2. štev.
V Kranju? dne 10. januvarja 1913.
XIV. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 9 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsaki petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, z* večkrat znaten popust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo h-ankirati. — Rokopisi se na vračajo.
Novi časi.
Zadnji čas se je v Evropi veliko izpremenilo. Morebiti se še nobeno leto ni začelo s tako imenitnimi dogodki kot letos. Balkanska vojna, v kateri so bili Turki tako neusmiljeno poraženi, je deloma končana. Na razvalinah stare Turčije stoje zmagovite balkanske države. Nihče jim prej ni pripisoval posebnega pomena. Omalovaževali so jih do skrajnosti. Na njihove upravičene želje se velevlasti niso hotele ozirati. Vsi so mislili, da so balkanske države le za to tukaj, da žive v strahu pred Turčijo in pod sebičnim protekto-ratom evropskih velesil. Velesile so se pulile za naklonjenost Turčije. Samo da so si od Turčije zagotovile kako udobnost v trgovskem pogledu ali kakor si že bodi, pa so bile vselej pripravljene žrtvovati koristi malih balkanskih držav.
A zgodilo se je nekaj, česar ni nobeden pričakoval. Te male države doli na Balkanu so med tem, ko so se evropske velike države trudile okoli razpadajoče Turčije, da jo rešijo pogina, stopile v zvezo. Spoznale so, da drugače svojih zahtev uveljaviti ne morejo, kakor v slogi med seboj. Vseh korist je zahtevala, da Turke poženejo z Balkana, a vsaka zase je bila za vojno s tako strašnim sovražnikom preslaba. Zato so sklenile mu skupno napovedati vojno. Balkanska zveza je tako nastala in njeno prvo delo je bilo, pregnati Turke iz Evrope.
To nalogo je balkanska zveza sijajno izvršila. Takih zmag ni mogel pričakovati nihče. Bolgari in Srbi so pokazali naravnost čudovito hrabrost in vstrajnost. Bolgari so bili že od nekdaj znani kot dobri vojaki. A kaj je bila mala Bolgarija proti velikanski Turčiji! In ko je šlo za to, da izbruhne vojna, so vsi majali z glavami. Malo jih je bilo, ki bi bili verjeli že naprej v zmago bolgarskega orožja. Srbe pa so vsi naravnost podcenjevali. Njihova armada se je zdela vsem skoro nezmožna, doseči kake posebne uspehe, Srbi, so dejali, so narod, ki je navdušen, pa nima
PODLISTEK.
Cenllni možje.
h.
Podkve brez žebljev.
Ni te več, stara bajta brez veže in dimnika, pod cerkvico Naše ljube Gospe tam doli pod Dedno goro. Pristojbinski nadomestek so ti nakazali, da je moral tvoj gospodar odločno na-s opiti in reči: „50 K ni vredna ta bajta in cenite fo na 300 K, gospodje davčnega vijaka!"
,Ne moremo drugače, cenilni mož jo je toliko cenil."
Takoj sem razp5«al na te besede cenilnega moža javno dražbo iu stara bajta brez veže in dimnika je dobila za 24 K drugega gospodarja, ki jo je prenesel in prenaredil za novo kočo ...
»Škoda za njo — prepoceni je šla!" oglasi se drugi cenilec. .Bajta je bila starinske vrednosti. Vsaj fotografirati naj bi jo bil dal, da se njen obris ohrani zanamcem. Še takole starino gre prodajat ta skopuh! Naj jo bi bil podaril kakemu siromaku!"
.Slab gospodar si ti," oglasi se zadnji cenilec Jaz pa pokličem fotografa in za tistih 24 K
dam naslikati vse moje cenilce in povrhu Še
davčnega vijakarja, ki ulma zmisia za starino-
slovje in poezijo.
Ko je znani kipar viil na Dunaju soho cesarja
na konju in spomenik razgrnil občinstvu na po-
vstrajnosti. V vojaško silo Srbije ni imel, razen njihovih najboljših poznavalcev in prijateljev, nihče pravega zaupanja. A tu se je pokazalo, kaj Srbija premore. Hitreje kot drugi je mobilizirala svojo armado in ko se je začela vojna, je s tako čilostjo in doslednostjo zmagovito izvedla svoj načrt, da morajo vsi tisti, ki so prej imeli o njej precej slabo mnenje, priznati, da so se temeljito motili. Srbija po teh zmagah, ki jih je dosegla, predstavlja v sedanjih razmerah tako vojaško silo, da jo mora vsaka država upoštevati.
Tako se je v kratkem času položaj v Evropi temeljito izpremenil. Na mestu stare Turčije, ki, v svesti si svoje slabosti, ni imela druge politike, kakor ne zameriti se nobeni veliki državi, od katerih milosti je Živela, so stopile mlade, čile balkanske države, med njimi posebno Srbija in Bolgarija. Ti dve državi pa nikdar ne bosta boleli biti slepo orodje v rokah drugih držav. Bolgarija se je od nekdaj odlikovala po svoji smotreni politiki. Dolgo časa navezana na pomoč Rusije, si je vedno znala ohraniti svobodne roke. Razvoj zadnjih desetletij priča, da ni nikdar izgubila izpred očij svojega cilja, na razvalinah stare Turčije ustanoviti močno, kulturno bolgarsko državo. Srbija takisto ne bo marala živeti v brezpomembnosti. Srbi ss čutijo kot del močnega jugoslovanskega naroda med Dravo in Adrijan-skim morjerj. Zato ne So6o nikdar pozabili na to, da le tisti narod more pričakati boljše bodočnosti, ki moško in brez ozira na to, kaj kuo poreče, zasleduje v politiki pot, ki pelje do moči in blagostanja. Srbija ne bo dopustila, da bi jo kdo oviral na tej poti. Morebiti nima nobena dižava toliko ovir premagati, kot ravno Srbija. Pa v bodoče bo njen položaj ugodnejši, kajti po zmagi nad Turki se bo njena moč podvojila.
Ž novim položajem mora računati tudi naša monarhija. Avstrija se boji, da bi Srbija kdaj ne zahotela, polastiti se avstrijskih dežel, v katerih prebivajo Slovenci in Hrvati. Zato je baje v njenem interesu, da Srbija ne postane premočna.
