Brazil):
Instituto de Geocicneias. Uaiversidadc Federal do Faraaa Urdvcrsidade Católica do Paraná Denver (U.S.A.):
United Stales Geological Survey Detroit (U.S.A.):
Wayne State University General Library East Lansing (U.S.A.):
Michigan State University Library ÍIabana (Cuba):
Biblioteca Central iRuben Martinez Villena*. Universidad de La Habana
Biblioteca Nacional sjosé Marti« Biblioteca Técnica >José A, Echevarría! Centro de investigaciones Pesquera« Dirección Nacional de Zoológicos y Acuarios de Cuba Escuela de Ciencias Biulógicas. Universidad de La Habana Instituto de Biología. Academia de Ciencias de Cuba Ministerio de Minería. Combustibles y Metalurgia Museo Antropológico Monlané. Universidad de La Hahana Houston (U.S.A.):
The Fondren Library Indianapolis (U.S.A.):
Indiana State Library ithuca (U.S.A.):
Albert R. Mann Library Cornell University Library Ka n s a s Cits/ (U. S.A,):
l.inda I hill Library. American Academy of Arts and Sciences Kingston (jamaica):
Geological Survey Department La J olla (U.S.A.);
University of California Library
La Plata (Argentina):
FftCwltad de Ingeniería Laramie (U.S.A.):
University of Wyoming Library La Serena (Chile):
Museo Arqueológico Lawrence (U.S.A.):
University of Kansas Libraries Lexington (U.S.A.):
University of Kentucky Libraries Lima (Peru):
Biblioteca tie la Facultad de Ciencias. Universidad Nación ai
Mayor de San Marcos Biblioteca Nació rial del Perú Sociedad Geográfica de Lima Los Angeles (U.S.A.):
Hancock I.ibrarv of Biology and Oceanography. University of
Southern California Linguistic Society of America. University of California South we» t Mil s en in University Research Library Vadium (U.S.A.) r
The Slavie antl East European Journal. University of Wisconsin * Wisconsin Academy of Sciences, Arts and Letters. Memorial Library Maracay (Venezuela):
Instituto de Antropología c Historia del Estado Aragua Mendoza [Argentina):
Instituto de Arqueología y Etnología. Facultad ile Filosofía y Letras
Instituto de Geografía. Facultad de Filosofía y Letras Men lo Park (U.S.A.);
United States Geological Survey .Ué.vrcíí. D, F, (Mexico):
Comisión He Historia del Instituto Panamericano de Geograíía e Historia Montevideo (Uruguay):
Museo Histórico Nacional Museo Nacional de Historia Natural Morgantomn (U.S.A.):
Soiiilicru Appalachian Botanical Club. West Virginia University Xaíal (Brazil):
Uníversidade Federal do Rio Grande do Norte Ñero 11 aven (U.S.A.):
Yale University Library Nero York (U.S.A.);
American Geographical Society American Museum of Natural History Columbia University in the City of New York Department of Slavie Languages. Columbia University The New York Academy of Sciences
'Mie New York Public Library Roekfeller Foun dation Siudia S love nica Ukrainian Museum UVAN Ottaroa (Canada):
Geographical Branch, Department oí Mines and Technical Surveys National Research Council Philadelphia (U.S.A,):
Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum
Van Pelt Library. University of Pennsylvania Pii/sfeur^fi (U.S.A.) :
Carnegie Museum Library TÏi 11man Library. University of Pittsburgh Port-au-Prince (Haiti) :
Institut Français d'Haïti Princeton (U.S.A.):
American Journal of Archaeology Puebla (Mexico) :
Universidad de las Americas, Biblioteca Quebec (Canada) :
Université Laval Quito (Ecuador) :
Biblioteca General de la Universidad Central Museo Etnográfico de la Universidad Central Rapid City (U.S.A.):
Museum of Geology flesúdencia (Argentina) :
Universidad Nacional del Nordeste. Biblioteca Central Rio de Janeiro (Brazil):
Academia Bras il eirá de Ciencias Biblioieca Central da Universidade Federal Biblioteca do Conselho Nacional de Geografía Biblioteca Jardini Botánico Eohnert Park (U.S.A.):
Sonoma State College Salt Lake City (U.S.A.}:
University of Utah Libraries ■San Francisco (U.S.A.) :
California Academy of Sciences Library San Saloador (El Sal vail or);
Museo Nacional >David J. Guzmánt .Santa Barbara (U.S.A.):
Historical Abstracts, American Bibliographical Center Santiago [Chile);
Biblioteca C'entrai de la Universidad de Chile Instituto de Biología »Juan Noe<. Universidad de Chile Instituto de Geografía, Facultad de Filosofía y Educación Museo Nacional de Historia Natural
Säo Paulo (Brazil);
Assoc i ai 5o dos Geógrafos Brasileiros. Sefäo Regional de Säo Panto
Departamento do Arquivo do Estado Musen de Zoología, Lniversidade de Sao Paulo Museu Paulis ta Seattle (U.S.A.):
University of Washington Library St, Andrews (Canada);
fisheries Research Board of Canada. Biological Station Toronto (Canada); Slovenian Schoo!
University of Toronto, Department of Information University of Toronto Library. Serials Department Tuxtla Gutiérrez (Mexico);
Instituto de Ciencias y Artes de Chiapas University (U.S.A.):
Geological Survey of Alabama Urbana (U.S.A.):
University of Illinois Library Vancouver (Canada):
University of British Columbia Library Washington (U.S.A.):
American Meteorological Society
Library of Congress
National Academy of Sciences. Library
National Bureau of Standards
Slovenian Studies Circle
Smithsonian Institution
United States Geological Survey
AZI JA — ASIA
Alma-Ata (USSR):
Institut cnergetiki. Kazak SSR Gylym Akademijasy Kazak SSR Gylym Akademijasy /Inkers (Turkey):
Ingiliz ATkeoIoji Enstitiisii
Scientific and Technical Research Council oí Turkev Türk Dil Kuriimu Türk Tarih Kuxtunu Aigabmt (USSR):
Turkmenistan SSR Ylymlar Akademijasy Baghdad (Iraq):
faculty of Medicine Iraq Academy-Iraq Museum Library
Iraq Natural History Museum, University of Baghdad University of Baghdad. Central Library Baku (USSR):
Azarbajfan SSR Elm tar Akademijasy
Bangalore (India):
Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Beirut (Lebanon):
Palestine Li be ratio a Organisation Research Center Calcutta [India): Asiatic Society
National Institute of Sciences oi India Zoological Survey of India Duianbe (USSR):
Akademajai Fan hoi RSS Tml/ikistou Erevan (USSR):
Gitouthjounneri Akademia Frunze (USSR):
Kyrgyz SSR I loader Akadeniijasy Fujisarva (Japan): Tensor Society juJbuo&A (Japan):
Kyushu Daigaku Ri-Gakubu Haifa {Israel):
Israel Institute of Technology Hiroshima (Japan):
Hiroshima Botanical Club. Hiroshima University HuS (Viet-nam):
Laboratoire de Geologifi. Faeultc des Sciences Irkutsk (USSR):
Naucaaja biblioteka pri Irkutskom Gosndarstvennum universitete Jerusalem (Israel):
Department of Antiquities The Historical Society of Israel. University The Jewish National uud University Library Karachi (Pakistan): iqlial Academy Karachi University Library Kitmlik (Lebanon):
Universite Saint-Esprit Kyoto (Japan);
Geological Mineralogical Institute. Faculty of Science Phytogeographical Society, Faculty of Science Research Institute for Humanistic Studies Lahore (Pakistan):
Pakistan Association for the Advancement of Science MaJra* (India):
Academy of Tamil Culture Government Museum A/osui (Irnql:
College of Medicine Na go & a (Japan):
Nfttaan Universitv Library * Sngiyama Jogakuen University Library
.Vata (Japan):
Tezakayama University Library Nicosia (Cyprus) :
Department of Antiquities Etaireia Kypriakôn Spudôn
Greek Philological Association of Cyprus »Stasinos« Oita (Japan):
Faculté d'Éducation Faculté ries Sciences et des Arts Pi/a ni (India):
Rajasthan Academy ai Sciences Pyongyang (Democratic People's Republic of Korea) ;
Stale Central Library Tattenf (USSR):
Akademija nauk Uzbeks ko j SSR Tbilisi (USSR);
C'en (rai naja naucnaja bihlioteka Akadeinii nauk Gruzinskoj SSR Institut prikladnoj matematiki Tbilisskogo gosudarstvennogo univers iteta
Tbilisskij matemutiCeskij institut im, A. M Razmadze Akadcmii
