Št. 5. V. Gorici, dne 18. januvarja 1898. Tee^ XXV1U. I/liajn. duikrat na tedni a fitlilh i/daujlli, m sini \->d toitk ni iieteltf i/l> 4- uu |kpoldm in stu« / . (fospodiuskim listom" m s kiU «l«u„» umlnislo i h dim l>nl „ \i fl po po s t pii h li kun Aiui oJi iutli Ij ili pi d 'i I > M ui "S.1 n uoLiln Im/ iloposl na u iioinuie s« m o/n uho. „PRIMOItH< i/hiji n /Isimi. ol s,t tnknt lil lil) lil stili \ It nIJ I JO •*.! ... I M.,1 I llnhjltt * « II INI > ii um s i.u u/ v s i ki ah mi i n i it/-\ Nun h iiin ^ li tn \ t I ik u u I im nt u i. i i„ii 1 liti t iiiiiiii 1 ipm s uh i I nt .1 1-ii iMn (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravništvo so nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v IT. nadstr. zadej. — Urednik sprejemljo stranko vsak dan od 11. do 12. uro prcdpoldne. • Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo regi, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo Ic upravniSlvu. Neplačanih pisem ne sprejemljo ne uredništvo ne upraviii.štvo. ______ Oglasi in poslanice so računijo po petit-vrstah, ee tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krai G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Aefcjo črke po prostoru. Naročnino in oglaso je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. Gal>rš?ck tiska in zalaga-nuiii N,rM.;> in «Primoica* m »Slovansko knjižnico", Katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih ii do (i pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v se računijo po 20 kr. potit-vrstiea. Odgovorni uradnik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. >>¦»> Bog* In narod! ««*• Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. Po odhodu viteza Rinalriinija. Zvozila vitezu H i n a ! d i n i j a je ko-neeno vendarle zntonila na politiškem obzorju razdivjano Primorske, in v rumeni hiši v Trstu je zagospodoval novi namestnik prof (J o e s s. Ako hočemo soditi pravično, in -ramo reči, da grofu Goessu niso pota posuta z rožicami, kajti njegov prednik jo poskrbel z občudovanja vredno prel-kauosljo, du so so do skrajnosti poostrila vsa možna nasprotja kolikor v Trslu. toliko v Istri in na Goriškem.. . Na Goriškem je središče vseli težav -- mestni za s to p v Gorici. Tu so zagospodovali uajneslrpuejši živ-Iji, zagrizeno nasprotni vsakoršnemu sporazumljenju z večino prebivalstvu v deželi, s Slovenci, od katerih mesto živi. In da je prišlo v Gorici tako daleč, lo je poskrbel vitez Hinaldiui! -•- Bilo je že vse napravljeno, da bi dobili mestno vajeti v roke zmernejši možje, s katerimi bi bilo mogoče sporazumeli so, lodu vile/. Itinaldini je bolel imeli drugače in dosegel je svoj namen. Ne- oporečna resnici je, da vlada ima v Gorici tako večino v mostnem zastopa, kakoršno hoče imeti. Ako je zavladala torej tu neka ošabnost in nadutost, je kriva temu edino le v iad u ! Knako je v dežel nem z boru goriškem. Vlada ima italijanski' poslance na vrvici, da jih pelje, kamor le hoče. Ako bi ne hoteli ili. ima vlada v rokah bič. da jih požene za seboj ali pa da jih razžono. V hipu ima vlada lahko drugo večino v deželnem zboru Da so h- \j razmero v deželnem zboru goriškem tako razdivjane, je kriva "dino le vlada in uikdo »Irupi! -- Ko je bd deželni zbor razpuščen. je tržaška vlada vtaknila svoj nos v volitve na slovenski strani, tu jo delala zgapo. kjer jej sploh ne kaže prav a t i— kak uspeh. V volitve na laški strani pa, kjer ima vlada velikansko moč. se ni prav nič vtaknila, marveč dopustila je. da so bili izvoljeni sami pristaši PODLISTEK. • BEM-HUR, Roman iz časov Kristusovih. ANGLKŠICI SPISAL LUDVIK \VALLACH. Poslov. Podravski. PRVA KNJIGA. VI, Marija lu »Jožef na poti v hVtleheiu. Bilo je ob troti popoldne. Gneča pri Jiitejskih vratih so je nekoliko zmanjšala, ko so jo prikazal pri njih resnoben človek z dolgo črno brado ter v obleko močno zavila ženska, sedeča na oslu. Mo':ti j Slovenci in mednarodni promet. (Izvir.....lupin i/ Alclisnii.hij.'). :i. Trsov f n a z lesom. Trgovinn z losom je zu slovenski narod volfva/iio vprašanje. Slovenskemu Korolanil, Soški ilolini, (»orenjskeiiiii iu voefiii Klovi>nskoga Šiajerja je prodaja lesa prvo življenslio vprašanje. Naša le^a pri morju, lahka. Iiilra in cena piiriiliroilnrskii zvozn naših morskih prislaniše s krajina j u no prodajn, pride prej nli sloj na boben, V speci Učno slovenskem narodnem go-spoihirstvu naše kmečke maso ji? prodaja !n gospodarstvo z lesom u a j v i ta 111 o j še v p ruša nje. Vsi drugi prirodni zakladi, če so tudi na slovenski zemlji, so žalibog po veliki večini v rokah tujčevih, in nas Slovence torej ne zanimajo v toliki meri. Koroški slovenski kmet 11. pr. jemlje po navadi '/« vseh letnih dohodkov iz svojega lesa in drugo polovico iz prodaje žl vino. <> pa živina ni« no dii, nli celo poljski pridelki nedoslnjajo, mora pokrili los vse stroške. V mnogih krajih sosednili dežel ho islo razmerje, posebno tam, kjer ni ne vina 110 umnega sadjarstva. Les služi tedaj po-loviei slovenskega naroda v nadomestilo proti raznim nesrečam in jo torej najvažnejši specifično slovenski pridelek. Pustimo kvarno kvante nemških vsouči-liških profesorjev, eksaklne podatke, ki nič ne povejo in ki naši inteligenci samo pojmo mešajo, navadno lako, da popolnoma zablode. Ni-li znak strašne nevednoeti slovenskih potreb od strani onih naših poslancev, M so n. pr. slavili trgovsko pogodbo z Iloigarijo kot veliki čin, ki nam S'ovoneem še beliča no da, ki pomaga le nckojim židovsko-neinškim tovarnarjem do bogastva, »In morejo potem mod Slovane riti in ob našem srcu glodati! Napravimo jasen raeun, jasen specifično slovenski gospodarski račun, in dobro razumljeno, kar ima Lah ali Nemec mi slovenski zemlji, to ni naše dobro, to -d naš lloben , to jo naš Soli . -•- in na podlagi toga narodnega računa skusimo povzdigniti posamezne produktivne sloje. In kaljo avstrijsko, n i 11 a š o. če nima specifičnega slovenskega znaka. Zašel sem malo od svojega predmeta, da opozorim na veliko \ažnosl naše trgovino /. lesom. Celo .Tutrovo nima lesa, no za pohištvo no za stavbo, nima niti jedno žage. Potreba na losu od strani Jutroveov je tedaj roolna. stalna iu so korakoma p o v z d i g u j « s potrebami napredujočo omike. Oni kraji na severu Sredozoni.