Dosledno temu Avstrija Srbijo ovira, da se preveč ne razraste. A to je čisto napačna politika, ki more doseči ravno nasprotno temu, kar se namerava. Ako bi Avstrija hotela, bi imela ravno v avstrijskih južnih Slovanih najmočnejšo oporo proti Srbiji in njenim poizkusom, razširiti se na škodo Avstrije. Treba bi ji bilo samo izpolniti upravičene narodne zahteve Slovencev in Hrvatov in srbska nevarnost bi se razpršila v nič. A sedaj vidimo, da Avstrija na eni strani ovira vsak narodni napredek Slovencev in Hrvatov, tako da nevolja radi tega med njimi vedno bolj narašča, na drugi strani pa s svojo politiko dela nasprotnike sebi. Taka politika je samomorilna, in zadnji čas je, da se izpremeni.
Najboljša zunanja politika naše države je, da v svoji notranjosti odpravi krivične razmere, pri katerih Nemci in Madjari pašujejo nad ostalimi narodi v državi. Če Avstrija v svojih mejah ne bo napravila reda, tako da bodo vsi njeni narodi zadovoljni, ji tudi najbolj spretna diplomacija ne be nič pomagala. Prejalislej bo gotovo prišel dan obračuna.
Naše ljudstvo ume važne dogodke, ki so se ravnokar izvršiM na Balkanu, in se zaveda, da so prišli za našo državo novi časi. Jih bodo li umeli tudi tisti, v katerih rokah je usoda naie monarhije? Bog ve. Ker smo dobri patri joti, želimo, da bi jih umeli.
gospodarski del. Nvitriislil nooz In Izvoz.
V letu 1911. se je v avstrijsko monarhijo uvozilo blaga za 3275 milijonov kron, izvozilo pa za 2582 milijonov Kron. Razloček torej znaša 693 milijonov kron. Za toliko se je k nam tujega blaga pripeljalo več, kakor smo ga mi prodali drugam. To kaže seveda, da smo v Avstriji na slabem. Še slabše pa je, da se tuj uvoz ne manjša, ampak veča. Zadnja 4 leta se je izvoz le malo
gled, prišel je prvi mimo kovaški pomočnik in takoj opazil, a« cesarjev konj nima žebljev na podkvah. Stari kipar si je vzel tega cenilnega moža zelo k srcu in toliko da se mu ni zmešalo radi te opažene napake, dasi je bil spomenik umotvor prve vrste.
Tiste dni sem napisal zgodovinsko povest. Ali prvi se je oglasil Serafín, profesor zgodovine, in mi zagodel, da moj glavni junak ne odgovarja zgodovinski resnici, zakaj bil je rojen še pred polnočjo 26. decembra, povest pa popisuje, da so ga ro|enice obkolile Štefanji dan ...
Urednik Valentin je udaril na drugo struno. Čemu kopičiti tiste zgodovinske notice v vsako poglavje, kar le moti čitatelja in ni več moderno s citati obkladati povest---Moda v leposlovju — na zdar!
Moj prijatelj Ivo se je jezil nad dopisom višjega urada.
„Le pomisli, Branibor, kaj mi pišejo I" — .Trudite se spisavati dopise v pravilnejši slovenščini, da ne h.-» zmot radi vašega slabega zloga If
.Ivo, potrpi I" mu rečem. Slovenci smo še zmerom abecedarji. Vsak profesor ima svojo pisavo, vsak dijak svojega klasika, vsak pisar svoj zlog in vsaka učiteljica svojo skladbo . . .*
„ln vsake oči svojega malarja," pristavi Ivo. .Že v starih .Novicah" sem bral, da se glagol ne sme postavljati na konec stavka. Tale visoki gospod, ki je izdelal vse šole in hoče mene učiti
uradnega jezika, pa postavlja glagol prav na konec dolge perijode. Vselej moram dvakrat ali trikrat stavek prebrati, p redno najdem * skriva i ni" glagol."
.Ne jezi se, Ivo 1 Kar so stari klasiki pisali — to je zastarelo. Piši, kar hočeš, piši, kakor hočeš, in piši, komur hočeš, samo da si virtuoz v popisu. Kaj tehnika, kaj vsebina, kaj zanimivo gradivo, kaj poljuden zlog! — vse to je postranska stvar. Popisovati moraš znati, opisovati tako natanko, podrobno in vidno, da imaš kar celo fotografijo pred sabo. Ako hočem pokazati n pr. fini vonj svojega junaka, tedaj moram najmanj 2do3 strani samega nosu popisati. Odkriti moram'vse žilice v nosnicah, narisati vse barve nosove kože, po-šegetati globoko v nozdrvi, da se utrujene čutnice bralčeve ožive, da se pikantne dišave ogrejejo in da more bralec naposled reč*: To je bil pravi užitek I Drugače je pa vse samo nakazano... Ivo je nemo zrl v tla in mislil na svoj nos, ki ga je dobil..."
Nemški pisec pravi: .Kakor so redki pravi pesniki, tako tudi pravi umetniki — sodniki.* Kar je poceni, to velja, to gre. .. .Kar je od te strani, to velja od te strani, od druge ne .. ." .Svoji k svojim!" Umetnost služi, se je udinjala političnemu toku — dekla v gospejni obleki... Vse dmgo se greje za pečjo in čaka nakazanih znamenj, čaka konca znamenj našega praznoverja. Branibor.
zvišal (za 193 milijonov kron), uvoz je pa na-rastel za štirikrat toliko.
Poglejmo nekoliko razmere s posameznimi državami 1
Velik promet je z Nemčijo. Na Nemško je šlo od nas robe za 977 milijonov, nazaj pa 1282 milijonov. Torej se vidi, da gre za nemško blago našega denarja vsako leto več kot 300 milijonov. Na Angleško smo poslali blaga za 228 milijonov, dobili pa nazaj za 240 milijonov. Ni veliko na-vskrlž, vendar nekaj pa je.
V Italijo več pošljemo, kakor dobimo; pošljemo za 231 milijonov, dobimo pa za 142 milijonov vrednosti — torej gre nam v korist navskriž za 89 milijonov.
V Rusijo gre našega biaga za 106 milijonov, nazaj pa za 209 milijonov.
V Švico gre našega blaga za 50 milijonov več, kakor ga dobimo nazaj.
Zanimive so številke z Brazilijo in angleško Indijo. Iz Brazilije pride k nam blaga za 75 milijonov ; brez dvoma bo to večinoma kava; pošljemo pa tjakaj samo za 12 milijonov. Angleška Indija pa nam uvaža 238 milijonov, tja se pa izvaža za 57 milijonov; tudi iz Indije dobivamo kavo, čaj, riž.