nan k Gruzinskoj SSR Vycislitel'nyj centr Akadeinii nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (Japan);
Antrouological Society of Nippon, Faculty oT Science Chemical Society of japan Faculty of Science. University of Tokyo Geographical Surrey Institute Kobayasi Institute of Physical Research National Science Museum Yokohama (Japan):
Department of Mathematics, Yokohama City University Kanagawa Prcfcctural Muséum
AFRIKA — AFRICA
Abidjan (Ivorv Coast):
Biblioihèque de l'Université d'Abidjan Bibliothèque National Accra (Ghana):
Ghana Academy of Sciences Alger (Algeria):
Centre de Recherches Anthropologiques, Préhistoriques et Ethnographiques Service des Antiquités de l'Algérie Services Géologiqoe
Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord. Université d'Alger
Bloemfontein (South Africa) :
Nasionale Museum flukaou (Zaire);
Institut pour la Recherche Scientifique ea Afrique Cenirale
Cairo {Arabian Republic Egypt): Egyptian Academy of Sciences National Information and Documentation Centre Coíisíaniíne (Algeria) :
Société Archéologique, Historique et Géographique Dakar (Senegal);
Université de Dakar, Faculté des Sciences lyurban (South ATrica);
Durban Museum and Art Galery Giza (Arabian Republic Egypt):
Cairo University Library Ibadan (Nigeria):
*	Department of Classics. University of Jbadan Ibadan University Library
J in ja (Uganda):
East African Freshwater Fisheries Research Organization Khartoum (Sudan Arab Republic): Geological Survey Department Lagos (Nigeria) :
? Nigeria« Magazine Lioinßntone (Zambia) :
Livingstone Museum Lourenço Marques (Mozambique);
Instituto de Invcslignçao Científica de Mocambique Laboratorio de Botánica dos Estudos Gérais L'niversitnrios
Mozambique Sociedade de Estudos de Mocambique Luanda (Angola) :
*	Direcçào Provincial dos Serviços de Veterinaria. Biblioteca
*	Instituto de Invcstigaçao Científica de Angola Nairobi (Kenya):
East Africa Natural History Society The National Museums of Kenya Ouagadougou (Upper Volt a):
Centre Voltaïquc de Recherche Scientifique Porto Nodo (Dahomey):
Institut de Ree be relics Appliquées du Dahomey Pretoria (South Africa):
Die Suid-Afrikaanse Akademie vir Weteuskap en Kuns Transvnal Museum Ii ab at (Morocco):
Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté des Lettres
Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint Louis (Senegal);
Centre de Recherches et de Documentation Tananarive (Malagasy Republic Madagascar};
Institut de Recherche Scientifique de Madagascar
Tunis (Tunisia):
Société des Sciences Naturelles de Tunisie Université de Tunis Yaounde (Cameroon):
Bibliothèque de l'Université Fédérale du Carnéroun
AVSTRALIJA. INDQNEZIJA IN OCEAN [J A -AUSTRALIA. INDONESIA AND OCEANIA
Auckland (New Zealand) :
University of Auckland Baguio City (Philippines):
Saint Louis University Library Brisbane (x\ ustral ¡a) :
Hoy a I Society of Queensland University of Queensland Broadmay (Australia) :
Australian Speleological Federation Sydney Speleological SocietyBrunei (Brunei):
Mm ium Brunei C la 1/ ton (Au s ira lia ) :
Monash University Library Hobart (Australia):
Boyal Society of Tasmania Honolulu (U.S.A.):
University of Hawaii Library Kuching (Sarawak):
Sarawak Museum Lake Tekapo (New Zealand);
Mount John University Observatory Leicester (Australia) :
Department of Archaeology, University of Leicester Melbourne (Australia):
Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria Sedlands (Australia) :
University of Western Australia I'erth (Australia):
The Western Australian Speleological Group Sydn ey (A us t ral i a ) :
The Library. University of Sydney Sydney University Speleological Society Wellington (New Zealand) :
Royal Society of New Zealand Victoria University of Wellington















SUMMARY
The Members of the Slovene Academy of Sciences and Arts fOn 5tst December. 1972)
Honorary Members:
Broz, Josip — Tito Kardelj, Edvard.
Section One — Historical and Social Sciences Regular Members:
C vet to, Drago tin, Ph. D., born in 1911. Professor of History of Slavonic umi Modern World Music, Faculty of Arts, University oí Ljubljana, Ljubljana.
Grafeoauer, Hugo, Ph. D., born in 1916, Professor of History of the Slovenes, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana,
Korošec. Yiktor, LL. D., born in 1899, Professor of Roman Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kušej, Gorazd, LL. D., bom in 1907, professor of the Theory of State and Law. and of Comparative Constitutional f-aw, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
S n n d c r 1, Makso, LL, D., born in 1895, Professor of Constitute a al Law of the SFR of Yugoslavia, Faculty of Law, University cf Ljubljana, retired, Ljubljana.
Y a v p e t i č, Lado, LL. D., born in 1902, Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Ziherl, Boris, born tu 191U, Professor of General Sociology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Zwittcr, Fran, Ph. □., born in 1905, Professor of General Modero History, Faculty of Arts, University of Ljubljano, Ljubljana.
Corresponding Members:
Gorjcar, Joie, LL. D.. borD in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Paw. University of Ljubljana, Ljubljana.
Kcrmavner, DuSan, LL. D., born in 1903, scientific adviser, the National University Library, retired, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members:
Bart os, Milan, LL. D.. born in 1901, Professor of Public International Law. Faculty of Law, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Djordjcvic, Jovan. LL. D., born in 1908. Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Belgrade.
D j u r d j c >' , Branislav, Ph. D., born in i90fi. Professor oi History of ibe Turkish Era and of Historical Methodology, Faculty of Arts. University of Sarajevo, Sarajevo.
Gerskovic, Leon, LL. D., born in 1910, Professor of Political Science. Belgrade.
Kostreniif, Marko, LL. D., born in IK84, Professor of History of State and Law of the Peoples of die SFR of Yugoslavia Up to the 19ih century, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Mole, Vojeslav, Ph. IX. horn in 1886, Professor of Mediaeval Art, Jagiellon University, Krakow, retired, Oregon, U.S.A.
Nougayrol, Jean, bom in 1900, assyriologist. Professor, ¿cole praikjuc des 11 antes Kludes, Paris, Paris,
Novuk, Grga, Ph. D., born in 1688, Professor of Ancient History, Utiirersity of Zagreb, retired, Zagreb.
Section Two — Philological and Literary Sciences
Regular Members;
B e 2 I a j , France, Ph. D,, born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology. Faculty of Arts, University of Ljubljnna, Ljubljana,
Kohlar, France, Ph. D,, born in 1869, Professor, Academy of Theatre, Radio, Film, and Television, Ljubljana, retired,, Ljubljnna.
O c v i r k , Anion, Ph. D., born in 1907, Professor of History ot World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts. University of Ljubljana, Ljubljana.
S I o d n j a k , Anton, Ph. D,, Dr. honoris causa, born in 1899, Professor of Slovene Literature, Faculty of Aris, University of Ljubljana. retired, Ljubljana.
Skerlj. Stanko, Ph. D„ born in 1893. Professor of Romance Philology, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Vidmar, Josip, Dr. honoris causa, born in 1S95, literary critic and essayist, Ljubljana.
Corresponding Members:
Bajee Anton, Ph. D„ born in 1897, Professor oT Slovene Language, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Cop, Bojan, Ph. D., born in 1923. Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljnhljnna.
Grošelj, Milan, Ph. D.T born in 1902. Professor of Classical Philology, Faculty of Aris. University of Ljubljana, retired. Ljubljana.