-koira morja, ki imajo najkrajšo, najcenejšo in najhitrejšo parobrodno zvezo z jugom, si pribore nadvlasl. in obdržo največ dobička. Mi Slovenci s Trstom smo brez dvojbo v prvi vrsti, imamo jedno najboljših postojank; žalibog, da so naši slovenski ljudski ekonomi popolnoma prezrli toli važno in vitalno vprašanje našega naroda. Deželo, ki los v prvi vrsti uvažajo, so Kgipot, Arabija, Sirija. Sveta dežela, Tripolis »Sedaj sla že oba mrtva. Joahim ni bil bogat, vendar pa je zapustil hišico z vrtom svojima dvema hčerkama: Marijani in Mariji. Jedna izmed njih jo tukaj. Da doseže dedščino, morala se je, kakor veleva postava, omožili z najbližjim sorodnikom. Sedaj je moja žena" „In U si bil poprej?"... BNjen ujec". „Tako, tako, razumem; ker sla paob.i rojena v Bellehemu, so vama Ri ulj tni ukazali, priti v Uetlehem k popisovanju". Rabin grozno dvigne pest kvišku. »Toda Bog Izraelov je mogočen. Maščevanje Njegovo za naše krivice bo strašno !* Izgovori vši le prelilne besede, se je urno oddaljil. ) »Rabin Samuel pripada k »vročim*, pojasnuje začudenemu Jožefu neki žid, ki je poslušal ta razgovor. »Sam Judaš ni vaetejši od njega". Jožef, ne hoteč se spustili v razgovor s tem človekom, se je de! d, kakor da ne sliši, ter pognavši osliča odrinil dalje s soprogo. Čez malo časa sta bila že zunaj za vratna svetega mesta, na poti v Bcllchcm. Pot je bila kaj slaba. Na levi strani, okrog Sijona, se jo dvigalo obzidje Jeruzalema, ua .desni pa so slrmi griči zapirali dolino od zapada. Polagoma sta prekoračila in francoska severna Afrika. Središče vse ju-trovske lesne trgovine je Aleksandri j a. ki ima toli velikanske zaloge lesa, da bi jih na-zvali lahko predmestje za se. Od tod se les prevaža po vsem Jutrovskero. Les v Aleksandrijo prihaja z Odese (ruski, sibirski in deloma gališkj les), Carigrada, Šolana, Reke, Trsta, Benetek (in dragih laških mest), Ženove, Marseilla in jako znaten del iz Švedske in Norveške. Slovenski les bo prehajal brez dvojbe in brez izjeme ves Aleksandrijo, prej in slej. Pota ima različna. Koroški les gre večinoma mimo Beljaka, Pontebe in Vidma v Benetke ali druga laška mesta, in se tam ukrca na laške ladje na Jutrovo. Drugi del gre mimo Trsta ali pa Reke na Jutrovo. In tretji povsem majhni del, gre po Dravi in Savi do Črnega morja in od tod na Jutrovo. Kako naš slovenski kmet les prodaja, sem žcr začetkoma-omenil 7 oir je tako-bogat^la-celoH vrsto kupcev živi. Saj ima denarja več kot zadosti naš kmet, on si lahko privošči toliko raz-košnostl Predno se slovenski les definitivno na Jutro vem posamezno proda, izbili so si razni kupci že */3 vsega dobička v svoje žepe. {Dalje pride). Dr. Karol IVti.ik. »Tesneje združenje" Slovencev na Gorlikam. V zadnji „S o č i" in „P r i m o r e n" smo omenjali nekak poziv „Prim. Lista" za »tesneje združenje* goriških Slovencev, ki naj b| se doseglo na obenem zboru .Sloge" 20. t, m. — Namen sam hi bil lep, loda v »P. L." je bil nesrečno povit v neko bojevito obleko, ki je vzbudila takoj nezaupnost v vsakem čitalelju, ki ni vroč pristaš imenovanega lista. Kakor drugim, tak6 se je godilo tudi nam, zat6 ni Čuda, ako nismo mogli povsem prezreti onega poziva v ,P. L." Po raznih glasovih, ki so nam došli od zadnjega petka, hočemo verjeti, da gospodje, ki so vzroeili oni poziv, nimajo bojevitih namenov, marveč da žele le ko-nečnega sporazumljenja s sedanjim vodstvom v »Slogi", ne da bi nameravali udariti po tej ali oni osebi, ki jim je morda manj ljuba. V očigled takemu stremljenju si dovoljujemo danes nekoliko besed. Vsakdo, ki pride v Četrtek na obCni zbor, pač ve, kako so se razvijale reči na Goriškem od 1. 1889. naprej. Dne 2. avg. 1889. je prišla „Soča" v sedanje roke, proste na vse strani, in od takrat k.hko zazna-menujemo novo dobo v politiškem in ne ¦ rodnem življenj« Slovencev na Goriškem. Nič domišljavosti, t a k 6 j e! — Za tem prvim korakom je sledil drugi : zmaga v BSiogi* septembra meseca 1. 1890. Tretji korak: zmaga pri državnozborskih volitvah I. 1891. Čutiti: popolna prenovitev deželnega zbor a. — In kaj je storila »Sloga" od 1. 1890. na polju narodne izomike? Iz jed-nega otroškega vrtca in dveh ubornih razredov smo dobili: t r i otroške vrte, deset razredov ljuc.ske šole, tri razrede deške in dva dekliške obrtne šole. Nad 11.000 gkl. je bilo stroškov za vse te zavode od zadnjega obč. zbora „Sloge". — Naše na-.rodno in politiško življenje se je poživilo, da smo začeli hitreje živeti z duhom časa, sicer bi nas prehiteli marsikateri dogodki in našli nas povsem nepripravljene. — V Gorici smo šele začeli prav živeti^ Kdor je poznal Gorico prej ali danes, je kmalu več no spozna. Posojilnica in trgovska zadruga sta zavoda, na kateri smo lahko ponosni; v malo letih bosta ta zavoda velikanski trdnjavi naši l Ali naj bo dosti tega naštevanja, kdor ima oči, ta pač sam vidi! Zakaj pa omenjamo vse to? Zato, ker ves ta napredek je v neposredni zvezi s preobratom, kateri smo uzročili v prvi vrsti mi od 2. avgusta 1889. naprej. Brez „Soče'* 1. 