Iz Amerike prihaja velika blaga, namreč za 290 milijonov; nazaj v Ameriko od nas samo za 61 milijonov. '
Vse te številke kažejo, da nas mnogo držav prekaša za visoke svote. Tudi tiste, ki jih nismo našteli, nas večinoma za kaj malega prekosijo, ali vsaj nismo dosti narazen.
Eksport naš pa je bil doslej primeroma velik v balkanske države. Radi sedanje vojske in krize nas bodo te številke še bolj zanimale.
Iz Srbije smo dobili v imenovanem letu skoro toliko, kolikor smo poslali; izvoz tjakaj 42 milijonov; — uvoz nazaj 40 milijonov.
V Romunijo je šlo našega blaga za 137 milijonov, nazaj pa za 78 milijonov, torej se vidi, da je Romunija za Avstrijo jako dober trg.
Za Bolgarsko nimamo številk na razpolago. Na Turško je šlo avstrijskega blaga za 135 milijonov; k nam pa nazaj za 60 milijonov; torej nam v korist 75 milijonov.
Iz zadnjih podatkov nam je jasnih veliko reči. Jasno je, da ima Avstrija za svoje izdelke izredno mnogo odjemalcev ravno na Balkanu. Zato je umevno, da je pri nas faliralo toliko tovaren, ko je izbruhnila vojna na Turškem. Uvidi pa lahko vsakdo, kaj nas čaka, če si balkanski trg osvoje druge, dobička lačne države. Avstrija je res v precepu. Če si druge države razdsle še Egejske otoke in Malo Azijo, potem smo kakor maček, zašit v vreči.
Da naše blago ne pride po drugih trgih, pa tudi domačih, tako do veljave, tega so mnogo krivi tudi nesrečni karteli, vsled katerih je tuje blago za nas ceneje, kakor doma v Avstriji izdelano.
Karteli. Naš poslanec dr. Krek se bori na Dunaju za to, da bi se sklenila postava zoper kartele. Seveda ni to majhno delo, lotiti se mogočnih fabrikantov. A potrebno je to delo 1 Vse večje tovarne in trgovine so med seboj domenjene za cene, in dividende, ki jih vlečejo od svojega denarja, so več kot oderuške. Cene blagu, kakor železo, petrolej, cement, sladkor — se poljubno zvišavajo, in občinstvo si ne more nič pomagati. In če je bila kdaj Juruparija, je bila lumparija tisto hinavsko vpitje pred par leti, ko se je vprek zatrjevalo: Kmet deia draginjo! ko je znano, da kmet sam toliko trpi vsled draginje. Nasledki kartelov so na jedni strani denarni mogotci,, na drugi strani z uboštvom se boreči nižji stanovi. V Severni Ameriki ima menda 40 % vsega premoženja 200 ljudij; po dva bogataša imata toliko, kakor 1 milijon drugih. Take razmere se seveda voda na mlin socijalnih demokratov. Uvideva se pa tudi od strani kartelistov, da utegne tako napeta struna počiti. Jeden največjih dunajskih bogatinov je v družbi svojih tovarišev baje rekel: »Če pojdemo tako dalje, ne more priti drugega, kakor da bomo mi in karteli v krvi utonili."
Velika draginja v Bukovini. Vsled slabe letine in poloma nekaterih denarnih9 zavodov je nastala v Bukovini silna draginja. Liter mleka stane 40 do 48 h, kila krompirja 14 h, drva so se podražila za 40%. Tam bi tudi ne bili vojske veseli.
Politični obzor.
Skupni ministrski svet, ki je bil dne 4. januvarja na Dunaju, ni nič veselega sklenil za avstrijske davkoplačevalce. Ministri so vsi vprek zahtevali novih kreditov za vojne priprave. Državni vojni minister hoče imeti do konca marca to, kar je bilo doslej dovoljeno, ter povrhu še 200 do 300 milijonov kron. Poveljnik mornarice admiral grof Montecuccoli bi pa rad imel še 12 novih velikih ladij (dreadnotov), ki se naj začno precej graditi, in potrebuje za zdaj tudi še 200 milijonov kron. Te kredite bodeta dovolili delegaciji, ki se bodeta sešli spomladi, ako bo mogla država take grozne stroške sploh še zmagovati.
Mirovna pogajanja v Londonu. V seji dne 7. t. m. je izjavil v imenu turških delegatov Rešid-paša sledeče: .Mi dovolimo balkanskim državam vse, zapadno od Drinopolja ležeče ozemlje, ne moremo pa odstopiti Drinopolja, ker bi potem ne mogli braniti Carigrada in Dardanel. Prišli smo sem s trdnim namenom, da bi se sklenil trajen mir, ki bi omogočal prijateljske zveze in ugodne trgovinske razmere za obe strani. Mi smo tudi pripravljeni še nadalje razgovarjati se o mejni črti med Turčijo in Bolgarijo, le Drinopolj mora ostati turški. Odpovemo se svojim pravicam do Krete, ne moremo pa odstopiti nobenega egejskega otoka." Balkanski zavezniki so nato odgovorili:
»Predlogi otomanskih delegatov ne odgovarjajo zahtevam, katere smo predložili v prejšnji seji. Ker bi pogajanja o gotovih predlogih ne vedla do sporazuma, smo primorani delovanje konference ustaviti." Turški delegati so nato rekli, da nočejo pogajanj prekiniti, ampak hočejo počakati novega odgovora iz Turčije. Po dosedanjih konferenčnih dogovorih so Turki določili ono mejo, katera je bila svojčas sklenjena v miru pri San Štefanu. Meja bi šla od Dedeagača, ki bi ostal turški, ob Marici na Drinopolj in Midio. Lozen-grad bi postal bolgarska last.
V Londonu se pridno posvetujejo odposlanci velesil o balkanskih zadevah. Ker se bo Drinopolj kmalu moral udati, je še celo tro-zveza pripravljena Turčiji predlagati, da naj Drinopolj odstopi Bolgariji. Le mošeja, kjer so grobovi starih sultanov, naj bi bila toliko svobodna, da bi imela iste izjemne pravic;, kakor tuja poslaništva. Ker se branitelj trdnjave Šukri-paša resno boji, da bodo Bolgari s svojimi novimi, velikimi topovi napadli mesto in razrušili grobove sultanov, je verjetno, da se bodo Turki kmalu udali in Drinopolj prepustili Bolgarom.