Logar, Valentín. Ph. D., born in 1916. Professor of History anil Dialectology of Slovene Language. Faculty of Arts, University of L j ubij ana, L j u b 1 j an a,
Nonresident Corresponding Members;
Berk opee, Oton, Ph, D., born in 1906, senior scientific collaborator, The Slavonic Institute of ihe Czechoslovak Academy of Sciences, retired. Prague.
Cligoric, Yelibor, born in 1899, literary critic, Belgrade,
koneski. Blaze, born in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje.
Lavrin, Janku, born in 188?, Professor of Modern Russian Literature, University ol Nottingham, retired, London.
Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences
Regular Members:
Ku h el j, Anton, D, Eng., Dipl. lug. Elec. Eng., born in 1902. Professor of Mechanics. Faculty of Natural Sciences and Technology.. University of Ljubljana. Ljubljana.
P e t e r I i n , Anton. D. Sc., liorn in 190«, Director, Camille Dreyfus Laboratory, Research Triangle Institute, Durham, North Carolina, U.S.A.
Yiduv, Ivan, Ph. D., bom in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members;
R 1 i n c, Robert, D. Phys. Sc., liom m 193?, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Scicnces and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Polar, Davorin, D, Chem, Sc., Dipl. Ing. Chan., horn in 1921, Professor of Physical Chemisiry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gosar, Peter. D. Phys. Sc„ born in 1921. Professor of Physics of Solids, Faculty or Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Ifadii, DuSan, D. Chem. Sc., born in 1921, Professor of Chemistry of Structures, Faculty uT Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peklenik, Janez, D. Eng., Dipl. Ing, Habil.. born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Ljubljana.
Sulci je, Lujo, D. Eng., Dipl. Ing. Civ. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Tiller, Miha, D, Eng.. Dipl. Ing, Cfaem., born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Member:
Savie, Pa vie, Dr. honoris causa, born in 1909. 1'rofessor of physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics. University ot Belgrade, retired, Belgrade.
Section Four — Natural and Medical Sciences
Regular Members:
Brecelj, Bogdan, M. D.. born in 190i>, Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
H i od ar, Srečko, Pli, D., Dr, honoris causa, born in 1893, Professor of Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Ilesič, Svetozar, Ph. D„ born in 1907, Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Košir, Alija, M. D., Dr. honoris causa, horn in 1891, Professor of Histology and Embryology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Milčiuski, Janez, M, D.. LL, D,, born in 1915, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Novak, Franc, D. Sc., M. D., born in 1908. Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana.
It a k o v e c, 1 van. Ph. D., born in 1899, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Teehaology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Zupančič, Andrej, M, D., bora in 1916, Professor of Patho* logical Physiology, Faculty of Mcdicinc, University of Ljubljana. Ljubljana,
Corresponding Members:
Bedjanič, Milko, M, D-, born in 1904. Professor of Infectious Diseases, Faealty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
C e lešnik. Franc, M. D„ born in 1911, Professor of Deatal Surgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Butozan, Vaso, D. V. M., born in 1902, Professor, Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, retired, Zagreb.
tamo. Edhcm. D. V. M., born in 1902, Professor of Zoohygiene. Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo.
Gušid, Branimir, Ph. D., M. D., bora in 1901, Professor of O to rli in o la ry apology, Faculty o I Medicine, University of Zagreb, retired. Zagreb,
5 O v č i č , Dimitrije. M. D„ born in 1889, Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Kogoj, Franjo. M. D., bora in 1894, Professor of Dermatuve-ncreology. Faculty of Medicine, University of'¿agreb, retired, Zagreb.
Kruto chiil, Josef, D. Nut. St.. born in 1909, Professor of Entomology. Department of Agriculture, Brno, Brno.
Stankovič, Smiša, Ph. D., bom in 1S92, Professor of Zoology, Faculty of Physical Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired. Belgrade,
Tavčar, Alojzij, D, Eng., Dr. honoris causa. Dipl, Ing. Agr., born in 1895, Professor of Genetics and Plant Refinement, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Todorovif, Kosta, M. D„ born in 1887, Professor of Infectious Diseases, Head, Clinic of Infectious Diseases, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Volkov, Ms tj si a v Vasiljevič, D. of Orthopaedies, Lorn in 1925, Director, Central Institute o T Traumatology and Orthopaedies. Moscow, Moscow.
Section Five — Arts
Regular Members:
Gaspari, Maksim, born in 1S8>, painter. Ljubljana.
Jakac, Božidar, born in 1899, painter, Professor, Academy of Fine Aris, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kalin, Boris, born in 1905, sculptor, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kosmač, Ciril, boru in 1910, writer, Portorož.
Kranjec, Miško, born in 1903, writer, Ljubljana.
Kreft, Bratko, Ph. D., bom in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
M i h e I i Č, France, born in 1907, painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Pavšič, Vladimir-Matej Bor, born in 1913, writer, Radovljica.
Škerjsnc, Luctjan Marija, born in 1900, composer. Professor (if Composition, Academy of Music, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members:
Bravničar, Malija, born in 1897, Professor of Composition, Academy of Music, Ljubljana, retired, Ljubljana.
MuSiS, Marjan, Dipl. lag. Arch., horn in 1904, architect, Professor of the History of Architecture, Faculty ol Architeclure, Civil Kugineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Ravnikar, Edvard, Dipl. Ing, Arch, born in 1907, architect, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Andrič, Ivo, Pli, D., Dr. honoris catisa, born in 1&92, writer, Belgrade.
Cilenšek. Janez, born in 1913, composer, Professor, Franz Liszt llochschule fiir Musik. Weimar, Weimar.
K r k 1 c e, Gustav, born in 1&99, writer, Zagreb.
Krleža, Miroslav, born in 1693, writer, Zagreb,
M a k S i m O v i č , ! Jesauka, born in 1896, poetess, Belgrade.
The Presidency
President:	Josip V id mar
Vice-President:	Anton K u heIj
Secretary-General: Gorazd K u £ e j
The members of the Presidency are also I lie secretaries of the Sections and ihe Head of the Department of Medicine.
Section One — Historical and Social Scienecs
Secretary: Lado V a v p e t i £
1.	Institute for General and National History Director: Fran Z v i 11 e r
2.	Institute for History of Art Director: Emilijan Cevc
3.	Institute for Archaeology Director: Mitja Brodar
4.	institute for Oriental Studies Director: Viktor ivorosec
3. Institute of Musicology Director: not appointed
Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: France K o b I a r J. Institute of the Slovene Language Director: Bratko K ref t
(a)	Dialectological Section Head: Jakob Rigler
(b)	Lexicological See Li on Head: Janko jtirancic
(c)	Etymological-Onomastical Section Head: France B e z 1 a j
(d)	Commission for the Slovene Grammar, Philology and Orthography
Chairman: Anton Bajec
2,	institute for the Slovene Literature and Literary Sciences Director: Anton O C V i r k
3,	institute of the Slovene Ethnography Director: France K o b I a r
Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary (Acting): Anton Kuhclj
Section Four — Natural and Medical Sciences
Secretary: Ivan R a k o v e c
Head, Medical Subsection: Jnnez Milcinski
1.	Institute of karat Research Director: Svelozar 11 e s i c
2.	Geographical Inslitutc ami Department lor Cartography Director: Svetozar llesie
3.	Institute of Palaeontology Director: Ivan Kakcrec
i, institute of Biology-
Director: Joie Bole 5. Institute of Medical Sciences Director: not appointed
Section Five — Arts Secretary: Bratko k ref t
Other Units
1.	Terminological Coin mission Chairman: Albert St run a
2.	Centre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Conned: Fran Z w i 11 e r
3.	Library
Director: Primož Ramovš
4.	Scientific Office Director: Avguštin L a Ii
5.	Administration Office Director: Lev D a e b I e r
THE ACADEMY IN THE YEAR 1972
The Member» and the Employees of the Academy
At the end of the year 1972 there were: 2 honorary members, il regular members. 16 corresponding members, and 28 nonresident corresponding members, totally 82 members.