1889. v sedanjih rokah bi najbrže ne bilo veleč. g. dr. Gregorčiča ne v državnem ne v deželnem zboru, ne na čelu 9Sloge'\ marveč bili bi ga duševno ubili, kakor so pesnika Simona Gregorčiča, in ostal bi bil semeniški profesor v Gorici. On je bil že na tej poti S Četa njegovih srditih nasprotnikov je bila tedaj še jako mot n, a kar je glavno: imela je vse vajeti v svojih rokah, katere jim je bilo treba šele iztrgati. — In, hvala Bogu, iztrgali smo jih, a pri tem delu smo bili na Cehi in v sprednjih vrstah najsrditejših bojev —uit! In pri vseh naslednjih bojih smo bili zopet mi na čelu vsemu gibanju. Zmaga je rodila zmago in od tega vse dobre posledice za naš narod! Dobili smo potem še visokor. g. grofa C o r o n i n i j a, pozneje dr. Henrika Turno itd., ki sta za naš narod na Goriškem neprecenljivi pridobitvi... Brez preobrata 1, 1889. in poznejših uspehov bi tudi teh dveh gospodov ne imeli v svoji sredi... In kdo se ne spominja, kako velikanske boje smo doživeli od 1. 1889. naprej. Koliko hujskanja, koliko obrekovanja, koliko okrožnic, koliko podpisov se je zbiralo proti nam, koliko pridig po cerkvah, koliko pre-čudnih zahtev v spoved rr-ah itd. itd.!! Nočemo niti misliti na vse, kar je bilo! Ali sodimo hladnokrmo! Nekatere osebe, ki so stale vedno v ospredju vsega bojevanja, ki so nosile takorekoč svojo kožo na trg, da jo je smel vsakdo o p 1 j u v a t i, te osebe so seveda dregnile ob marsikako sršenjo gnezdo, trčile so neposredno ob nasprotnike, spopadale se ž njimi, kakor se godi ob vsakem takem boju: o d i j u m j e padal torej na nje... Toda danes se rado pozablja na to, kako blagodejen je bil preobrat • I. 1889., ki nam je prinesel ves poznejši napredek, kateri sicer že skoro vsakdo odobrava in se ga veseli, toda o d i j u m na ne k a t e r e osebe ni i z g i n i i, zlasti S e traja dalje mržnja proti „Soči" in „Primorcu" in še posebe proti — glavnem uredniku in lastniku teh listov, — ž njim se zdi nekaterim gospodom najtežja sprava. — Kdor pametno in trezno misli, poreče pač: Stali smo si nasproti kot p o 1 i t i š k i in ne osebni nasprotniki, ki smo skušali drug drugega podreti ! Danes pa polit, nasprotij več ni, crgo: tu je roka! — Mi opazujemo, da so do nas n e p r e m e n j e n a vsa stara nasprotja. Ne vemo, ali je naročen na naš list le eden nasprotnikov iz minulih bojev, dočim izhaja „P. L." v velikem delu ob podpori naših sobojevnikov, ki list naročajo in celo podpirajo ..., ker gre o njem glas, da se bori za katoliška načela, katerim „Soča" ne more posvečevati dovolj pozor- mimo jezera Gihon ter potovala naprej poleg j vodovoda Salomonovega do mesta, ki se | imenuje sedaj grič Zlobnega Sveta. Tu seje odprla pred njima dolina Sefajm. Solnee je zalivalo s svojimi žarki skalnato okolico, bogato n« /.godovi nskih spomenikih. Radi vročine je .Mar:j;i. hčerka Joahima, popolnoma dvignila zavoj, ki je pokrival njeno mično lice. Jožef je začel pripovedovati, kako je David tu nenadoma napadel tabor Filistejeev. Pravil je z resnim, toda mirnim glasom. Ženska ga je sicer poslušala, misliia pa je vse kaj drugega. Ni imela več nego petnajst let. Njeno lice, glas in sploh vse obnašanje je kazalo, da je postala pred kratkim Iz deklice žena. Lice je imela nekoliko podolgasto, črte na njem pravilne, polt bledo, oči velike, modre, obrobljene z dolgimi trepalnicami; njeni jasni lasje so se ji vsipavali, kakor je bilo pri židih navada, na ramena. K tej rničnosti črt in postave pa se je družila še druga, ki je ni mdči izraziti z besedami. Raz obraz se ji je čitala neomadeževana čistost duše, bivajoče pogosteje v krajinah nadzemeljskih, nego v tej dolini solz. Večkrat je dvignila svoje oči k nebesoai, pri čemur so se ji premikale ustnice v tihi molitvi. Jožef, obširno pripovedujoč znane do- godbf, jo je zdaj pa zdaj pogledal, in pri nebeškem siju, ki je odseval od lega bilja, j je končno pozabil na svoj predmet ter molče šel dalje. Tako sta prekoračila prostorno ravan ter dospela naposled na grič Mar-Elias. Pred njima, na oni strani doline, je ležal Betlehem. Tu sta si nekoliko počila ter se spnstifa v dolino, k cilju svojega potovanja. Čim bolj sla se mu bližala, tem več sta srečala ljudij, namenjenih tudi Ijekaj, in Jožefa je jelo že skrbeti, če mar najde zavetišče, kjer bi si mogla počiti sladka Marija po težavnem potovanju. Naposled sta se ustavila pred vratmi gostilnice, stoječe pri vhodu v mesto. VII. Votlina t Iktlehcnui. Da čitalelju pojasnimo to, kar se je našima popotnikoma lil pripetilo, treba je omeniti, da so se gostilnice na vzhodu dokaj razločevale od 6nih, ki jih nahajamo na zahodu (n. pr. v Evropi). Goslilnica v jutrovih deželah, imenovana «khan% je bila prav za prav velika ograja, obkrožena z visokim zidom, ^večkrat celo brez hiše in strehe. Prostor za nje se je izbral navadno v senci dreves, } ali vsaj blizo studenca. V taki gostilnici je naše! prenočišče I Jakob, potujoč po svojo ženo v Padam-Aram; nosti in prostora, ker ima drugih poslov odveč! Da, še letos na novo leto je neki pristaš „P.L.k1, v cerkvi ropotal proti — ,,Soči,k! Kaj je biio pa na nasprotut strani, kako se je obnašal isti „P. L/ še ob zadnjih volitvah in do najnovejšega časa, čez to pogrnemo plašč krščanske potrpežljivosti in prizanesljivosti. Rečemo pa le še to-le: Gospoda! „Soča" ima svojo zgodovino, ki je globoko ukoreninjena v narodu. Zlasti od I. 1889. si je pridobila stališče, katero so skušali zaman omajati vsi možni mogočni stroji..., katerih naj tu pobliže niti ne označujemo! Vse je bito zaman, vsaka spletka jo le podkrepila naše stališče! Zategadel bo zaman t. .1 v»ak novi poskus... Kdor torej govori o „t os nojem združenju1", mora računiti s temi uepo-bilnimi dejstvi, zlasti mora sprejeti in pripoznati „Soči"' (in li.dr osebam za njo!) listo mest o, tisto v e 1 j a v o, tisto priznanje, katero si je pridobila. Mi ne moremo lolči sami sebe po zobeh danes — po tolikih uspešnih borbah, niti odrekali se zvezam, katere smo si pridobili, toliko manj pa nas je volja igrati ulogo lisice v brlogu, kateri se je v hudi stiski približal — jež! Upamo, da nas vsakdo prav ume! Mi smo za „t e s n e j e z d r n ž e n j e", toda z uvaževaiijem vsega razvitka našega narodnega življenja od I. 18S9. naprej in z vrednim pripoznanjem pridobljenih zaslug vsakomur, torej tudi „S o č i", ne pa da bi se lepo reklo danes, 1. 