TurSka država je obsegala pred vojno 169.300 kvadratnih kilometrov sveta in nekaj nad šest milijonov prebivalcev. Turški odposlanci so v Londonu bili pripravljeni odstopiti balkanskim državam 125.000 kvadratnih kilometrov s 3,870.000 prebivalci. Ostalo bi Turčiji tedaj še 44.300 kvadratnih kilometrov z 2,130.000 prebivalci. Balkanski zavezniki s tem niso bili zadovoljni, ker so Turki sebi prišteli še velik kos drinopoljskega vilajeta.
Romunija šteje 7.50U.0OO prebivalcev. Mesto Bukarešt ima 350.000fcduš. V zadnjih 12. letih je število prebivalcev v deželi poskočilo za en milijon.
Italija in Avstrija glede Albanije nista edini. Italija bi prepustila Avstriji Drač, toda le pod tem pogojem, da bi sama zasedla Valono. Avstrija hoče imeti prav veliko Albanijo, ki bi v strahu držala Srbe in Črnogorce. Italija se pa zelo boji zameriti se balkanskim narodom, ker ve, da ji bo še prav prišlo njihovo prijateljstvo. V Avstriji so nemški časopisi zahtevali, da naj Črna Gora odstopi Avstriji Lovčen. Italijani pa vedo, da bi bili s tem Črnogorci hudo prizadeti in da bi potem Kotor postal pomorsko pristanišče prve vrste, na katero bi se lahko opirala avstrijska mornarica, zato Italijani temu dunajskemu govoričenju odločno nasprotujejo.
Dunajski vodovod imajo strogo zastražen, ker se boje napada nanj.
V Mostarju so zaprli vse srednje šole, ker se bodo prostori porabili v druge namene.
42 ruskih vohunov imajo sedaj zaprtih na Poljskem.
Pred Čataldžo stoji bolgarska vojska izpopolnjena in šteje 240.000 mož. Bolgari se ne boje nove vojne s Turčijo.
Na Grškem imajo 45.000 turških vjetnikov.
Srbski kralj Peter je za novo leto čestital sv. očetu Piju X.
Na Portugalskem je odpovedalo vse ministrstvo. Predsednik republike je predložil sestavo nove vlade Almeidi, načelniku evolucijonistov.
Ribičeva hči.
Spevoigra v enem dejanju.
Spisal dr. I. Pregelj. Dalje.
Martin. Financarskega sina pa ne. Kaj ti veš, kdo je bil njegov oče! Ali hočeš vedeti? Hočeš vedeti, kakšen je bil tisti črni hudič? Je ni zaspal burje, da si le poškilil čez mejo, že te je imel in te naznanil, da si tihotapec No, pa so ga izplačali — Bog mu daj nebesa — ampak financarskega sina ne t
Jela. Petrov oče je vestno opravljal službo in tisti, ki ga je, je bil tat, tihotapec in morilec.
Martin. Tvoj stric je bil, moja ljuba. In zdaj veš. Delaj, kar hočeš, ali k meni se ne vračaj. (Pojeta: Po »Rožic ne bom trgala".)
Martin.
Hčerko sem si bil vzgojil, pa mi vrag jo pieslepU, jo omamil mi t lažmi, gre, očeta zapusti.
Jela.
Hčerko očka odgojil, jo ubogati učil. To-le hčerka govori: nikdar vas ne zapusti.
Joža (pride).
To prav čudne so reči ona .ne*, on .da* trdi!
Oho, ohol Ddoberr ddan, dan, dan. Martin. O, gospod Joža! Kako ste lepo rdeči,
posebno v nos, gospod Joža. Joža. Ssapa hhuda, ssapa. Pa vrroče, vroče. (Si
briše pot in gleda Jelo.) Klan — klan —
jam sse gggo — gos — Jela. Osel trapasti!
Joža. Prrosim — prosim — velika mmoja prre-
predrr — predrznost. Martin. Sedite, Joža, sedite! (Jeli.) Ti, pa pojdi zdaj. Jela (odide v hišo).
Martin. Kako pa drugače, gospod Joža? Zdravi?
Seveda. Kaj ste vendar prinesli s seboj? Joža (vleče iz žepa botiljko). Pipipi — Martin (nagne steklenico). To pa rad. Joža. Pipipi — pipipi — pikolit. Martin (se oblizne). Tako je treba! (Poje: Po »En hribček bom kupil".)
Za zajtrk terana,
zvečer pikolit
opoldne refoško
in cviček /a vrnit'!
Martin. Pa lepa hvala, gospod Jozal Naj vam Bog plača.
Joža. Nnič Bbog! Če bi hhotela vvaša Jjela, Jela.
Jela. Vsvsak ddan, enno tattako. Če bo hotela. Martin. Le brez skrbi, Jožo! Jaz te kar tikam ko
zeta, razumeš? (Pije.) joza. Rrazumem, razumem! (Pije.) Martin. Ker sva ravno pri delu. Ali misliš, da
bi je ne mogla udariti ene? Saj znaš peti. Joza. Sslabo, slabo.
Martin. Nič ne de, bova pa eno tako zate zapela. (Pojeta: Po »Fantič moj po polju hodi".)
Straino vroče sem jo ljubil, sera ji zlate rinke kupil, poln srebra sem pa zlata, pa mi gre in korbco da!
Joza. Hehehe!
Martin. To je treba zaliti. »Šalo zaliti, denar zapiti, ženo nabiti," je rekel kralj Salomon, Joza. Hohoho! Mmartin, vi ste mož.
Martin. Ampak, ti, moj ljubi Joza, si nekam babji. Ali se ne znaš nič prikupiti Jeli? Kako te bo marala, če si pa ko dren in klen. Pa še lep nisi.
Jeza. Nne, ne. Lep pa nisem. In ssirota. Moja tteta je hhuda, huda ženska. Ampak ppameten, pppošten, ppa bogat — gat. Ampak, Jela bo moja, kaj?
Martin. (Zase.) Zdaj še jeclja ne več. (Glasno.) Že vidim, da jo imaš rad, Joza. Potrpeti pa že moraš, in previdno moraš delati, da se ti ne zgodi, kakor poje pesem. (Pojeta: Po »Sem mislil snoči v vas iti".) Bogafga le ni marala, si zbirala je lepega, oj lepega, pa fajn moža. Martin (pije). Na zdravje! Joza. Saj bo mmoja?
Martin (se dvigne). Kdor išče, najde, kdor čaka, dobi. Kar prikupi se ji. Da ti povem. Silil je ne bom preveč, saj ima sama pamet, prav mi pa bo, če te vzame!