On March 11, 1972. the General Meeting elected its corresponding member Bogo Grafenaner, Ph. D.T to be regular member, section one, and Maksini Gaspari to he regular member, section five. There were elecied corresponding members, section two: Anton Bajec, Ph. D.. Bojan Cop, Ph. D,. and Valcniin Logar, Ph. D, Pavle Sovič. President of the Serbian Acadcmy of Sciences and Arts, was elected nonresident Corresj ion ding member, section three; Edliem Čarno, D.V.M., President of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina was elected nonresident corresponding member, section four. Matija Brarničar was elected corresponding member, section five.
During the year 1972 the Slovene Academy of Sciences and Arts lost 3 regular and 2 corresponding members.
Academician Braiko Kreft was elected corresponding member of the Macedonian Academy of Sciences and Arts, oar nonresident corresponding member Josef Kratochvil was elected member of the Academy of Sciences of Czechoslovakia.
The AVNOJ Award for the year 1973 was given to Academicians Franc Novak and Boris Zihcrl.
The KidriE Award was given to Academician Anton Kulielj and to corresponding members Frane Cclešuik and Lujo Sukljc.
The Kidrič Fund Award was given to Niko Kurct, Ph.D., scientific adviser of the Slovene Acadcmy of Sciences and Arts.
Corresponding member Franc Celešnik was elected honorary member of ihe European Association of Maxilofacial Surgery, and was given the award Prix Magitot. being thereby treated as a Laureate of the French National Academy.
Academician Janez MilCinski obtained the diploma of the Pur-kyne Institution, Prague,
Honorary member Josip Broz Tito received honorary doctor's degree from ihe University of Warsaw.
Corresponding member [vo Andrié re reived honorary doctor's degree from the University of Belgrade, and also die Order of Hero of Socialist Work, on his 80th birthday.
The Order oT Work with Red Flag vas given to Academicians Lado Yavpetic and France Stele, and the Order of Merit for the People with Golden Star to Academician France Mihelic.
The Order of Work with Golden Wreath wns &iven to Vilko Fioigar, head (retired) of the Department for Cartography of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
On November 2, 1972, the Slovene Acadcmy of Sciences and Arts celebrated intimately the occasion of Academician Josip V i dinar's 20th anniversary as President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, On the same day Lev Baebler, LL D„ administration office director of the Slovene Academy of Sciences and Arts, was given the Order of Work with Silver Wreath.
The work community of the Slovene Academy of Sciences and Arts had 118 employees, on December 31, 1972: there were 64 scientific workers and researchers of other denominations, 15 hibliothecary and library workers, 17 administrative, 9 technical, and 15 auxiliary ones, There were 8 part-time employees and 11 permanent esternal collaborators.
Institutes
There are 13 institutes belonging to the Academy, some of them with departments. In addition, there are the Department for Cartography (within the Geographical Institute), the Centre of Studies of History of the Slovene Emigration, and the Terminological Commission with six department: legal, technical, medical, veterinary, natural scientific, and for arts,
the Historical Institute was divided into three independent institutes: the Instiiute for General and National History, the Institute for History of Art, aud the Institute for Archaeology.
The Institute of Musicology was set up.
Oil January 1972, the Institute for Musical Folklore became a part of ilie Institute of the Slovene Ethnography as a special department for folklore music. A new department was set up with this institute to deal people's material and social Culture.
The Institute of Literatures changed its name to the Institute for Slovene Literature and Literary Sciences with three departments: for literary history, for theory of literature, and for biographies. bibliography and documentation.
Publication*
In ihe year 1972 twelve publications, containing 1920 pages, were published by the Slovene Academy ot Sciences and Arts.
Lecture t
During the past year the following lectures were given at the Academy:
The phenomenology of mask, by Niko Kuret, Ph. D. {Ljubljana), The old Serbian lexicography, by Irenn G rick at. Ph. D. (Belgrade), The ecology and cancerogenesís. by P. Shttbik, M. D-, {Nebraska), Immunization in childhood, by G.W.A. Dick, M. D. (London), The position of woman in Mezopolatnia, by G, Cardascia, Ph. D. (Paris), On the 100th anniversary of the death of Giuseppe Mazzini. by W. G. Maccotta (Italy).
Foreign Relations
On March 29, 1972, the Agreement and the Operational Protocol on collaboration between the Slovene Academy of Sciences and Arts and the Academy of Arts of the German Democratic Republic were signed at the Slovene Academy of Sciences and Arts,
The Humboldt Institute of Bonn-Bad Godesberg donated a diamond saw and a suitable polishing machine for making microscopical whetted out pieces, amounting to DM 7,b57.— This set of instruments was handed over to the Academy by the Consul-General of the Federal Republic oT Germany of Zagreb, Mr. Kurt Laqucur, in the presence of the representatives of the Humboldt Institute.
In October, 1972, tbe representatives of the Hungarian Academy of Sciences paid a visit to the Slovene Academy of Sciences and Arts, offering a scientific co-operation. Negotiations are going on,
The Vice-President A. Kubclj took part, on behalf of the Slovene Academy of Sciences and Arts, in the Celebrations on the occasion of the 50th anniversary of the foundation of the U.S.S.R. in Moscow,
The President received a delegation of the polish Liberation Front (the Froni of Popular Unity), as well as the experts of ihe O.E.C.D. when paying a visit to Slovenia, led by Dr A.King.
Ihe exchange of scientific workers between the U.S.A. National Academy and the Council of the Academies went on under ihe provisions of the Agreement. Under this Agreement the Slovene Academy of Sciences anil Arts nominates two scientists every year to spend eight months for studies in tbe U.S.A. In the year 1972, Anton Pogacnik. Ph. D. (Anthropology) and Franc Erjavec, M. D. (Medicine) visited Ihe U.S.A.
WORK COMMUNITY COUNCIL
In the yeur 1972 the workers' meeting elected half the number of the member® and all the substitutes of the WorkComm unity Council. In this year there were 8 regular and 2 irregular sessions, as well as a number of consultations. At these sessions personnel and housing problems, rewarding of workers, the amendments of the Regulations concerning exercising self-management rights held by the workers of the Slovene Academy of Sciences aud Arts were discussed. The Work Community Council endeavoured to realize the Self-management Agreement and thus to realize the self-management within the Slovene Academy of Sciences and Arts. It took a a active part in preparing the draft of the Statute of the Slovene Academy of Sciences and Arts, doiag its best to obtain an increase in the budget funds and in their purposeful use. Co-operating with the Presidency aud other departments it directed and guided the scientific research programme for the year 1972, put forward to various communities of interest. In particular, it should he emphasized that Ihe co-operation between the Presidcncv of (he Slovene Academy of Sciences and Arts was further intensified in this year, which can be seen, above nil, in the comaton solving of scientific and organizational problems,
INSTITUTE FOR GENERAL AND NATIONAL HISTORY
On March t972, died Academician, Professor Milko Kos, Ph. D., who was director of the Institute from its foundation. In the year 1972 the Institute consisting of three departments (for general and national history, for history of art and for archaeology) was reorganized into three independent institutes, among them the Institute for General and National History, Academician Professor Kran /witter. Pb, D„ was appointed its director.
In the year 1972 the publication written by F, Gestrin >The Excise Duty Books in the 16th in lith Century in Sloveniat was published as the fifth book of the Sources for the History of the Slovenes. For the year 1973 the following books are planned fur publication: L Zelko, The Economic and Social Structure of the Prime- Parish of TurniSCe After the Year 1381; I. V. Gurkina, Maiija Majar ZiJjski; J. Xontar, The Intelligence Service of the Austrian llapsburgs in their Relations to Turkey in the 16Hi Century. The publication of the second book of the work The Economic aud Social History of the Slovenes is planned for the year 1974. An encyclopedical treatise, according to branches. A history of agrarian branches. (The Nrst book was published in the year 1970), Among other scientific works being prepared at the Institute vie may mention:
the preparation of the Diploma tar turn for the Slovene Mediaeval History: the project for the work on the sources of the Slovene history in Hungary; the co-operation in the work for the history of colonization of the regions of Yugoslavia; the work Tor the historico- topographical leu con for Middle Ages: the co-operation in the work for repertory of the mediaeval sources.