1898. po rojstvu Gospodovem: .,!) ur M o h r h a t. s e i u e S c h u 1 d i g k e i t g e t h a n, e r k a n n gehen!'1, češ: zdaj te ne Irebamo več, odslej si bomo lahko pomagali tudi s s p o-korjeuim „Prim. Listom-' v znamenje miru in spravo. — Skoraj najivno je, govoriti take reči na tem mestu, v e n d a r lake misli roje p o n e kateri h glav a h! Sicer pa že imamo jako ,1 os 110 združenje" na Goriškem! Izjemo delajo gospodje okoli .,l\ L." Ti gospodje naj se pridružijo ,,Slogi'\ saj vendar tudi oni zdaj priznavajo vodstvo veleč. g. dr. Ani. Gregorčiča, pa bo vse v redu. „Slogu" jib rada sprejme v svoje okrilje, saj potrebuje novih delavnih močij za marsikako neobdelano njivo, recimo uprav za pa mol on krščanski socijaiizem! — Mnogo bi so So dalo storiti, ako bomo skupno delovali pod enim iu istim vodstvom! Saj s 110 prav mi v prejšnjih letih cesto obžalovali, da moramo tratiti toliko časa in močij za domači boj, dočim moramo zanemarjati marsikaj, kar bi lahko storili v i-ti-m času za blagor našega naroda. Delajmo torej skupno, saj dela je dovolj za vso! Koucčno si še dovoljujemo opazko, da občni zbor „Siogo" ni prava prilika za tako daleč segajoče razgovore, marveč izjavili se more v slovesni obliki le želja :u misel o tem »tesneje m združenju", vse drugo pa se mora dognali v zasebnih dogovorih, kajti javno nikakor ne gre razpravljati raznih podrobnostij___ lakošne se nahajajo še dandanašnji v puščavi. Samo one, ki so stale ob cestah, držečih v velika mesta, kakor v Jeruzalem ali Aleksandrijo, so se po stavbi odlikovale od drugih. Vsak „khan" je pripadal šejku dotičnega okraja: iz njega, kot iz glavnega svojega b.-vališea, je vladal on svoje pokolo.nje. V obče pa le gostilnice niso bile namenjene za prenočišča popotnikov: lože si jih smatral za sejmišča, mošetarišča ali tabore. Pogosteje so prihajali semkaj trgovci in rokodelci za dobičkom, nego popotniki iskat prenočišča. Sredi tega obzidja so je vršila vse leto barantija; kupovalo in prodajalo se je tu kakor na sejmu. Samo stražnik, postavljen pri vratih, je pričal, da „khnn« ni javna zgradba, marveč da ima lastnika. Popotnik ga vendar nikdar ni videl, lahko je bival tukaj, dokler je hotel, lahko odšel, kedar se mu je zljubilo, ne da bi moral poprej poravnati svoj račun: čisto vodo in zavetišče pod milini nebom je imel zastonj, hrano je moral imeti s seboj, ali kupovati si jo od prekupnikov. Sredi popotnikov, semkaj dospevših, je navadno vladala sloga. V sinagogah je zavladal včasih nemir, toda v .klinnu* nikdar. »Khnn* v Bt Jiemu, p^d katerim se je ustavil Jožef s soprogo ,, bil ni preprost, DOPISI. I« It e ne. — NaS nevmorno delavni deželni poslanec in odbornik gospod dr. Turna je blagovolil tudi v Renčali prirediti javen shod z jako podučljivi n predavanjem, za katero mu bodo vedno bolj zavedni Renčanjc iskreno hvaležni. Dne 6. t. m. popoludne se je pripeljal gosp. poslanec v spremstvu uradnega vodje trgovsko zadruge gosp. Sajovica. Gosp. župan ju je sprejel, ter ju peljal v župniščo, kjer se je imel vršiti shod. (Žalibog, da nimamo še sedaj primerne dvorane za enake slučaje, toda kmalu so rešimo te neprijetnosti, ker se snuje obširnejša dvorana za tukajšnjo »Čitalnico"). Točno ob 3., ko se je nabralo v prostorni veži gosp. župnika precejšno število ljudij, otvori gospod doktor napovedani shod. kateremu predsednikom ji- bil izvoljen soglasno gosp. župnik, po kratkem pozdravu da predsednik besedo gosp. poslancu. Slednji nam najprej oh kratkem razloži pravila „vi-pavske železnico", ovrže dvom mnogih, da bi so železnica zidala, zatrjujoč, da je že vse v redu, iU je spravljenih onih ."»0.000 gld. (»d zasebnikov in občin, da manjka le So politični ogled, kateri so ima pa v kratkem vršili, iu hil.ro na to se začne gradili železnica. Povedal je nam ludi, da bodo imeli pri železnici glavni vpliv koucesijonarji, slov. občine iu ZMsfbniki, iti da črta se ne bo imenovala BGorz-IIaideusch.il'l" nili rGorizia-Ai-ilu.s«iii:il> marveč , Vipavska železnica". (Živahno odobrovanje). Kdor ima vpliv pri železnici, naj sl;rhi, da bode ludi na posameznih po.-laj.di vat' v redu, da so ue bodo šopirili na slovenskih tleh laški ali nemški napisi! Gospod poslanec je omenil, tla je pod-vzelje v slovenskih rokah, tedaj bi bilo dobro, ako bi imeli pri železnici domačini zaslužka, posebno zidarji, katerih je v Renčali nad JiUO; iu v ta namen naj bi se osnovala v Renčali zidarska zadruga, katera bi prevzela najprej zidanje pri vipavski železnici, polom pa ludi druga dela, kalen! namen bi bil ludi, da bi ne hlapčevali naši zidarji še vedno tujcem, večinoma Lahom, po celem svetu bodisi v Jio-mi-Ilereogoviiii, bodisi v Ljubljani, ampak da Iti bili sami oji, 1I.1 bi jemali združeni večja dela 11.1 svojo roko iu da bi imeli dobiček sami, ne pa italijanski palirji. K lemu naj bi pripomogla zidarska zadruga. Ues krasne, iv.boruo misli! Bog daj, tla se vresničijo! Nadalje nam je priporočal gosp. poslanec trgov-ko-obrtno zadrugo, katero naj bi se poprijeli; razložil je nam njo namen, in tudi povedal, kako se lahko vplačuje zunaj Gorice, zunaj Primorskega — kar je posebno za