Joza (izvleče zlato uro in verižico). Tto ji ddajte.
Martin. Tako se začne, fant! Kar sam ji nesi. Pa za vino .lepa hvala. (Tiho.) Pa —, ali veš, da imaš tekmeca?
Joza (prestrašen). Te — tekmeca?
Martin. Saj poznaš logarskega pomočnika Petra?
Joza. Ppoznam.
Martin. Ali se ga bojiš?
Joza (trepeta). Nnič, prav nnič.
Martin. Zakaj se ti pa hlače tresejo?
Joza. O J, od, od lju — ljubezni.     Dalje prm.
priloga »Gorenjcu * iftv. 2 Iz 1.1913,
Grof Tisza je dobil poziv na dvoboj z D. Polonvjem. Dne 6. t. m. se je sabljal z grofom A. Szechenvijera in ga je oplazil po glavi. Ti ogrski pretepači bi bili dobri za kneze v Albaniji.
Nemški in madjarski agrarci so sklenili, ustavljali se temu na vso moč, da bi se dovolilo v Avstro Ogrsko uvažati živino iz balkanskih dežel in Italije. Knez Karol Auersperg je tudi izjavil, da naša ekspanzivna industrijska politika zahteva vojno s Srbijo, ne pa agrarci, kakor se oi gotove strani podtika.
Češka agrarna stranka je izključila iz svoje srede poslance Rataja, Richterja in Rydla, ker so pristaši bivšega ministra Praška.
Na severnem Češkem je viada prepovedala izvesti neko veliko naročilo za obleko iz Srbije. Pa je dovolila, da se izdela 40.000 trikotnih srajc, naročenih za bolgarsko armado.
Črnogorski general Martiuovič pojde v pokoj, ker je prišel navskriž s prestolonaslednikom Danilom.
V Bengaziju je padlo, kakor poročajo turški listi, dne 1. t. m. 2S0 laških vojakov. Lahi so se morali umakniti. Arabci so imeli le pet mrtvih in 23 ranjenih. Laški listi poročajo seveda ravno narobe.
Katoliški shod avstrijskih Nemcev bo
letos v Lincu od 6. do 8. septembra.
DOPISI.
Suha pri Kranju. Na sv. Štefana dan smo obhajali pri nas biagoslovljenje prenovljenega velikega oltarja sv Štefana. Oltar je baročen in je bil narejen v prvi polovici 17. stoletja; v sedanji, prenovljeni obliki je krasna umetnina. Z umetniškim čutom in vestno natančnostjo ga je mojstrsko prenovil podobar J. Pavlin iz Radovljice. Delo priporoča najtopleje mladega umetnika vsem, ki imajo s takimi rečmi opraviti.
Iz cerkljanske okolice. Ponesrečil se je dne 4. januvarja 18 letni Andrej Močnik, hlapec pri Matevžu. Obsekaval je veje pri hlodu v pšaški gmajni. Pri tem je pa hlod zdrčal in mm zlomil nogo. — V Glinjah je dne 8. t. m. okrog %M ure zjutraj začelo goreti pri Ajdovčevih (rojstni dom dr. Kimovca). Pogorela sta hiša in pod; vžgalo se je vsled neprevidnosti pastirja. Škorie bode do tritisoč kron. Na kraj požara je prihitela požarna bramba z Brnikov in Cerkljan. Slednja je hotela gasiti s polomljeno brizgalno, pa ni šlo. — Gospodična Ana Vavken je stopila z novim letom iz učiteljske službe, ker se namerava omožiti. Na njeno mesto je prišla kot su-plentkinja gdč. Uroančič iz Tržiča.
Iz Tržiča. Tu je bilo v letu 1912. rojenih 118; umrlo jih je 94; oklicanih je bilo 37 parov, poročenih 24 — Pretečeno nedeljo je osrečil Etbin Kristan tukajšnje rdečkarje. Pridigoval jim je pri Pelarju. Navdušenja ni bilo nobenega. — Tudi v tovarni Mally je bilo zadnji čas odpuščenih nekaj delavcev in delavk. Slabi časi se nam obetajo, ako se ne sklene kmalu mir doli na Balkanu.
Novičar.
Nove kranjske občine. Cesar je potrdil sklepe deželnega zbora, po katerih postanejo Polje v občini Toplice na Dolenjskem, Mošnje, Ljubno, Leše in Velesovo samostojne občine.
Nemci se hočejo učiti slovenščine. »Grazer Tagblatt" je Slovencem zelo sovražen list, ker bi rad vse ponemčil. O slovenskem jeziku je pisal zadnjo nedeljo, da je mešanica iz raznih jezikov in da te mešanice tudi mnogo izobražencev ne razume. Malo pozneje je pa prav v isti številki lista dolg članek z naslovom: Kako naj se poučuje slovenščina? V tem članku neki O. H. iz Maribora dokazuje, da se drugi deželni jezik, t. j. slovenščina, ne sme zanemarjati, marveč se morajo tega važnega jezika Nemci na Štajerskem in Koroškem pridno učiti. Člankar pravi, da se gre tu za nemško posest, in ima prav. Saj sedi zdaj še mnogo Nemcev, oziroma Nein-čurjev, ki še slovenski znajo, po uradih na slovenski zemlji. Ti ljudje izumirajo. Ker je pa pri uradih na Slovenskem potrebno znanje sloven ščine, se Nemci boje, da bi utegnili ona mesta zasesti Slovenci, ki so zmožni obeh deželn-h jezikov. Tako bi seveda Nemci izgubili .svojo posest" »Grazer Tagblati" tedaj piše, da je nujna potreba, da se Nemci bolj začno učiti slovenskega jezika. Vsled tega priporoča jezikovno mešane ljudske šole ob nemški meji in ustanovitev realnih gimnazij, na katerih bi bila slovenščina učni predmet Doslej so obiskovali nemški dijaki na nekaterih srednjih šolah tečaje za slovenščino, toda zelo slabo. V Mariboru se je od 233 nemških učencev učilo slovenščine v prvem tečaju 35, v drugem 9 in v tretjem eden V Celovcu se jo od 404 nemških učencev učilo slovenščine le 21. In še ti se pravzaprav niso nič naučili. Vse to je začelo Nemcem delati skrbi.