INSTITUTE FOR HISTORY OF ART
On August 10. 1972, the Department for History of Art lost its director with the death of Academician France Stele, Ph. D.
Through the decision taken by the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts on November 28, 1972, the department was made independent as the Institute for History of Art, Scientific adviser Emilijan Ccvc. Ph. D., was appointed its director.
The field work done comprised a revision of the Mediaeval wall painting and Gothic plastic ari in Slovenia, the inventory taking of the sculptures of the second half of the 16th ccntury and of the beginning of the 17th century, of the painiing of the 17th century [in particular of the masters belonging to Valvasor's cultural circle). Fruitful results were obtained from the study of some iconograjihic types and graphic patterns in the late-Gothic sculpture and in the painting of the 17th century. The department collaborated with the National Gallery in preparatory work for protecting The Gothic plastic art iu Slovenia, and in supervising restoration of Gothic plastic works, from which resulted a number of corrections of dat-ings made previously.
The works of Augelo de Plltti, a sculptor of Padua, wore enriched through discovery of some of his plastics in Slovenia. The comment on Dolni car's manuscript »His tori a catted talis ecclesiae Itibacensis« was to some ex teat delayed, owing to the death of F. Stile, Ph. D. It will be finished in the year 1973.
As agreed ia Vienna in December, 1972, the Institute wiil organize, in the spring, 197?, a meeting of the researchers of Mediaeval painting from Austria, Northern Italy, Switzerland, Croatia, and Slovenia, to take place at Ljubljana.
Assistant Damjan Preloviiek made research, according to the plan, into tho architecture of the 19th century and into that of the early 20th century in Slovenia. The year 1972 was devoted mainly to the study of archives materials. A special attention was paid also to the legacy of Ivan Jager kept up by the Slovene Acadcmy of Sciences and Arts; in the year 1973, it will be tried to present it at a special exhibition.
The internal work it"as devoted to supplementing of basic card catalogues of the Slovene art monuments and artists, to the hcmero-thecn. to the collection of photos and to gathering arhives sources for the history of art of Slovenia. The library of the Institute was finally arranged.
INSTITUTE FOR ARCHAEOLOGY
On November 2ST 1972, a decision was taken to change the name of the Department for Archaeology to the Institute for Archaeology. Senior scientific collaborator Mitja Brodar. Ph. D., if as appointed director of the Institute.
Senior scientific collaborator Mitja Brodar, Ph. D., continued exploratory work in the Cigansku jama (Gipsy Cave) discovering the remains of the Gravettian culture. He guided the work on the archaeological topography oi Slovenia anil archaeological terminology.
Senior scientific collaborator jaroslav Sasel. Ph. D„ guided the work on the sheet Naissns for Ihe Inter-Academies Committee on the Tabula Imperii Romani, In connection with the studies concerning the Roman limes and the Latin epigraphy he lectured at the congresses in Roumania and in Munich; he lectured also, on the same subjoct, at the university of Ljubljana, several times.
Scientific collaborator FranC I.eben, Ph. D., explored the pre-historical find-Spot in the Cave of Veliki Zjot and co-operated in exploring the late-ancient fortress of llruiica. He co-operated at the international congress on prehistorical religions at Val Camonica.
The palynological laboratory and senior scientific collaborator Alojz Sereclj, Ph, D-T respectively, explored the sediments of the Wiirrn lake in tlie Cerknica Field and the old pleistocene sediments from the Pivka Basin, lie palynological 1 y researched into the sediments of drilled hollows from various places of Slovenia. In co-operation with the geologists from Gottingen he makes researches inio light soil sediments from the surroundings of Savudrija.
INTER-ACADEMIES COMMITTEE ON THE ARCHAEOLOGICAL MAP OF YUGOSLAVIA
At the suggestion made by the Section fur Historical and Social Sciences and according to the decision taken by the General Meeting of the Slovene Academy of Sciences and Arts Academician Bo go Grafenauer, Ph, D„ was appointed chairman of tho Committee, and Franc Leben, Ph. D,, scientific collaborator of the Institute of Archaeology, its secretary, The Committee summoned a plenary ses-
sion at which the work done by the Republican Commissions and that of the Central Editorial Commission was reviewed and financial means allotted. In the year 1973 the work did not go on as planned, mainly owing' to the inactivities of the Republican Commissions. The archaeological map of Slovenia was completed and prepared for printing.
INTER-ACADEMIES COMMITTEE ON THE TABULA IMPERII ROMAN!
(Chairman: jaro šašel, Ph. D„ senior scientific collaborator)
The Naissus sheet will have been completed, according to the new time fixed, and ready for printing, by the end of the year 1973. Yugoslavia has to contribute to the Naissus sheet the following areas: 1. Bosnia and Herzegovina (in part) — the material has been gathered; 2. Montenegro — the material will have been prepared by the spring, 1973; 3. Macedonia — completed in part, will have been completed by ihe summer, 1973: 4. Serbia — the material will have been prepared by the summer, 1973; 5. The Kosovo-Metohija area — by March, 1973. The Naissus sheet will further include; 1. Roumatiia (part of it) — ihe material has been gathered; 2. Bulgaria — ihe same; 3. Albania — the material is ready, but not yet at Ljubljana, it will have been by the spring; 4. Greece — the same; 5. Italy (part of it) — the same.
CENTRE OK STUDIES FOR THE HISTORY OF THE SLOVENE EMIGRATION
It did not work in the year 1972.
INSTITUTE FOR ORIENTAL STUDIES
At ihe study meeting taking place in May, 1972, Academician Viktor Korošec, LL. D.. and Marko Urbani j a, assistant, gave an account of recent assyriological publications. During the year Professor Guillaume Cardascia, prominent connoisseur of cuneiform legal systems, of Paris University, paid a visit to the Institute. He gave lectures at the Academy as well as at the Faculty of Law.
The main work to be done was the continuation of preparing the catalogues oi contents and oi authors of the assy riolugical puli lications. The director of the Institute, Academician Vikior Korošec, parlicipaied in the 20ih Rencontre assyrjoltigique Internationale, giving a lecture. He published a icxibook on Roman Law, [. containing in a new chapter 20 a: "An Outline of Other Ancient Laws". 'I he regular work also included cataloguing assy riological literature.
For the year to come the Institute plans to Finish the catalogues of contents and of " authors, and to prepare a book on treaties written in cuneiform characters.
INSTITUTE OF THE SLOVENE LANGUAGE
The Institute of the Slovene Language with its three departments (Lexicological, Dialectological, and Etymological-Onomastical) and with one Commission (for Orthography, Orthoepy, and Grammar) continued the work started some years ago, that is, the editorial work for the second volume of i ho Dictionary of the Slovene Literary Language, as well as the editorial work of keywords of the letters K—J for the Etymological Dictionary. The printing corrections of the first part-volumes of the Etymological Dictionary were also made.
Collecting work for ihc Dictionary of the Slovene Literary Language, for the Historical Dictionary, for the Slovene Linguistic Atlas, and for the Etymological Dictionary were continued. The Commission for the Slovene Orthography substantially prepared the bases of phonetics, morphology, and orthoepy for the new orthography. The Dictionary of the Slovene Surnames was being prepared. The complete excerpt of Dal matin's Bible was continued.
The scientific and technical workers of the Institute published
articles and papers, gave 28 lectures, published two books and co-operated as lingüistica! advisers or lecturers in a number of activities outside the Institute,
INSTITUTE OF THE SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES
Department of the Slovene Literary History
The manuscript of the Kalobje Manuscript publication is editorially prepared, with its accompanying comment, by Lino Legisa, Ph.D. The manuscript of the 3rd volume of Levee's Letters, edited by France Bernik, Ph. D,, mid the manuscript of Truber's Letters, edited by the late M. Rupel, Ph. D,, and B. BerciC, Ph. D., have been almost completed.
