Za izobrazbo kmečkega ljudstva Zaključek strokovnega tečaja za učitelje kmečkih nadaljevalnih šol Pri vsaki akciji, ki ji je namen izpopoltev splošne poklicne izobrazbe našega kmečkega ljudstva, ki tvori temelj naše agrarne države, sodeluje aktivno in daje za njo pobudo ljudskošolsko učiteljstvo. Iz vrst teh naših pionirjev na vasi je vznikla tudi pobuda za naie kmečke nadaljevalne šole, ki so se v zadnjih letih dvignile na tako stopnjo, da zavzema naše kmečko nadaljevalno šolstvo tretje častno mesto v Evropi. Kmečke množice tvorijo pretežno večino našega naroda in te množice predstavljajo granitno jedro naše narodne skupnosti. A danes, ko se svet zvija pod težo najhujših udarcev, ki jih vzdrži le krepak narod, moramo tudi mi preiti iz starega romantičnega pojmovanja narodnosti v novo pojmovanje, ki se odraža v tem, da mora biti ta narodna zavest zasidrana v najširših plasteh, v našem kmečkem ljudstvu, ki tvori najširši kolektiv narodne skupnosti. Ta narodni kolektiv je tista sila, ki ustvarja danes produkcijo naših najvažnejših pridelkov, ki je temelj vse ljudske prehrane. Zato nam ne more biti vseeno, kako žive te množice, kako je to kmečko ljudstvo izobraženo in kakšno je njihovo gospodarsko in materialno stanje. Sodobno gospodarstvo zahteva celega človeka, zahteva od njega več strokovnega znanja in uporabo vseh razpoložljivih sredstev in sil, da bo zmogel slediti duhu in tempu racionalno kmetijstvo in gospodarstvo sploh. Pri tem delu na vasi pa morajo aktivno sodelovati vsi, ki so za to delo sposobni in poklicani. Učitelj sam ne more vsega, ker ne more biti strokovnjak v vseh panogah gospodarstva, ki so danes že tako detajliran^ in specializirane, da zahtevajo že padrobni študij vsake panoge posamezno. Učitelj naj bo pri tem duhovni vodja in organizator, ker on pozna dclo in življenje na vasi, pozna mentaliteto in psiho prebivalstva, posamezne stroke pa naj bi obravnavali poklicni strokovnjaki. Med njimi in ljudstvom pa naj tvori naravno vez učitelj kot voditelj tega pokreta in kot aktivno sodelujoč činitelj v tem kmečkem občestvu. Zato pa mora učitelj imeti tudi potrebno strokovno znanje, da bo lahko s svojim študijem okolja in gospodarskega stanja svoje okolice kakor tudi gospodarskega stanja bližnje in daljnje okolice uravnaval potek in način vzgoje. Najvažnejša je torej pri tej akciji spopolnitev učiteljske izobrazbe s potrebnim strokovnim kmeiijskim znanjem, ki si ga na srednji šoli ni mogel pridobiti. V ta namen se vrše od časa do časa posebni strokovno kmetijski tečaji za učitelje, ki morajo prej absolvirati uvodni ali idejnometodiČni tečaj. Tak tečaj je bil tudi letos na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki ga je preteklo soboto dovršilo 24 učiteljev iz vseh delav na- časa. Vse to pa se lahko doseže le z izobrazbo§e ožje dOmovine. Tečaj je bil tridelen in je kmečkih sinov in hčera, naslednikov sedanjihtrajal pomladi 4 tedne, poleti 1 teden in v je- gospodarjev, ki bodo v bodočnosti gospodarjiseni 3 tedne. Predpoldne je bil teoretičen slovenskih domov. Ni pa dano vsem, da bi sipou^. oj g jo \2 ure pOpoldne pa praktične pridobili vsa potrebna znanja za to poslanstvo, zato so kmečke nadaljevalne šole vir, kjer je možno črpati tisto znanje, ki je za gospodarstvo potrebno, poleg tega pa dajo te šole zdravo osnovo za razvoj zdravega in močnega nacionalnega čustvovanja in zavesti. Ravno ti važni pogoji in potrebe sodobnosti pa zahtevajo, da se dosedanje neobvezno kmečko nadaljevalno šolstvo izpreineni v fakultativno obvezno tako, da bo lahko prevzel kmečko posestvo le oni sin, ki bo prej absolviral poleg ljudske šole še dveletno kmečko nadaljevalno