Luna se je zopet izpremenila. Minulo je zopet Štirinajst dri, odkar naši poslanci ne obstruirajo na Dunaju. To njihovo mirovanje pa .Narodu" zopet ni všeč in zato priporoča, da bi vseh 37 jugoslovanskih  poslancev moralo na-
stopiti proti vladi z najskrajnejšo opozicijo. Opravičevali naj bi ta svoj nastop s tem, da je vlada krivična napram Slovencem in Jugoslovanom sploh. Seveda je vlada krivična šele zadnj h štirinajst dni, zato je po prepričanju liberalnih možganov šele zdaj postala opravičena najskrajnejša opozicija.
Urednik „Zarje" bi bil rad imel za zadnjo nedeljo naznanjeni občni zbor rdeče ,,Vzajemnosti" pri .Fidru" v Kranju. Shoda pa ni bilo, in sic.r zato ne, kakor pravi .Zarja", ker se ga je udeležilo manjše število članov, kakor je bilo pričakovati. »Zarja" je prej bobnala: »Sodrugi iz Škofje Loke, Šiške, Ljubljane, vsi v Kranj! Go voril bo sam Etbin Kristan." — Pa tudi to ni vleklo. Ljudi ni bilo blizu. In zakaj ne? Med bistroumnimi Gorenjci je le malo takih gimpeljnov, ki bi verjeli, da jim bo Etbin Kristan s svojo „Zarjo" in svojimi društvi gmotno ali duševno kaj pomagal. Duševno pač »Zarja" veliko škoduje, ker izpodkopuje vero. Ko je .Zarja" zadnji ponedeljek poročala o ponesrečenem shodu v Kranju,. se je precej v prihodnji notici norčevala iz lurških čudežev, ki so potrjeni od mnogih zdravnikov raznih narodov, in je rekla, da so lurški čudeži le »pravljice in prismodari j e". Po takih psovkah na stvari, ki so nam kristjanom svete, bo število sodrugov na Gorenjskem vedno manjše.
Liberalci in abstinenca. Č. g. Janez Kalan, apostol »Svete Vojske", je v sobotnem .Slovencu" pokrtačil slovenske liberalce, ker je stranka poslala vkljub vsemu vabljenju le par mož na protialkoholni kongres. Ta stvar je precej razumljiva Znano je, da ga drugi Kranjci radi srkajo, liberalci pa še najraji. Kdaj li pokažejo liberalci svojo požrtvovalnost za stranko drugače kakor pri pijači? Ali nima stranka svojo glavno oporo v gostilnah? Ali se kje nabira za narodne namene, če ni priromalo že nekaj litrov na mizo ? Stranka si sploh ne upa svojih ljudij brzdati. Kdor strastem ljudstva streže, tega stranka narašča. In ker je naraščanje stranke prvo, blagor naroda pa drugo, zato se resno proti alkoholu po liberalnih principih ne sme nastopati, ampak le toliko, da ni zamere pri pristaših stranke. To je znano geslo voditeljev stranke.
Več zemljepisja ljudstvu! O priliki zadnje vojne se je vnovič lahko opazovalo, kako manjka ljudstvu znanja v zemljepisju. Kaj pomaga opisovanje raznih dežel in krajev, če bralec nima pojma, kje stvar leži. Za razna izobraževalna društva bi bil to prav hvaležen predmet, da se poslušalcem pokaže na zemljevidu, in opiše nekoliko glavne države v Evrop". Ponavljavna šola pa naj bi ne prezrla te naloge, zahtevati posebno od dečkov, da pridone v tem oziru toliko znanja, da si bodo znali pomagati na zemljevidu, oziroma globusu. Ne bilo bi tudi odveč, če bi se slovenski ljudski listi, kranjski in drugi, združili in izdali skupno bolj priproste, pa vendar barvane zemljevide, recimo vsaj Avstrije. Namesto kake druge priloge naj bi bilo to za prilogo.
Posestniki gozdov in osebna dohodnina. Če kdo kaj lesa proda iz lastnega gozda, zahteva zakon, da prizna to svoto kot čisti dohodek od posestva in plača osebno dohodnino. Odšteti pač sme, ako ni trgovcu prodal stoječega lesa, stroške za sekanje, izvažanje lesa itd., te stroške pa treba navesti, oziroma dokazati. Če je bil pa kdo prisiljen mlad les posekati, ker je bil gozd poškodovan po ognju, toči, mrčesu ali snegu, se skupiček za ta posekani in prodani les ne všteva med dohodek, od katerega se plačuje osebna dohodnina, ampak se mu še celo lahko odpiše zemljiški davek, ako se za to oglasi in prošnjo primerno utemelji.
Kranjska deželna banka v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po 4% na ^et0- Obresti pripisuje glavnici polletno, tako da vlagatelj dobi za vsakih 100 K na leto Čistih K 4 50 obresti, ker plačuje banka iz svojega rentni davek. Banka je pupilarnovaren zavod. Za vloge jamči direktno dežela Kranjska.
Tečaj v Splitu. Te dni so imeli slovenski državni poslane:: prof. Jarc, dr. Krek in dr. Korošec v Splitu tečaj, na katerem so razpravljali vprašanja, tičoča se politične izobrazbe ljudstva.
V Zagrebu je imel zadnjo nedeljo g. dr. Grivec iz Ljubljane dvakrat skioptično predavanje o verskih razmerah na Balkanu. Dvorana je bila obakrat odličnega zagrebškega občinstva natlačeno polna. Navzoči so bili tudi nadškof dr. Bauer in mnogo Tcanonikov. Po predavanju se je osnoval odsek zagrebških dam, ki bodo zbirale prispevke za sirote na Balkanu.
V ReteCah pri Škof j i Loki je sv. Treh kraljev dan med božjo službo tat vlomil v žup-nišče in odnesel 40 K drobiža.
Škof ja Loka. Dne 5. t. m. je bil tu pokopan Artur baron Woikensperg iz Puštala.
V Matenji Vasi na Notranjskem se je ustrelil 27 letni učitelj Brui. Liberalci pravijo, da je postal žrtev klerikalne strahovlade, ker ni dobil draginjske doklade. Drugi ljudje pa pravijo, da se je pihnil zaradi pijače in punic, kar je bolj verjetno.
«Mladost» bo postala mesečnik in bo izhajala dne 10. vsakega meseca.
V Domžalah je Bončariev mlin kupil g. Jožef Kurall, trgovec in posestnik v Domžalah.
Za mestnega arhivarja v Ljubljani je bil od občinskega sveta imenovan pesnik Oton Župančič. Ljubljančani pesnikom privoščijo, da so arhivarji, vendar jih je mnogo, ki menijo, da bi bil mali mestni arhiv ljubljanski že davno lahko urejen.