Department of Li t erar y Theory
The alphabetary of the Literary Lexicon was definitely checked and reduced by approximately 1000 keywords; including a number of newly inserted keywords the new final edition amounts to more than 2100 keywords. First, the basic keywords were examined, and in this connection contraéis were made with ilie collaborators. In a parallel
May the collecting of bibliographical data aiul of documentation, as well as the preparing of the etymological-semantic interpretations of the individual keywords are proceeding. — The card index of the Slovene literary-theoretical terms and the card index oi the non-Slovene literary authors treated in the Slovene periodicals from the end of the Ifilh century up to the year 1945 are being completed by the materials Trom the most reccnt period (1945 to t9"0): about 34000 new cards have been insericd. The card index of the literary-theoretical terms was arranged and set according to authors, from the letters A to P. — Individual questions of the Slovene literati history were examined and treated. The bibliographical survey of the Slovene literary-theoretical literature, published in independent publications and not taken into consideration in the materials of the literary-theoretical card index, was prepared,
Department for Biographies, Bibliography, and Documentation
The ltth volume of the Slovene Biographical Lexicon was published with a two-month delay, on account of diffucult corrections. Thus the third book w&s completed, containing the letters R to 5. The editors were doing current work, such as collecting materials for the 12th and following volumes, editorial work for the articles to be published in the 12th volume, keeping contacts with the collaborators, doing the work for the keyword catalogue, excerptions, preparing the index of personal names for the third book, information service, etc. The connections with the Austrian Academy of Sciences were intensified: the visit paid by the editor-in-chief to Ljubljana, and the lecture given by the member of our editorial staff in Vienna. The continuity of the work lias been considerably affected through the retirement of one member of the editorial staff, which will be felt in the rate of further publishing,
INSTITUTE OF THE SLOVENE ETHNOGRAPHY
Id January, 1972, the Institute for Musical Folklore became a part of the Slovene Academy of Scicnces and Arts, as an independent department of the Institute of the Slovene Ethnography. This depart meat includes at present 5 technical workers, out of them two for musicology, two for testology, and one for chorcology. The Institute formed in addition a new, the fourth, department for material and social people's culture
On December 20, 1972, there was the 25th anniversary of the foundation of the Com mission of the Slovene ethnography with the Slovene Academy of Sciences and Arts. On that occasion the Institute started publishing (he annual collection of papers "Tradiiiones".
Department one (For people's literature) started a good prepar-uiory work For a new ediiion of the Slovene myths and tales. Yet the work was discontinued, owing to Anion Cevc's. l'h, D., a collaborator of the Department, passing over to the new, fourth department. Milko Matiietov, Ph. D., continued his rcsearcli work in Resia. preparing the edition of the Resian lyrics "Rozice iz Rezije" (The Flowers from Resia).
Department two (for people's costumes and plays) continued compiling ihc materials for the inquiry about wedding customs. Supplementing materials aboui masks was continued by field explorers, having examined, in a new way, 14 areas.
Department three [for musical folklore) started working for the second book of a new collection of the Slovene folk-songs with iheir tunes. This book will include legendary songs and those containing the themes of social contrasts. The work of field materials collecting was coatiaued in the wider surroundings of Ljubljana, in the Lower Carniola and in the Haloze area. A rather rich area of the Slovene people's songs was discovered ia a part of Croatian istria, A number of extensive collections of older manuscript materials were obtained. An international symposium on classification of European popular ballads was organized at Shofja Loka. in August, 1972; the second volume of the Jahreshibliographie der Volksballadenfimchtmg was published and the manuscript of the index of the Slovene ballad types was prepared for printing. Documentation work comprised the editorial work and cataloguing the manuscript collections from Strekclj's and Glonar's legacies, as well as the manuscripts of song-books of the popular singers of reccnt time.
The up to now unknown materials out of Yraz's legacy wctc also catalogued nnd set, ilicy are kept up by the University Library of Zagreb.
The Institute'5 Library obtained 170 new units. The collaborators of the Institute co-operated at professional confcrcnecs. on the radio, at home and abroad, they participated in professional meetings abroad, and lectured on various occasions.
INTER-ACADEMIES COMMITTEE ON THE STUDIES OF THE PRESENT TENDENCIES OF THE SCIENTIFIC WORK IN SOME FIELDS OF HUMANITIES
(chairman: Lado Yovpetii, regular member)
The Inter-Academies Committee, in the year J9~2, dealt with collecting papers discussing the tendencies emerging from the year 1945 on in the scientific treatment of the following scientific disci -
pl¡nés; philosophy, jurisprudence, history, archaeology, linguistics, and in the scientific treatment of various fields of art. The work is extensive as alt the branches in the individual disciplines have to he examined, as well as the tendencies emerging specifically in the different Republics. It is assumed that altogether some 140 papers will be necessary, and that the work will be completed by the end of the year 1973.
INSTITUTE OF KARST RESEARCH
la June 1972 the Presidency of the Academy appointed Academician Prof. Svetozar IleSiE head of the Institute of Karst Research.
Field work was directed to the Ccrknica Lake area, to that of Planiua and Postojna Caves and to Pivka Basin where hydrologicai and speleological research, started some years ago, were continued, a special attention was given to quartern!ry sediments on the surface and in eaves. The exploration of the Karst along the motor highwaypro jeeted line Sentilj—Nova Goriea was also continued. Assistance was given to the cave-explorers of Logatec for their exploratory work of Kacna jama where active water shafts of the Notraujska rcka (river) were discovered. There was a lot of field work done in connection with the preparations for ihc model sheets of the speleological map of Slovenia, being co-financed by the Boris KidriC Fund, as well as with the research work connected with solving hydroeeonomic problems and with the protection of Karst, for various customers. A lot of new material was gathered through s pel e-biological research in various areas of Yugoslavia.
Internal work included the analyses oT quarleiinry sediments from the Ccrknica Field and Pivka Basin, Postojaa and Planina Caves, farther, arranging cadastre and documentation on ihc Karst phenomena, preserving biological materials, a ad preparing reports and papers, enumerated with the individual collaborators. The library was enriched by new books ami magazines, obtained in the way of exchange for the Acta Carsologica.
On May 14, 1972, died corresponding member or the Slovene Academy of Sciences and Arts. Professor Mats Wrsbw, Ph. D„ who did head's work from June 15, 1971 on. Prof. Svetozar IlesiÉ, Ph. D.p Academician, was elected new head.
During this year several discussions were going on between the Communal Assembly of Postojna, the Postojna Cave Institute and the Slovene A cad cm y of Sciences and Arts, about founding the Karst Museum Collection which should combine also the activities of the present Museum of Notranjska and prepare the materials for
the Karst Museum with the Postojna Cave. It may be trusted that ihe museum activity will be realized through a common support next year. There is an ever greater need {or arranging laboratories, for completing exploration equipment, and for engaging new exploration workers, for which, however, it was not possible to secure the necessary means in this year.
On the occasion of the 25tli anniversary of the Institute, on December 14, 1972, the consultation on Karst research was organized at Ljubljana, then also the work done for the speleological map of Slovenia was referred to. A number of representatives of related institutions took part in the consultation, dealing with Kuril, and whith whom the Institute had fruitfully eo-ope rated. The eo its alt at ion was a success and it would be necessary to organize frequently such form of meeting of karstologists.
As every year, the Institute was visited by numerous specialists of this country and from abroad as well as by a study group, all being accompanied by the members of the Institute ill our Karst area, who made tbe results of research work known to them. The members of the Institute took part in a number of meetings and conferences, both at home and international Icred. The home and foreign specialists for 1 racing underground waters met at Postojna and discussed the preparatory work for the third international symposium as well as the preceding hydroiogical research work in the IJnbljaniea river basin. The members of the institute participated in organizing tlio sixth congress of speleologists at Lipica, from October 10 to 15, 19"2, as well as in compiling iho Karst Congress Guide.
INSTITUTE OF PALAEONTOLOGY
the work of the Institute is performed by the director, Academician, Ivan Rnkovcc. Ph.D.. and scientific collaborators Dragica Turnsek, Ph. D- and Katica Drohnc, Ph. D. who took the post of Rajko P,ivlovec, Ph.D.
The work of the Institute was directed to research into fossil mammals, corah, alvcolin.es and numntulites. On the basis of the materials collected and checked a paper on the evolution of the mammal fauna in Slovenia was prepared.