naše. zidarje pripravno. Da bi imeli Renčanje lepšo priliko za vlaganje v taiionjoii« zadrugo, se jo dalo povorjenišlvo za Renče g. nadučilclju Bij'U. lako je pol do Gorico prihranjen, in na ta način imamo, rekel bi. Zadrugo doma. Slednjič nam je govoril gospod doktor o zavarovalnici za govoj.j živino. Misel za osnulje le zavarovalni« o je že prodrla med ljudstvom, ki na delo pridemo koj, ko pridejo potrjena pravila za luk. hranilnico iu nili odličen. Bila je to čveterooglata stavba z jedniiu nadstropjem, sezidana iz klesanega kamenja, z ravno streho brez oken ter z samo jedriimi vratmi od vzhodne strani. Gosta je dr/.ala uprav mimo \n\i',:,\ in prah je na deb«»Io pokrival njegove podboje. S kamenjem zagr.ijon vrl na severuo-vzhodni strani se jo ra/.le/.al na nekolik« laktov daljavo po griču do kvišku štrleče apnenaste skale ter služil za varno zavoljo živalim, kar jo tudi popotnikom najbolj ugajalo. V Betlehemu jo bil samo jedon šejk, loivj tudi le jeden »khan*. Jožef, dasinvno roji n v mestu, ni imel radi dolgo odsotnosti tam mnogo znancev, torej tudi ni mogel računali na njih gostoljubje. Vrhu tega jo bila ludi počasnost rimske gosposke splošno znana in lahko da vtegne trajati ceh mesce, predno bo razpisano popisovanje konča no, čemu torej bili svojim znancem tako dolgo v nadlego? Bil je torej odkazan na lo prenočišče, in pri pogledu na toliko popotnikov, tjekij hilečih, so je Jožefu srce čimdalje bolj stiskalo od bojazni, da nemara ne najde tam več prostora. Radi tega je tudi hitel kolikor le mogoče ter čimdalje bolj priganjat osta. Ko se je približal k vratom, je opazil, da so je njegova bojazen uresničila, prenočišče je bilo polno. i (Dalje- pride). posojilnico, katera so bila odposlana v potr-jenje že pred tremi mesoci.- S tem je zaključil gosp. dr. Turna svoje predavanje trajajoče nad t1/« uro. Na to se mu je zahvalil gosp. predsednik za dobre in koristite nauke našemu ljudstvu posebno zidarjem, je izrekel nado, da bi današnje predavanje obrodilo obilen koristen sad, ter s pozivom na zhurovalco, naj se zakliče našemu vrlemu poslancu^ trikratni- živin, jojtaključij zborovanje. Iz Koeiiija.— Odbor bralnega in pevskega društva se je sestavil lako-le: predsednik č. g. knrat 1. J.irec. podpredsednik g. And. Slergar. tajnik g. Leop. Pavlin, blagajnik (¦. g. kaplan FMv. Mi-žnarSi/1, pTnvodf«-g. I. L'Jb:in, odbornika gg. Andrej Dugar in Anton lpawe. Društvo .Meje nad 70 udov in ima lepo bralno sobo. v katero pridno pribijajo možaki in mladeniči ter z zanimanjem prebirajo ih.-šle časnike. Ka.j pridno se pa tndi vadijo možki in dekl-la v cerkvenem in narodneiu peljn pod \u Ulvum vrlega pcvuvodji- Janeza I,ebana. V-a č.isl jim ! Le tako naprej in tudi Movenceai z.i-ije kedaj boljša prihodnoM ! Iz Komun, \± li.niivarja . .„_ (lo^poil iir-timk ! Mnj do| is /. dne k L m. •de u..- piično iimeli iii i ek(>,e vr>le „;,, .ičiio popra vili. Pisal m-iii V. m. « a preje. t. i. .to 110- \eg«i b'laf je pri nas odhajal.. pni .i ob (1. uri zjulraj in pri njaia ob 11. Ajiilr. r. IVi- li.ijal.i in ndh.ifal ' je cilaj sin • okra t na dan. I'o novem letu pa odhaja in prihaja ihukrt.t na dan in >in-r zjutr.ii. kakor ji- /.gor.i; <» iii'U:i'Uo. in popoldni' pa odhaja o l> ';!. uri popoldni- in prihaja ob 7. uri zvečer. Iz vsega j<- tedaj ja.-iiio, da poil.i pri nas »nihaja v Nabrežiuu zjutraj ob »i. uri in popoldne ob '.'>. uri; prihaja pa z i ulr a.j ob 11. in /.večer oii 7. tiri. Toliko, t;, uri-dnik, v poj.iMiilo, ker >le hl.ilio tolmačil moj zadu,i dopis in kvi'ilji\o popravil njega vselimo. I)osi a v.-k ur.-dništ vsi: (J. dopisnik je ti;;- hudo piijfl. l/jailjamo, da dopisi kar nir 1'Miui popravili, le t-l.ivrn je n;;!.t ji'du;i ,-<|;i MV|;,. ()p|'.,H||ti> tntvj! končana. Zdaj je na obeh klubih" vrsta, da se izrečeta. — Vemo le toliko, da na laški strani se je že toliko hujskalo proti Slovencem, da bo sploh težko, nadaljevati skupno delo v blagor dežele! — Kar so nagromadili Lahi v svojih izjavah proti slo- , venskim poslancem, to presega vse meje! ! II. koneert žensko podružnice sv. Cirila Iii Metoda se ie vršil v soboto večer v dvorani »Goriške Čitalnice' po sporedu, kateri smo priobčili v zadnjem^ .Primorcu*. I^thleležb.i je bila prav .številna, da je znašala Vstopnina (udi ob *z;Tiiža'ilitPWmih še vedno nad 220 gld. Videli smo ludi mnogo rodbin iz okolice, kakor K 1 a n č i č e v o iz Podgore, Lok a i- j e v o iz Mirna, celo vso rodol.ubno obitelj To rose v o iz Medane oziroma iz Kormiiia itd., dalje rodoljube iz Kanala.. Sv. Lucije in Tolmina,. iz Št. Petra. Prvine in Dnmberga. — V leni pogledu vsa čast našemu občinstvu! Vojaška godba je i/.vršila svojo nalogo v polni meri, priliki si dovoljujemo malo opazko naši i . 1 a d e ž i: Vojaška godba praviloma ne ponavlja lock; toliko manj pa se odlikovanje o p'e-l o v a n o zahvaljuje, Za leg;-del treba v leni ziuislu ludi umerili izraze p.mvale od strani občinstva. Hrupno i.i dolgotrajno jiloskanje ihl. fotej ni ua mestu, zlasti ne pri takem koncertu, kakoršen je bil v sohnio. Mešani pevski zbor pod vodstvom g, Ivana M e r c i n a je pel dvoje obsežnih kladh: lor.-.lerjov ,Venee Vodnikovih n u a n s e g a i z 1 o ž o n i h p e s m < j" ter obširni, kr. sni (Joni Nedvedov ,.N a z a j v planinski raj"; oba je spremljala vojaška godba. - Zbora sla se pela iirnj-dcrski dovršeno; vsi glasovi so izbrani, unla.eiii, prijetno doneči, skladbi pii slit bili naučeni z veliko pozornostjo in »Irokiivujaškim razumom. Dasi sla skladbi vendar je moral zbor ponavljali pre-»Nazaj!1 Odlična zahvala požitve-pevovodji, pa ludi gg.