Veliki strah zaradi vojne na Balkanu se potega, vsporedno s tem pa gre zopet kvišku cena turških in drugih srečk. Za poznavalca razmer je jasno, da onim, ki si nameravajo kupiti to ali ono srečko, četudi ne v špekulacijske namene, marveč zgolj v spoznanju znanega reka, da brez srečke ni mogoče zadeti glavnega dobitka, ravno v tem trenotku cvete pšenica. Tako ugodno kot morejo kupiti srečke sedaj, najbrž ne bodo kupili kmalu ali pa nikoli. Bližata se žrebanji srbskih in turških srečk, obenem pa prihaja v deželo n^broj kričečih ponudb različnih tujih, večinoma židovskih tvrdk. »Slov. Straža" prosi tem potom slovensko ljudstvo vseh stanov, da se na vse te ponudbe, ki jim v marsikaterem slučaju morejo biti v pogubo, ne ozira, marveč se poslužuje le njenega posredovanja, po katerem bodo prišli v zvezo s prvim in najmogočnejšim slovanskim zavodom te vrste v Avstriji,, pri katerem se ni bati izgube in brezobzirnosti. — Ko-jega mice poizkus z zaupanja vrednimi srečkami, naj čita današnji zadevni oglas »Slov. Straže".
Pogovor dveh kmeCkih politikov. A. Tak' vojske hvala Bogu ne bo! — B. Pravijo, da ne, če bo res. — Kako sta se pa naš in Srb pobotala? — A. A kako? — Tako, kakor ko bi eden za tvojo hišo po vrtu začel voziti, pa mu ne smeš nobene črhniti. Srb bo lahko do sv. Janeza di Medua dobil železnico in še kanone bo lahko vozil po nji. — B. To je pa za nič I Vsako drugo reč lažje proč spraviš, kot pravico do pota. Potemtakem bo tisti Medeni Janez (ali kako si rekel) — Strupeni Janez. — A. Ha, ha! Imaš prav! Za Srba bo meden, za nas pa strupen!
Na tedenski semenj v Kranju dne 7. jan. je bilo prignanih: 189 glav domače govedi (za mesarja 112), 6 telet, 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 00 in 48 domačih prašičev, ter 0 domača koza in 1 domača ovca. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 88 v, za srednje pitane vole 80 do 84 v, za nepitane 74 do 76 v, za bosensko goved 00 v, za teleta 1 K, za pitane prašiče 1 K 18 v, prešiči za rejo 0 K 00 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 Ki ječmen 21 K; oves 23-— K; koruza 2150 K; ajda 25 K ; proso 22 K; krompir 6 K — v, fižol (rdeč) 24 K, koks 28 K, detelja 170 K, slanina 0— K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10K, maslo 320 K, jajce 7 v, seno 6'50 K, pšenična moka 36 v, kaša 36 v, ješprenj 34 v.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (12) sv. Arkadi j; ponedeljek (i3) sv. Bogomir; torek (14.) sv. Hilarij; sreda (15.) sv. Pavel; četrtek (16.) sv. Marcel; petek (17.) sv. Anton; sobota (18) sv. Priska, d.
*  * *
Kaj dela alkohol v Nemčiji? Tudi med kulturnim nemškim narodom napravlja alkohol grozno razdejanje. Stari Bismark, ki je rekel, da se Nemci boje le Boga, bi bil pač lahko pristavil »in pa alkohola bi se morali bati". V Nemčiji alkohol umori vsako leto 40—50.000 ljudij, 1600 je samomorilcev, 1300 se jih v pijanosti ponesreči, da jih doleti smit; 200.000 jih pride na leto pred kazenskega sodnika, 53.000 v norišnice; polovica razdrtih zakonov ima svoj vzrok v alkoholu, 70°/o kaznjencev naj se alkoholu zahvali za svojo, kazen. V denarjih pa plača Nemčija za alkohol vsako leto 3809 milijonov mark.
Mesto Novi York zelo hitro narašča« Vsako leto se pomnoži za 200.000 prebivalcev. Razsvetljava mesta po ulicah in v poslopjih stane na leto 57 milijonov dolarjev. V mestu je 114 cestnih železnic, vrhutega so omnibusi prepeljali preteklo leto 1600 milijonov ljudij in imeli dohodkov 78 milijonov dolarjev. Mesto stej'j prebivalcev za 11 kranjskih dežel, namreč 5,200.000 in je drugo največje mesto na svetu.
Edison je iznašel nov aparat, ki se imenuje kinetefon, to je stroj, ki vzdržuje v sebi fonograf in kinematograf.
DRUŠTVU
Društvo «Kranj» bo imelo prihodnjo nedeljo ob 11. uri v .Ljudskem Domu" v Kranju občni zbor.
V »Ljudskem Domu" v Kranju je imel sinoči preč. g. kanonik Sušnik iz Ljubljane zanimivo skioptično predavanje o zrakoplovstvu S temeljito razlago in jasnimi podobami je govornik podal zgodovino zrakoplovbe in raznih sistemov, s katerimi so poizkusili Krebs, Renard, Lebaudy, Parseval in Zeppelin zrakoplove, ter iznajditelji enokrilca Lathan, Bleriot in Avstrijec Etricti ter Wright, izumitelj dvokrilca, aeroplane spraviti do sedanje popolnosti.
Predoalje. Na sv. Treh kraljev dan so priredila dekleta v našem novem .Drn&vetwan Domu" igro »Lurško pastirico", Mi' je pravdouiuo izpadla. V nedeljo, dne 12. janrawrja, p*■ bomo novi »Dom" slovesne blagoslovili in otvorilH. atb 2. bodo pete litanije, potem blagoslov »Doroaf, po blagoslovu pa krasna igra »Jurij KoJEtfiP. Vabljeni ste vsi okoličani, da si ogtedirte* lepo
igro. Cene so sledeče: Sedeži 1. vrste po 1 K, sedeži II. vrste po 80 v, stojišča po 40 v. Ponavljali bomo igro v nedeljo teden dne 19. januvarja.
Iz Tržiča. Prihodnjo nedeljo ob 9. uri bo imela Jugoslovanska strokovna zveza občni zbor v prostorih društva sv. Jožefa. Popoldne ob pol 5. uri bo skioptično predavanje. Vstopnina navadna. — Prihodnji torek je ob 8. uri zvečer zo pet predavanje. — Minoli torek je predaval g. župnik o najvažnejših dogodkih v minolem letu 1912.
noMgli vesti.