The research into the upper jura coral fauna has been finished. It was arranged into five sub-groups of hexacorals. Similarly io most of the world find-spots our coral layers are also placed into the upper Oxfordiaa and lower Kintmeridgian, The research of ah'eolines has been finished, from the alveoline-nummulite limestone in Sou th-West Slovenia and Istria, Determined and palacontologically
treated were 93 species, out of them IB new ones, and 4 new stib--spccies.
On ilie basis of foraminifera and tianoplaukion in the layers of Ko/bana and Medana it was possible to place the beginning of the sedimentation of these layers in the upper pal a eocene.
GEOGRAPHICAL INSTITUTE
The main work was directed to prepare the final papers en the theme "The qnartenarv sediments and their utilization in Slovenia", which was finished in the year £972; inclusive of a two-year interruption the work lasted 13 years (from the year 1959). A new long-term theme "The geography of the flood areas in Slovenia" was started, for which, in the year 1972, a detailed methodology was prepared, tested in the case of the Fsata, a flood river in the Ljubljana Basin, The research into the quarlcnary evolution of the Skofja Loka and Pol ho v Gradcc mountains was continued. The depressions in the Slovenske goriee and Kobansko areas were examined, they appeared because of a very rainy summer, and the extensive flood in the Mnra river basin was registered. 231 sheets of the basic state map for the Socialist Republic of Slovenia, on a scale of 1 :5000 and 1 : 10000, were examined. Owing to a snowy autumn in the high mountainous area only the lower and smaller glacier under Skuta Mountain was checked, and not also the Triglav Glacier, being covered with thick snow.
In the year 1973 the following research work will be Continued: the geography of ihe seven flood areas in seven regions of Slovenia; the depressions of the Slovenske gurice and Kobansko areas, as well as their influence exerted upon economy; the quartenary evolution of the ¡Skofja Loka and Polhov Gradcc mountains. Observation of the both glaciers will be carried out at the end of the melting period-The work in correcting the basic state uiap of Slovenia will be continued. The Geographical Review No, 13 will be published, and the material for the book to follow will be gathered. Supplementing the geographical bibliographical card index of Slovenia will be continued, with recent works, as well as arranging the geographical slide collection and photo collection of Slovenia.
DEPARTMENT FOR CARTOGRAPHY
The final Tor in oT the methodology of the cartographical illustration of the elements taken from the study of the flood areas of Slovenia is being prepared. The preparation of map for the Psata river area and the Mara river area is planned.
A number of maps will be prepared lor the individual contributions by ihe authors for the 14th book of ihe Geographical Papers; it should be mentioned that ihe two maps, in view of iheir extraordinarily rich contents, will show the themes in multicolour technique. In the scries Dcla (Works) the Slovene Academy of Sciences and Arts will publish the dissertation The Morphogenetic Evolution of the Main Karst Area. A number of various geographical illustrations will be prepared for this hook.
The Depariment for Cartography is also in charge of the iiasic State maps on the scale 1 : 3000 and 1 ; 10000 obtaining them in large number annually, under a special agreement, with the Geodctic Board (in the year 1972 2?4 sheets).
In addition to the work mentioned the technical collaborator M. Zerovnik is carrying out the work on the theme: The evolution of the Slav Settlements between ihe years 196i to 1971, ihe result of which should be a map showing all the settlements in Slovenia in the surface proportion and according to the census of 1971.
INSTITUTE OF BIOLOGY
in the year 1972 the two leading collaborators died: cor res pond -ing member. Professor Maks Wraber, Ph.. D., on May 14, and the director of the Institute, Academician, Professor Jovan Hadzi, Ph.D., on December 11.
The work, included the following fields: systemaiics and taxonomy of some groups of fauna [mollusca, o pi lion idea, pseudo&corpi-on idea, lepidoptcra), biospeleology, algology, and geobotanics. Most research work included South and West Slovenia, comparative materials were, however, collected also in other parts of the country and in the neighbour countries (Austria and Italy).
The collaborators of ihe Institute took [»art in one congress and in three symposiums where they gave four lecturcs.
in the year 1972 11 scientific and technical pupers and articles were published. Four elaborations were made, two in the field of algology and two about vegetation analyses fur economic organizations. Extensive work was made in research themes financed by the Boris Kidric Fund. The Institute guided examining and mapping the vegetation in Slovenia for the project The Vegetation Map of Yugoslavia and examination of vegetation for the project The Fauna and Flora of Slovenia. The work on the theme "The Ecology of the Bentonite Algae" is continued by the Institute. The work programme for the year 1973 contains in particular the continuation of the work in process.
INTER-ACADEMIES COMMITTEE ON THE FLORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA (Chairman: Ivan Rakovec. regular member)
In the year 1972 the Committee continued issuing the scries Cata log us faunae Jugos! aviac and published the catalogue: S. Glu-mac, Syrpitoidea, Two catalogues were prepared for printing.
COMMITTEE ON RESEARCH OF THE LAKE OF CERKNICA AND OF ITS SURROUNDINGS
]n the year 1972 the second stage of speleological, ichtyological and climatolugicai research work was finished, while hydrological research work was to some extent delayed. On the basis of climatológica! research it will be possible to show climatic conditions for a longer period before the lake waters appear again. Ichtyological research work has till now illustrated only individual problems connected with the food for Fish and the composition of sorts. Longer periods of floods may favourably influence the evolution of pike, it being economically the most important sort. Botanical research work includes establishing vegetation associations, their floristic composition and ecological conditions. Invaluable coleopterologicul and malaco logical materials were gathered and prepared for determination, Speleological research esentially completed the knowledge about the Karst character and the evolution of the Lake of Ccrknica during the late pleistocene. A further programme for natural scientific research work includes all the already mentioned sciences, with the addition oF geology, geomorphology, palynology, the utilization of soil and the social geographical set oF problems of the Lake of Cerknica and its surroundings.
CO-ORDINATING COMMITTEE IN MOLECULAR SCIENCES (Chairman: Dusan Hadii. corresponding member)
Within the framework of the basic task of co-ordinating research activities the Committee prepared and did editorial work for the programmes of work presented to the Research Community of Slovenia, The task presented forms a project of »molecular science-, and a part of the key-project "interdisciplinary research into natural sciences". The first number of the information bulletin was published. RoCiPeS, Regional Co-operation in Sciences (May, 1972), intended to currently inform researchers about the work done, publications, congresses, and similar. In the year 1972 a working meeting in (he field of theoretical research of stage transitions took place
al Budapest. A scientific seminar is being prepared for the next year la take place at Ljubljana. The Co-ordinating Committee was also a Co-organize t of the summer school Assemblies of Bio-Mac romo-lecules (1972). The preparatory work [or an international conference, to tnke place in the year 1973. on "Computers in Chemistry" is being done. Within the framework of the Co-ordinating Committee three scientific lectures were given.
TERMINOLOGICAL COMMISSION (Chairman: Prof, Albert Struna)
Legal Section (Chairman: Viktor Korošec, regular member)
The Legal section, of the Terminological Commission extracted, in the year 1972, legal sources and legal literature of recent time and did the final editorial work for the last two thirds of the letter P and for almost the complete letter R. These und the preceding letters, however, have to be technically arranged. In explaining legal keywords for the Dictionary of the Slovene Language this section gave assistance also to the Institute of the Slovene Language.
Technical Secfion (Chairman: Prof. Albert Struna)
All (he year round the Technical Section was collecting, in various ways, within the framework of ihe already edited General Technical Dictionary, new dictionary materials from ihc until now less excerpted branches for the second edition of The General Technical Dictionary7. The success resulting from these endeavours, including supplements and additions to the already published definitions' and explanations in the already codified vocabulary, was such that the contents of the second edition of this dictionary wilt comprise at least the double extent oi I he previous edition. At the same time the Section wanteil to most conveniently unify various terms in various branches, and to eliminate foreign words as far as they are ant depending on the international interdependence, A public manifestation ill favour of a correct anil proper technical word was the third symposium of the technical word, included in the first consultation about Slovene book, in November, 1972.
Medical Section (Chairman; Milko Bedjanič, corresponding member)
The Medical Section continued the odiiorial work of the materials for a trial volume of The Medical Terminological Dictionary,
comprising the letter A; it also co-operated with the Institute oi the Slovene Language in explaining some medical terms. In the year 19" the Section will do the final editorial work on the trial volume of the Dictionary mentioned; it will continue co-operation with the Institute of the Slovene Language.