šolo. S tem bomo bodočc gospodarje usposobili za uspešno in demonstracije, pri katerih so si učitelji pridobili potrebno ročnost. V tečaju so predavali priznani mariborski strokovnjaki in sicer: sadjarstvo g. ravnatelj Priol, poljedelsfvo, travništvo, čebelarstvo, vrtnarstvo in kmetijsko gospodarstvo g. prof. Šiftar, vinarstvo in kletarstvo g. prof. Pečovnik, gozdarstvo g. ing. Sotošek in živinorejo z mlekarstvom g. ing. Kotlovšek. Vsak tečajnik je izdelal posebno domačo nalogo in sicer iz najvažnejše panoge, ki je v službenem okolisu najbolj aktualna. Te naloge, ki so opremljene s skrbno zbranim statističnim materialom, so produkt skrbnega študija in spoznavanja razmer, gospodarstva ter gospodarskih obratov. Vse naloge skupaj dajo verno sliko stanja naše vasi in navodila, kako bi se dalo marsikaj preurediti. Učitclji tečajniki so napisali slede.e nalogc (v oklepajih temc): Barbarič Karel iz Domašev v Prekmurju (Ovire poljedelstva v našem okraju); Božič Anton, Sv. Duh na O. vrhu (Več pozornosti smatrnemu poljedelstvu ia živinoreji); Bajlec Ivan iz Martjanc v Prekmurju (Poljedelstvo v srednjem delu Slovenske krajine); Kocbek Jožef iz Vučje vasi pri Ljutomeru (Pridclovanje žitaric na Murskem polju); Kmetec Jožel iz Sv. Marjete na Dr. p. (Poljedelstvo v zvezi z drugimi gospodarskimi panogami); Lah Ivan iz Negove (Gnoj, gnojnica in gnojnične jame); Pucko Janez iz Hotize v Prekmurju (Problem komasacije zemljišč v Prekmurju); Rojc Jožef iz Sv. Marka niže Ptuja (Pridelovanje krompirja in luka); Šegula Pavle iz Sv. Marjete niže Ptuja (Gospodarstvo v zvezi z našo življenjsko problematiko); Zupanek Jože iz Orle vasi pri Braslovčah (Hmeljarstvo Savinjske doline); Horvat Jože iz Srednje Bistrice v Prekmurju (Moje izkušnje v sadjarstvu v dolinskem Prekmurju); Jug Feliks iz Preloga pri Vinici (Problem našega sadjarstva); Kolar Vilko iz Križevcev pri Ljutomeru (Sadjarstvo na Murskem polju); Kenc Jože iz Marije Snežne (Gospodarski pomen sadjarstva v obmejnem predelu); Marolt Franc iz Dragatuša (Sadjar. v Beli Krajini); Mašat Ludvik iz Luč pri Lubnem (Izgledi sadjarstva v Gor. Savinjski dolini); Prah Karel iz Vuberga (Sadna trgovina in zaščita pro- ducenta); Švarc Ivan iz Razbora (Pogoji in ovire v razvoju živinoreje); Bezjak Jožef iz Odranca (Kletarstvo v lendavskih goricah); Kociper Peter iz Svetinj (Kletarstvo v jeruzalemskih goricah); Kincl Avgust iz Rečice pri Črnomlju (Vinogradništvo v Beli Krajini); Lapajne Anton iz Sv. Petra pri Novem mestu (Vinogradništvo na Dolenjskem); Vičar Franc iz Polcnšaka (Vinogradništvo v Slov. gor); Zorn Otmar iz Sel pri Metliki (Cebelarstvo v črnomeljskem srezu). V soboto so učitelji polagali ustmene izpite pred izprašcvalno komisijo, ki so jo tvorili nač. III. odd. kr. b. uprave g. ing. Podgornik, višji šol. svctnik pri kr. b. upravi g. Krošel, ravnatelj ban. sadjarske in vinarske šole g. Priol ter vsi g. predavatelji. Izpit so položili vsi. Po izpitu je načelnik g. ing. Podgornik vzpodbudil nove usposobljene učitelje k delu na naši vasi, v imenu učiteljev se je tov. Šegula zahvalil vsem, ki so pripomogli k tečaju in so predavali. V nedeljo in ponedeljek so tečajniki priredili poučno ekskurzijo po severnem obmejnem pasu, da se tako seznanijo z gospodarskimi predeli naše vasi. Nov kader strokovno usposobljenega učiteljstva kmečkih nadal'evalnih šol bo s svojim delom na vasi pomagal pri izobrazbi mladih kmečkih gospodarjev. Dvignjcna kvaliteta in kvantiteta naše agrarne produkcije bo omogočila našemu kmeekemu ljudstvu primernejši življcnjski obstoj. To bo najzdravejša osnova za razvoj zdravega in močnega nacionalnega čustvovanja. Kolar Vilko.