čiiam pevkam |ievcein. Ko smo slišali ta zbora, rekli i: Evo, kaj premoremo .Slovenci \ ako le hočemo! Pre.Mava ,M i k love Zale" v osmih živili podobah (e li.l,. nek;ij .''arolmega. nekaj izvirnika, in občin-lvo je bilo od podobe do podobe vedno bolj navdušeno iu nestrpno v prič.ikovaii|ii novih prizorov. Žive podobe so bile le-le: |. podoba: Mirko se zaroči z Zalo. II. podoba: Mirko, odhajajoč v boj proii Turkom, se poslavlja od Zale. |||. podoba: Zala iu Aiuiira po noči na robu prepada, IV. podoba: Mirko iu lovarši ujeli v turškem taboru. V. podoba: Oče ,Ser.i|nik v jami s svojimi varovan.-i moli /a Mirka. VI. podoba: Ahiiira i/.da Zalo Ilirskemu poveljniku. VII. podob i: Zala. vrnivš.i se iz turške sužnosli, se prikaže na Mirkovem zenitov;.nju. VIII. podoba, Mirko spozna Zalo, ki odvt/.e zgornjo lurško haljo, jo objame in poljublja, vsi svalje jo radostno pozdravljajo, Almira pa i-i v obupu puli venec iu lase z glave. Vsaka podoba se je pokazala petkr.it. Izvirnim podobam so poskrbele dame. tudi primerne izvit ne kostume koroških Slovencev iu Turkov. Uazvrslitcv posamičnih oseb, iz-ra/cvilo-d na obrazu iu v .-loji, vse je bilo tako dnvrieno^ kakor more pogoditi le umetnik. In r«>s je uprizorila vse le podobe prebliigorodna go>pa predsednica Avgusta S a u tel, ki je sama čislana umetnica v sli- karstvu in r izbrala glavi Mirka, ki s.irslvu. - - Posebno srečno je • osebe za Za I o, A I tu i r o iu o dovršeno izrazili dušno polo-v posamičnih podobah: presenečenje, radost, zle slutnje, strah, obup, stoično mirnost v očigled smrtne nevarnosti itd. V obče pa so bile vse o-ebe na svojem mestu, vse od prve do zadnjo so izpolnile svojo nalogo. Hvala vsem, hvaia posebno našim narodnim damam, posebno še g. predsednici, ki so nam preskrbele lako izreden dušni užitek. Ta koncert bi bil v časi vsakemu večjemu mestu in ne le v »Goriški Čitalnici", kjer se je bojevati s tolikimi neprilikami vsled primitivnosti odra. — Hvala vsem, m so pripomogli kakorkoli, da se je tako sijajno izvršil tudi ta drugi konc-rt naše vrle žensko podružnice družbe sv. Cirila in Metoda! Hvala, hvala! Lepi dnevi. — Po obilici deževnih ilnij smo dobili prav lepo vreme. Toplo je in po vsej okolici Gorice se oživlja narava. K..znovrsliie rožice kažejo svoje glaviee izpod mahu ali listja. „Lci?a Sazlonalo*'. — Naši Lahi se prav pridno gibi.ejo, da bi pridobili »Legi* kolikor mogoče veliko denarnih sredstev. Za lološn.i prodpnsl je napovedanih premnogo veselic njej na korist. Poidhno po dosedanjem zgledu in dobro bode. Prihodnjič podamo račun .Sloginih" zavodov do konca 1. 181)7., iz katerega bo jasna velika požrtvovalnost goriških Slovencev. Po taki poti naprej! Uradno beračenje v popolnih uniformah, je mogoče menda samo še pri nas v .Gorici. Na novega leta dan in še sest dnij potem do vključno sv. treh Kraljev ne velja prepoved beračenja od hišo do liiše za uniformirane osebe mestnega magistratu Goriškega. Ko je svoječasno bolna vdova Ja-voršek prosita na mostnem uradu, da bi se ji potrdilo, da je res v skrajni stiski in da sme pod roko pri znanih usmiljenih obileljih prositi podpore, takral jej je bilo to zabra-njeno z razlogom, da je beračenje prepo- vedano... A na dan novega leta in v nedeljo % jahuarija ni bilo zabranjeno uradno beračenje uradnim osebam v popolnih uradnih uniformah. To uradno beračenje — izsiljevanje in izsesavanje — v uniformah -se' je začelo novega leta dan na vse ».godaj. Dež je neprestano bil, toda to naših uniforinovauih magislratoveev ni strašilo. Vstrajno, kakor bi šlo za življenje ali smrt, so si podajali kljuko za kljuko in delili prisilno priberačeni denar javno na cesti. „Vse, kar lajze inu gre" pod Venntijevim komando je bilo ta dva dni na nogah. Pobirali -so novoletni darek depotacije ognjegascev, cestnih pometačev, prižigalcev lučij, ponočnih varuhov itd. itd. itd. in celo slavna (po moji sodbi popolnoma nepotrebna) mestna policija je voščila srečno in veselo novo leto nič kaj posebno srečnim in veselim hišnim gospodarjem. Saj jim privoščimo v uradnih uniformah uradno priberačene neuradne novec, le to bi radi videli, da bi ti Veunlijevi novoletni berači prizanašali Slovencem z laško tiskanimi voščili, in da bi beračili v prihodnje le pri Lahih. Slišali smo, da je tem zastopnikom mestno oblasti goriške tudi slovenski groš bil dobro došel in da so ti ljudje v gotovih hišah tudi dobro slovensko znali. — Revčki so bili mokri do kože od zunaj — od znotraj pa so se „po-fajhlali" na cilju svojega romanja. Ljubi gospod župan Ventili! Da se bo to uradno beračenje novega leta dan še dostoj-neji! vršilo nego do sedaj, bi Vam priporočali, da v prihodnje, -- če bodele še živi iu zdravi -- ludi Vi zadenete bisago in daste svojim ljudem ,,direlu:ijon", da so ne hudo po dvakrat ali celo trikrat zaletavali v jod no in ravno isto hišo. (le bode sedaj leto tako deževalo, kakor letos, bi bilo priporočali, da ne bi hodile ceh; depotacije beračil, ker jo dovolj, če je jeden do kože moker, Kmliu* bode danes ali julri kaka poliličim pravda in bode pričevanje uradnih oseb le „sorlo" na vrsli, navedemo hišne številke, kje da se je „von Amslvvcgen* beračilo, Slovenski dijaki v Oorlci imajo pouk v plesu v dvorani »Slovenske Gilalnice" vsak lorek in soboto. Prvi pouk začne danes, Zn-.':elek ob .">. uri zv. K temu pouku so uljuduo vabljene gospiee iz slovenskih krogov v Gorici. V plesu bode poučeval Učitelj g. M n- Vo/, dlnaiiiila. ¦ Govori se, da nekdo je pripeljal /. Ogerskega »%ez Kranjsko do Slarogn-elu pri Kobaridu voz raznih zabojev. Tam jih je razložil, konje pa p. Sel prodajal na Laško. - Otroci so nekaj tolkli po zabojih, ki so čudno odmevali; ljudje (?) so jeden odprli in našli — poln d in a m i t a. Tudi »Irugi zaboji so bili polni dinamila. — O vsej reči se vrši sodna preiskava. •— Prosimo bolj natančnega poročila. . .Kolesarsko društvo »Gorica" vabi uljuduo u.i dan 211. januarja 185)S ob S. mi zvečer v diušlvuno sobo »Tri krone" k rednemu občnemu zboru na podlagi §. 