Veterinary Section (Chairman: PTof Jannz Batis)
Following the proposal of the Terminological Commission of the Slovene Academy of Sciences and Arts and following the decision made by the General Assembly of the Slovene Academy of Sciences and Arts, ibe Veterinary Sub-Section was made independent, in March, 1972. Prof, janez Hatis, D.V.M., was named head of the section, and Professors Janez Banifi, D.V.M., 0*kar Bshni. D-V.M-, Vlado Gregorovic, D.V.M., and Leo Rigler, D.V.M., were named its members.
The Section was preparing materials for the Yugoslav Veterinary Terminological Dictionary and co-operated with the Institute of the Slovene Language in explaining some veterinary terms.
The main work of the Section was to prepare terms for ihe Slovene Terminological Veterinary Dictionary. In this year the Section started preparing the manuscript for the letter A.
In the year 1973 the Section plahs to finish the work for the Yugoslav Terminological Dictionary, to continue excerpting veterinary literature, to prepare ihe manuscript of the Slovene Terminological Dictionary, inclusive of the letter D (A, B, C, C. D),
Natural Sciences .Section (Chairman: Prof Franc Kapusl
Two first drafts of ihe terminological dictionary were prepared for printing in the year 1972, namely The Mathematical Terminology, by Prof. Alojz Vadnal, I'h. D., and The Terminology of Descriptive Geometry, by Pro!. Oton Sajovic. The first draTl of the Terminological Dictionary of Geography was compiled, too. the final editorial work oo it will be done by R. Savnik, Ph. D., in ihe year 1971.
The work on the draft of ihe Terminological Dictionary of Zoology and Meteorology will be started. Terms concerning botanies, chemistry, biochemistry, physics, etc. will be excerpted. In explaining technical terme ihe Section will continue co- opera ting with the Institute of the Slovene Language.
Section for Arts (Chairman: Dragotin Cvetko. regular member]
In (lie year I972 the work was going on in all tlie fields, li was most successful in the directions or plastic arts and of people's music, and in part also in that of theatre, In some fields it reached the stage where co-ordinating am! editorial systematic work are required, and suitable editorial committees were set up for die purpose.
In ike year 1W3 excerpting wilt be systematically continued in all i he fields where it has been active aud the plan has been made to start it in those fields where it has not been yet, for lack of technical collaborators. The plan provides also for the beginning of the editorial work in iho materials of ihc corresponding discipliaes (plastic ari, people's music, dance), which will mean, as far as it is realized, a new stage in the endeavours made by ill is Section.
SCIENTIFIC OFFICE
The Scientific Office gathered materials and co-operated in editorial work of ihe 22nd volume of the Yearbook of the Slovene Academy of Sciences and Arts, helped in preparing and making contracts for research work, organized 6 lectures, given by the scientists of this country and from abroad, organized the stay of 8 American scientists at Ljubljana, co-operated in preparatory work with the experts of the O.E.C.D. and of U,N,E.S,C.O.; at the request of ihe Research Community of Slovenia it prepared the data for the register of scientific workers (out of the collaborators of the Slovene Academy of Sciences and Arts), made a regular annual list of ihe scientific units of ihe Slovene Academy of .Sciences and Arts for the Institute of Statistics, carried out the inquiry aimed at regulating the system of work and relations between the Slovene Academy of Sciences and Arts and the Research Community of Slovenia, prepared information about the Academy for the Academy of Sciences of ihc U.S.S.R, and for the Commission of the U,N,t,S,C.O„ was giving various information to the institutes and to the administration of the Slovene Academy of Sciences and Arts as well as to other social organs. The director of this office who is the editor-in-chief of the bulletin Rnziskovolec (Rcscarchcr) published !3 numbers of this bulletin where he often discussed the problems concerning the Academy, its research programme, etc.
LIBRARY
The U.N.E.S.C.O. kad proclaimed the year 1972 as the International \ear of Book. For this reason the Library was making efforts to contribute to this action in its best possible way.
The reading roum was established and arranged, the exhibition of all Academy's publications was prepared, almost the complete manuscript col lection was arranged and catalogued, a sale of Academy's publications at a special new ^ear reduction was organized, und the system of exchanging the Library's duplicates was extended, The entire current work, was done in time.
The main problem of the Library is that of storage, for all the space for storing is full up and it is nccessary to find a new and more suitable one.
In the year t9?2 flic stock of books increased by 11062 units, thus amounting to 185+26. The main part of the accession is due to exchanging the Slovene Academy of Sciences and At(s publications. This is one of the principal tasks of the Library ami it is kept with 1343 institutions all over the world. The stock of hooks is at everyone's disposal, formation about it is available in the alphabetical and in the systematical catalogues, as well as in monthly bulletins about accessions.
The plan made for the current year is to finally arrange and to catalogue all the manuscript collections, to carry out revision and to set up catalogues, to do all the cur rem work in time, and In particular to acquaint the broadest possible circle of readers with tbe stock of books.
VSEBINA
I. Organizacija
Skupščina SAZU ...,,,.,.,.,.,,,,	T
Predsedstvo SAZU..................................9
Organizacija akademije..............................10
Uprava institutov in komisij..........................10
H. C lan i
Častna člana......................19
Redni in dopisni člani..............................19
Novi člani....................37
Razred v.a. zgodovinske in družbene vede Bogo Grafenauer . . . . ............39
Razred za filoloske in literarne vede
Anton Bajec..................45
Bojan Cop..................49
Valentin Logar	53
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede
Pnvle Savič.................. .	59
Razred za prirodoslovne in medicinske vede Edhem Camo.................62
Razred za umetnosti
Maksim Gaspari................65
Matija Bravničar................trfi
Umrli člani .............. . , . - . .	71
Zoran Rant - ...........................SI
Milko Kos ........................85
Muks Wraber......................97
France Štele...................105
Jovan Hadži..................117
lil. Poročilo o delu akademije
Akademija v letu 19~2 . , . ....... . . , . ,	J 23
Svet delovne skupnosti	131
I nš ti tu. t za občo in narodno zgodovino . ........133
Inštitut za zgodovino umetnosti............140
Inštitut za arheologijo...............145
Medakademijski odbor za arheološko karto Jugoslavije . . .	1j0
Med akademijski od!>or ¡ta Tahula Imperij Romani .....	152
OrienialistiEni inštitut ............. . .'	154
Institut za slovenski jezik	158
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.....167
Inštitut za slovensko narodopisje................(74
Medakademijski odbor za. studijo o sodobnih tendencah znanstvenega dela na neko teti h področjih humanističnih znanosti	18®
Medakademijski u tibor za flora in favtio Jugoslavije ... 22J Odbor za naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera z okolico 222 Koordinacijski odbor za molekularne vede........224
Inštitut za raziskovanje krasa . Inštitut za paleontologijo . , Inštitut za geografijo . . , .
Kartografski zavod.....
InStiiut za biologijo . . . .
192 200 204 212 215
Terminološka komisija Znanstvena pisarna Biblioteka . . . , .
. 226 . 253 . 237
IV. Publikacije in zamenjana publikacij
Publikacije ........ .
Zamenjava publikacij......
Summary
- 247 . 250
289
¡.rTfiPIS SLOVENSKE AKADEMIJI Z NANOS Ti IM UMETNOSTI, 33 KN JJGA izJuiu Slovrasku ukadcoiiju mirnosti 111 uuk-I misli v 1 - j li L>] j llj j i Nn I ¡sni Is lisfcanis ljudske pravice v l.jubljgni, 1973 Na t ladji 2000 Uvodov
Publikacija Šteje mi*cl pniiiocle i* 7, toiko prvega odstavka 14. ilsna istoria o obdavčenju praizvniiDV iti -11» c i trv v prucnolu [UfadLi t i L.{ S ]' [t J, žl.	jthi
kutere » ne pla£uje li-inetjrii davek mJ prometa proizvodov (mnenje Rep ulji likoma wk rein ti sta r.a prnsvelo in kulturo št,; ¿1-1/73 od 21. J, 1973),