PRIPRAVE NAJBOLJŠEGA JUGOSLOVANSKEGA TELOVADCA PRED ODHODOM V SEUL
Olimpijec Lojze Kolman
V Južni Koreji je spet vzplamenel olimpijski ognej. V Seulu bomo po dol-gih letih ponovno videli slovenskega in jugoslovanskega telovadca, Lojzeta Kol-mana, ki ga prebivalci Viča in Trnovega od koder je doma, že dobro poznajo. Skupaj s trenerjem Jožetom Mešlom sta polna volje in želje po uspehu. Lojzeta samo pred odhodom zaprosili za odgovo-re na nekaj vprašanj.
—  Lojze, kmalu boš nastopil v Seulu. Kako se počutiš kot edini telovadec med jugoslovanskimi olimpijci?
»V obveznih vajah bom nastopil 18., v poljubnih vajah po 20. septembra. Po-čutim se dobro, všeč mi je, da bom po šestnajstih letih kot prvi telovadec nasto-pil na olimpijskih igrah. To pomeni velik dvig naše gimnastike po tolikih letih. Čast mi je, da sem v olimpijski ekipi, potrebno pa je veliko dela, včasih se tudi počutim utrujeno.«
—  Kako potekajo sedaj tvoji treningi, zadnje priprave pred velikim nastopom?
»Vsak dan imam dva treninga v telo-vadnici, skupaj šest ur, razen tega pa že vzdržujem kondicijo z jutranjim tekom v naravi. Vendar tek ni bistven sestavni del, tekmovalci potrebujemo specifično kondicijo, ki jo pridobimo z vajami na orodjih in vajami moči.
—  Nekaj časa je pri tvojih pripravah sodeloval tudi trener iz Sovjetske zveze Ar-nold Kvetanadze. Ali je njegovo sodelova-nje kaj pripomoglo k izpopolnitvi tvoje po-Ijubne in obvezne vaje?
»Sovjetski trener je bil pri nas manj kot deset dni in v tem času ni mogel veliko storiti. Pomagal mi je pri izpopol-nitvi podrobnosti v obveznih vajah. Teh nisem izvajal leto dni, medtem ko jih on v SZ vsakodnevno videva.«
—  Gimnastična telovadnica v Partizanu Trnovoje majhna, možnosti, kijih daje pa so relativno skromne napram tistim, kijih imajo tekmovalci drugih držav. Razen tega imajo ti tekmovalci za vsako orodje poseb-nega trenerja, vidva s trenerjem Jožetom Mešlom pa sta sama za vse?
»Res je težko, vendar v naših pogojih ni boljšega. Če bi odšel na priprave kam
drugam, bi morali samo zame pripraviti celo telovadnico z vsemi gimnastičnimi orodji. Tukaj pa dobro poznam vsa oro-dja in privajanje ni potrebno. Razen tega nas v tej telovadnici trenira več tako, da se tudi trener ne more posvetiti samo meni.«
—   Vedno treniraš v isti telovadnici, na istih orodjih. Ali ni posledica tega navaje-nost na orodja tukaj, in težja adaplacija na orodja drugod?
Da, razlike med orodji so velike. V Se-ulu bom telovadil na japonskih orodjih, ki jih ne poznam. Vendar se je možno v dveh dneh privaditi na prožnost orodja, odvisno od motiviranosti telovadca. Da bi pa zaradi tega menjaval orodja pa ni smotrno, saj bi potem ves razpoložljivi čas porabil le za prilagajanje in bi le malo zares treniral.«.
—  Poljubna vaja na drogu te uvršča v sam vrh svetovne gimnastike. Ali je to prednost možno izkoristiti?
»Težko je napovedati. Razen poljubne je tu še obvezna vaja v kateri bom težko dobil visoko oceno, tudi če bi jo dobro izvedel. Tu je pomemben moment ekipe in sodnikov. V Koreji mi bo dobro ime, ki sem ga na drogu pridobil v Evropi le malo pomagalo. Odloča veliko faktorjev. Kjer se ocenjuje estetska izvedba so zad-nje nastopajoči v ekipi ponavadi boljše ocenjeni, zato običajno na začetku tek-mujejo slabši, na koncu pa boljši tekmo-valci moštva«.
—  Zate bo težko, ker si obenem prvi, zadnji in edini v ekipi?
»Tekmujem na orodju kot posameznik »mix« še z dvema Čehoslovakoma, Por-tugalcem in drugimi. O vrstnem redu med nami pa bo odločil žreb. Vsak izmed nas pa bo vendarle nastopil kot posamez-nik, kot prvi«.
—  Čeprav je težko napovedati nam ob koncu povej kakšne so tvoje ielje in priča-kovanja na olimpijadi?
»Soliden riastop. Rad bi naredil vaje kot jih zmorem in brez napake. Kaj bo to v mnogoboju pomenilo pa je ta trenutek težko reči«.
F. V.