9 društvenih pravil. Zdravo! Predsedinšlvo ^Kolesarskega društva Gorica". Zahvala. — Goriška ženska podružnica sv. V., iu M. šteje si v dolžnost, izreči v novic iiajiskrencjso zalivalo vsem častilim damam in gospodom, kateri so z blagohotnim sodelovanjem omogočili ponavljanje koncerta 15. dne t. m. in tako pripomogli do novega gmotnega uspeha v prid našim šolskim potrebam. V Gorici, Hi. jan. 1897. Načelnišlvo. I/, nase Sibirije smo dobili ',1 šopke svežih cvetic v pismu, ki slove: Bole, 10. jan. 1S9S. Slavno uredništvo! Kaj vi Vipavci! Ilvalisate se, da vam trobenlice cveto, i lo pri kopnem vremenu! Boičanom pa cveto trobenlice iu teloh pri 33 cm snežne odeje — to je gotovo večje čudo. Evo, gosji, urednik! Kako dosežemo najlepšo žetev. — Pod tem naslovom priobčuje g. M. Ivan-čič, pristav dež. kmet. šole v »Gospodarskem Listu" zanimivo razpravo, na katero naše kmetovalce posebno opozarjamo. — Glej prilogo. Ostala SLovenya. Tržaška skupina „Zalegni občinski svet, ki pa je ostal stari, in ki je volil tudi prejšnjega župana Mavlanderja svojim načelnikom, je zopet razpnšcen. Novi-stari župan ni hotel priseči na mad-jarske zakone, katere je bila vpeljala ogerska vlada naredbenim potom. — Italijanski občinski svet. ki je bil popre«! zmirom velik prijatelj Madjarov in je kjerkoli mogoče zatiral hrvatski jezik in vsak hrvaški pojav, se je nadejal, da uženo madjursko vlado. A zmotil se je. Banffv je bil pripravljen na to in bode upravljal Reko madjarsko — z vladnim komisarjem. V kratkem bodo opisane nove voMve, a v volilno listino pride nad 100 madjarskih volilcev, katere so Lahi bili iz listin izbrisali, dočim se bodo izbrisali iz volilnih listin vsi dosedanji občinski svetniki z načelnikom M..yh"inderjem vred. Italijanski avtonomaši na Reki v družbi hrvatskih reuegalov so dosedaj preganjali Hrvate na ljubo Mailjaroni, a sedaj jim plačujejo Madjari to njihovo uslugo. Protest ncinacljarsklli narodnosti na Ogersltrra. - Leta 1893. izbrani odbor nomatijarskih narodnoslij na Ogerskem je sedaj izdal protest proti madjarskim nasil-stvom in ga razposlal sirom sveta. --- V protestu se izjavlja, da je provzročilo silno ogorčenje uporaba državne oblasti v korist le jed nega naroda — »ladjarskega, na Škodo Slovanom in Ruiniiuom. PreSlo je že 30 let, odkar se Ogerska v svet. hvali s svojo ustavno svobodo. Tudi nemadjarske narodnosti so se veselile uslave, a so danes skrajno razočarane, ker je prišlo celo lako daleč, da 10 milijonov Nomad jarov nima niti jednega svojcev zastopnika v državnem zboru. Nc-madjare zastopajo renegali in z vladnim nasiljem voljeni Madjari. Madjari tudi ne dovoljujejo, da se druge narodnosti kulturno razvijajo. Slovakom so ustavili gimnazijo, ugrabili zaklad .Slovaške Matice« itd. Narodne verske šole Srbov in Runiunov so prenaredili v državne madjarske. Slovakom vsiljujejo madjarsko prolestanske duhovne, Srbom in Rumunom so odtujili škofe, pri-dobivši jih za se z denarjem in s podarje-njet-i državnih posestij. S cerkvenimi zakoni so oslabili konfesije srbsko, rumtuisko, slovaško in sedaj pomadjarujejo celo nemad-jarska krajevna imena itd. itd. Srbija. - Kralj Milan je prevzel vrhovno poveljstvo srbske vojske, ker se Bboji" za obstoj dinastije Obrenovičcv in da si zagotovi sebi dohodke. Ni še dolgo, ko se je bil odpovedal kroni in obljubil, da se nikdar več ne vrne v Srbijo. Odmerjeni mu dohodki niso zadostovali njegovim strastem in približeval se je zmiroiii bolj in bolj polni vreči in postal sedaj pod pretvezo, da je obstanek kraljevega rodu v nevarnosti, vrhovni poveljnik v kraljevini. Milan — kot vojak — je dovolj dokazal svojo nezmožnost, a Srbi se ga boju, ker je brezobziren in ker se v dosego svojega namena ne straši nikakorsnih sredstev. Z Milanom je z.ibit klin med nameravano zvezo balkanskih državic ki je bila že nekako zasnovana leta 1897. Črnagora. — Govori se. da namerava knez Nikolaj L proglasiti Črncgoro za kraljevino. To zmagoviti knez popolnoma zasluži. V teku 400 let ni bila Crnagora nikdar premagana, nasprotno so Črnogorci odbili najljutejše turške napade in si ohranili popolaio svobodo. Dejstvo, da je sprojcl knez Nikolaj v avdijenciji iz Srbije pobeglega vodjo radi-kalcev Rajko Tajsiča, je nemilo diniuia srbske vladne kroge v Belgradu. Književnost. Cvetje s polja modroslovskcga. — Kratek sestav glavnih modroslovskilt naukov. Spisal dr. Frančišek Lampe. V Ljubljani 1S98. Tiska Katoliška Tiskarna. Str. 2G3. Cena G0 kr., po pošti o kr. več pri uprav-nišlvu »Dom in Svet-a". V* lični knjižici je ponatisnil premarljivi g. pisatelj celo vrsto svojih razprav s polja modroslovskega, ki je v Slovencih še silno zanemarjeno. G. dr. L. zasluži vso hvalo, da se je lotil te neobdelane ledine. Mi v uredništvu »Soče" seveda ne moremo napisali nikake stvarne ocene tega dela, ker ne čutimo v to dovolj sposobnosti, kar povemo brez znakov srama na licu. Zdi se nam pa, da je za vsakega Slovenca jako dobro, ako si to knjižico kupi in jo pazljivo in z razumom prečita ter o vsern še sam prav trezno razmišlja. Na zadnjih štirih straneh naznanja g. pisatelj še 18 knjig, ki so že izšle iž njegovega peresa. Zares, lepo število to! A da so nastale te knjige, v to je bilo treba veliko skrbnega učenja in premišljevanja. — V zvezi z gornjo knjigo sta tudi JJvod v modro-slovjs" in „DušesIovje% obe izdala »Matica Slovenska". »Slovenci in mednarodni promet". — Gospod zdravnik dr. Karo! Pečnik nam je poslal pod gornjim naslovom