Trst, 9. januvarja. Na tukajšnji trgovski šoli »Revoltella* so se pričeli juridični kurzi. Prvo predavanje je imel profesor Benussi o gradbenem pravu. Vlada je na ta način vtihotapila v Trst laško vseučilišče in priložila Slovencem Še eno klofuto. Lahi so imeli po Trstu slavnosten obhod in so prepevali nacionalne pesmi. Trža-čanom je to vseučilišče zmešetarila italijanska vlada.
Dunaj, 8. januvarja. Odstopil je solnograški namestnik- baron Spiegelield.
Praga, 8. januvarja. Danes je tu v neki kavarni nagloma umrl socijalnoderaokraški državni poslanec Viljem Černy.
Budimpešta, 8. januvarja. Za ogrskega justičnega ministra je imenovan dr. Balogh.
Carigrad, 8. januvarja. Oovori se, da je ministrski svet sklenil, da se Drinopolj ne odstopi Bolgariji, pač pa, če ne bo drugače, se poruši trdnjava. Vojni minister in minister za zunanje zadeve sta se včeraj zjutraj s posebnim vlakom odpeljala v glavni stan turške vojske v HademkOj. O kapitulaciji Drinopolja so se začela pogajanja med Šukri-pašo in poveljnikom oblegovalne armade.
London, 9. januvarja. Turški odposlanci žele nadaljevati pogajanja, ker so dobili od vlade nova navodila. V Drinopolju, če ga dobe Bolgari, naj bi se podrle utrdbe.
London, 9. januvarja. Turški poslanci hočejo oditi. Poslaniki posredujejo tu in v Carigradu zaradi Drinopolja. Napetost med Avstrijo in Sr bijo ter med Romunijo in Bolgarijo se še ni polegla. Dr. Danev je odložil posredovanje z Romunijo.
Sofija, 9. januvarja. V obkoljenem Drinopolju je veliko število nemških častnikov, kakor tudi turški prestolonaslednik Jusuf Izedin. V mestu je živeža le še za nekaj dnij. Turki so pripravljeni kapitulirati, toda tako, da bi odšli z orožjem in strelivom v Čataldžo. Bolgari teh pogojev niso hoteli sprejeti.
Dunaj, 9. januvarja. Srbska vojska zapusti Drač in okolico Drina. Iz Skadra imajo tedaj Turki proti jugu prost izhod. Vse to je delo Avstrije. Velevlasti so poslale skupno pismo v Carigrad, da se konča vojna, ker se bolgarska generala Savov in Dimitijev ter turški notranji minister niso mogli sporazumeti glede Drinopolja.
Dunaj, 9. januvarja. Konzula Tahy in Pro-haska sta odšla v Mitrovico in Prizren. Srbija jima bo dala dogovorjeno zadoščenje. Nemški listi še niso zadovoljni.
BukareSt, 8. januvarja. Turčija je ponudila Romuniji pomoč, ako bi ta napadla Bolgarijo. Ker pogajanja zaradi ureditve meje ne napredujejo, zahtevajo nekateri listi, da naj Romunija zasede Silistrijo. Romunska vlada pa ima pomisleke napasti Bolgarijo, ker na oni strani romunske meje Rusija nabira vojaštvo.
Bukarešt, 8. januvarja. Razmere med Romunijo in Bolgarijo so postale zelo napete, ker dr. Danev noče dati odgovora. V 24. urah utegnejo romunske čete stati na bolgarskih tleh. Tako pišejo romunski listi.
London, 8. januvarja. Romunski notranji minister Jonescu je izrazil nado, da se bodo romunske zadeve na Balkanu rešile mirnim potom.
London, 8. januvarja. Srbja je prijenljiva in hoče zapustiti Drač ter obrežje Adrije, ker se kaže, da boj s Turkom še ni končan.
Belgrad, 8. januvarja. Srbske, bolgarske in grške čete so že odmarširale proti Galipolu. Vzeti hočejo dardanelske utrdbe s suhega in grško brodovje bi potem šlo skozi Marmorsko morje nad Carigrad.
Solun, 8. januvarja. Prebivalci Soluna, ki so večinoma Židje in Mohamedani, bi najrajše videli, da bi bil Solun prosta luka.
Trst, 9. januvarja. Prišlo je sem iz Soluna 900 Turkov, ki so se odpeljali v Bosno, med njimi je več za kozami bolnih.
Rim, 8 januvarja. Tu se je podrla hiša, ki je pokopala več ljudij; doslej se potegnili iz razvalin 12 mrličev.
Los "Angeles, 8. januvarja. V Kaliforniji so pozeble limone in pomaranče.
Mrki A ciflra izkušnja me uči in drži, da lllUja. olol G za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lilijino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah 1.1, d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatijicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—39
|f
H
Red i In o    zdravo - poceni Za otroke najboljše '
Naznanilo.
Na mnoga vprašanja javljamo članom obrtne zadruge v Kranju, da prične »Pomožna blagajna" (bolniška blagajna) poslovati is i
februarja.
Načelstvo zadruge.
vešč slovenskega in nemškega jezika ali pa tudi
vzorne kak vrt v najem.
Več pove upravništvo .Gorenjca*. 11 2—1
Sprejmem takoj izurjenega
iii linarj et
10 3—1    Ivan Kosiša, mlinar, Ilovek, p. Kranj.
Zobozdraunfškl In zobo-::     tehniški atelje ::
Dr, Edv. Olotoočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhackei*, konc. zobotehnik
V KRANJU i*******
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago.   183 54
Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v
| / odstot. pupilarno / varnih zastavnih /   listih in komunal-/ £k nih zadolžnicah
Kranjske deželne
340 6
v Ljubljani
za katere jamči Kranjska dežela. — Komadi po K 100, 200, 1000, 2000 In 10.000.
II Mili
ki ima svojo pisarno 00* v hotelu Bastl, 1. nadstropje ln svoje nradne ure vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne ln od 2. do 4. nre popoldne, naznanja, da
od 1. januvarja 1913 dalje obrestuje vse hranilne
vloge po
tako, da vsak vlagatelj prejme letno čistih obresti od vsakih 100 kron 4 krone 75 vinarjev.
Načelstvo.
14 3—1
Krasna birmanska darila!
Ivan Levičnlb orar la trfl0Tec v Kra"i"
™WW"WM" priporoča svojo
veliko zalogo nr, zlatnine ln srebrnine
552 2   Najnižje cene brez konkurence.
Solidna postrežba.
A18^
JW
R.