še več jako poučnih, zanimivih fn treznega razmišljanja vrednih člankov. Prav nečuven narodni greh bi bil, ako bi Slovenci prav resno ne premišljevali, nasvetov in načrtov rodoljubnega pisatelja v Aleksandriji. Mogoče je celo, da prav njegovi članki udarijo nov pravec slovenski trgovini in obrlniji. Ker pa se članki v polit, listu kaj radi pozabijo, ponatisnemo jih v posebni brošu-riei, ki bo še precej obširna. Cena ne bo presegala svotice 20 kr. Natisnemo jo le v 500 izt. — Kdor jo želi. naj se o priliki oglasi. — Kdor vzame 10 izt., dobi 2 po vrhu. D os ta vek. — Iz Krope smo prejeli dopis, ki veselo pozdravlja Pečnikove Članke. Poleg raznih nasvetov omenja tudi tamošnjo »z «« d r u g o za ž e l> 1 j a r s k e i n druge železne izdelke", katera Izdeluje tudi železne posteijnjake za avstrijsko vojsko. — Tudi ta dopis ponatisnemo na koncu brošure. Želeti bi bilo, da bi se oglasili rodoljubi tudi od drugod z nasveti iz svojih krajev, kaj bi se dalo storili v zmisht Pečniknvih razprav. Tako bo la brošuriea pni v zanimivo delce v vseobči blagor slov. naroda. JJ Krojaški mojster W S FRANC ČUFERU: ^ v Gorici 9 druzih krasno risanih slik; .0 kr Skupni državni dolg v srebru .... 102 » :;n , j Avstrijska zlata renta.......i-.'I » 75 . j Avstrijska kronska renta 4% . . . loi . 70 Ogerska zlata renta 4 %......PJI » 2-"» , Ogerska kronska renta -1%.....!>'¦' , t'.It „ Avstro-ngerske bančno delnico . . . '.''.V.* „ — , Kreditne delnice.........:>"io , „ London vista......... . . I*J» n 05 „ Nemški «hž. bankovci za 100 mark . rs „ *¦_*'¦.,. 20 mark.............II „ 7r, „ SO frankov............ '•» . 51 , Italijanske lire..........45 , 10 „ C. kr. cekini........... "» , •>'' » Kajlepše darilo I M rošeren - f oezije, i i sliko slavnega slovenskega ^ pašnika. Vezenje je elegantno jp| v usnji z zlato obrezo. — Cena |$ samo gld. /•— s poštnino (1^ gld. f OS. m | ionko limon, -1esmi, | Trgovina z jedilnim blagom G. Ferd. Resberg v Gorici, v Kapucinski nliei it. II tor podružnici na Korini štev. 2 Sladkor kavo riž mast poper sveče olje škrob ječmen kavino primeso moko gris drobne in debele otrobe turšico zob sol moko za pitanje kis žveplo cement bakreni vitrijol itd. :'- -J" :'. Zalaga pristnega dalmatinskega žganja na debela t»»r pristni*?:! minira in belemu vina. Pekovski mojster J/\KOBGEF^BEC Gorici ^|^ ^c jgr. ^ j^r. & «rt starih .-.•iiaii. — ti :,i l Zaloga vsakovrstne moke. '# '^'* ^c sf v Y 9& '* »e"* "&*** ^c^ (ioriško pivo! (na Gortščeku II). I <)(i|)i-iin piipoiu m —\.«•)¦*¦¦ |i 11 f»l|( iiiiIkiii .v>i.i iii|(in (»tist.n Sfhol/, Yr \\.u\r\%, piVOV ll^kl lllf.J-t« I plVUV II I Od , ivno /, pn^ino /.lnv.tv,,,..,,. j lipo no -icd-.lv,i (/i iiiiimjO v »lup. iv« m I ojnLii|t kit m /iv,,v n i i lovi-,k« m It —ii j Kwizdov fluid «A *M)y A .ust vina /n.imkii: k.n i ffflf j I j bribolazn-v. kolesarjev in jeziLvev M v .>krep,-avaiye in ..življenje po J 1 ve.jili napornih poiih. H Cena: l/i stekleniei a. v. srhi. j M 1. . 'j steklenico ffld. MU i Pristno .ve dobiva v vseli H lekarnah. 5 ((/i 1 Cilavna zalo ga: OkroMia lekarna v Korueiibnr^u l'ri l>»naju.__________________j Haznanilo. Naznanjam s tem uljudno, da sem, svojo izdelovalnieo cerkvenih stvarij preselil v ulico Morelli št. 12. Zahvaljuje se za doslej mi izkazano zaupanje, se priporočam za dobrotna naročila z vsem spoštovanjem Teodor Slabanja. S. 'Xt 0—1 srebrar v Gorici, ulica Morelli 12. > Vinarsko in sadjarsko društvo §f za Brda M m ;^ Prodaja naravne in pristne briške pridelke ! ]^ po zii.urriih cenah. it M -:i ^. ^ Zaloga pristnih briških vin. m P> DESERTNA VINA, 8? liS) Ilazi.oSlja na vse kraje od .V, litrov naprej. vjW m IWo vin pošilja na zaht-vo. g| Ig Sedež društva je v Gorici: ulica Barzeliini št 20. M %$ Podružnu klel: ulira T..rronlc 51. 0. M Xeta 1881. y Gorici uslanovljeaa tvrdka KRiearjlMiici^ (nasproti minski eorkvi) piipornru prer. d.iliovWini in s!avri"iiiu ohriustvn >voj<, lastno izdelovalni«-*, niiieliiili cvetih- za v^iko-vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko za:.t}ro uafrrol.. iiih veisc-v, z.i mrtvaSke potiehe, vošeeim hveče itd.. vse p.» zmerni ceni. - Naročilu za deželo izvršuje to-no in M.liilno. 1'riptiroča slav. A Zaščitna znamka: SIORO. ; r\l UfMENT. CAPSICICOMPOS iz RlchLerjeve lekarne v Pragi pripo/naiio kot izvrstno bol ubiažujočo mazilo; za »eno K> kr.. 7<) kr. in I ^Id. si* dobi |io vseh lekarnah. N tj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oris:. slHileni-<*all z našo zaščitno znamko, s „$idrom" namreč/i/ R I C H T K 11} E V K lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. BL^ Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" L T .j v PRAGI. Pv^Vl a.Tw7Vy.T»T«T.T.T.,T-Y«T«T.T«T«Ta| Mladik (sadiko in odrc/Jci) amc-rikanskih trt Btpaiia - Solonis - Rupestris ?A\ ecpljonjo, katerih s, ne prime trtna uš, kakor tudi nilr.dikc drugih ktiko-voritij (ionutčih iti francoskih najboljši* vrsto i/, lastnih, trtne nsi prostih, nasadov, priporoča .s n ...n G. G. Strechel, velepos. v SemeniJki ulici v (iori.M. kat.-ri m' pripravlja v lekarni k Zriuj- 1 sk.-mu. H. P. n ni j., v i n. Za-rel,. Zrinjski j tre; štev. Ki. j Trjietčev sok noprose-zn-i deltiji- j! pri vsih p re hlajenj i h dušnih or-ar.ov. 1 ter je najl.oljše sredstvo za prsni katar, j Tudi zastarani kašelj se s tem zdravi- j | lom v najkrajšem časa da odpraviti; I...I- j [ niki doi.ijo tek za jel... lahko spijo in na 1 ta naein hitro okrevajo. - Izmed mno- gih zaliva! spominjam tukaj samo ..»o; j Veh-eenjeni gospod lekarnik! 1 Pošljite mi še tri steklenice Va- 1 šega izrstr.o delnjoče.iia trpoteevega I 1 soka: poti-eliujem jih za moje poznanoe. 1 Jaz sem od dveh stekleni,-