PoJtnl urod 9021 Celovec — Verlagspoitamt 9021 Kkigenfurl
Izhaja v Celovcu — Erscfielnuitgiort KlogenfuH
Poco«ne«il Uvod 1,30 IH., mesečna naročnina 5 llltagov
HIB
Letnik XXIII.
Celovec, petek, 10. maj 1968
P.b.b.
lili
“S
m
Štev. 19 (1353)
V Parizu danes začetek pogajanj
med predstavniki Amerike in Severnega Vietnama
Po dolgem nepotrebnem zavlačevanju, s katerim je Amerika zadala le že nov udarec svojemu že močno prizadetemu ugledu, sta se Washingfon in Hanoi končno le sporazumela tudi glede kraja, kjer bi bili obe strani pripravljeni vsesti se za skupno konferenčno mizo in iskali pot do miru v Vietnamu. Odločitev je padla na Pariz, za začetek pogajanj pa je bil določen današnji 10. maj.
Čim je bil dosežen sporazum glede kraja in začetka pogovorov, tudi ostalih tehničnih problemov ni bilo več težko rešiti. V Parizu so po ločenih pogovorih glavnega tajnika francoskega zunanjega ministrstva Hervea Alphanda s stalnim predstavnikom severnovietnamske vlade v Parizu Mai Van Bojem in odpravnikom poslov ameriškega veleposlaništva Woodruffom Wallnerjem sprejeli sklep, da bodo ameriško-severnovietnamski razgovori potekali v tako imenovanem »centru mednarodnih konferenc".
Združeni narodi zahtevajo
prepoved nacističnih organizacij
Konferenca OZN o človekovih pravicah, ki že tedne zaseda v Teheranu, je na eni zadnjih sej zahtevala, da na vsem svetu prepovedo nacistične in rasistične organizacije.
Odbor konference za boj proti rasni diskriminaciji je sprejel resolucijo, v kateri obsoja nacizem, neonacizem in podobne ideologije, zasnovane na terorizmu in rasni nestrpnosti, kot grožnjo za mir in varnost vseh narodov. Resolucija zahteva od vseh držav, naj takoj prepovedo nacistične in rasistične organizacije. Pri tem je v resoluciji izrecno poudarjeno, da je sodelovanje v takih organizacijah zločin.
Proti resoluciji, ki so jo pripravile Češkoslovaška, Poljska in Ukrajina, je imela sprva pridržke le Zahodna Nemčija (kjer igra nacizem oz. neonacizem čedalje večjo vlogo); končno je bila resolucija sprejeta soglasno in bo predložena glavni skupščini Združenih narodov.
„Niso ustvarjeni pogoji”
V nekdanjem pariškem hofelu »Majesfic", ki je bil pozneje preurejen v mednarodno konferenčno središče, se bodo forej danes sestali pooblaščeni predstavniki Amerike in Severnega Vietnama, da začnejo tako imenovane uvodne pogovore. Za vodjo ameriške delegacije je predsednik Johnson imenoval svojega »letečega veleposlanika" Averella Harrimana, severnovietnamsko delegacijo pa bo vodil bivši zunanji minister Xuan Thuy.
Vest o sporazumu glede začetka ameriško-severnovietnamskih pogovorov je mednarodna javnost sprejela z vefikim zadoščenjem. V političnih krogih sicer prevladuje mnenje, da bodo pogajanja zelo dolgotrajna in težavna, vendar je treba kot važen korak naprej oceniti že samo dejstvo, da se bosta obe strani sploh znašli za skupno mizo. Zato zdaj tudi še ne pripisujejo toliko pomena vprašanju, kako in v katero smer se bodo razvijali pogovori, marveč se v glavnem zadovoljujejo s splošnimi ocenami »izhodiščnih točk”.
Pri tem pa je zlasti v vodilnih ameriških listih zaslediti nedvoumno svarilo lastni vladi, da bi »bila tragedija, če bi Washington zdaj zaostril svoje pogoje". Ugledni list »New York Times” na primer izrecno opozarja, da si privolitve severnovietnamske vlade v Pariz kot kraj sestanka nikakor ne gre razlagati kot nasprotnikovo slabost. Zaradi
Za in proti sedanji koaliciji v Nemčiji
Kot »nujno zlo" sedanja velika koalicija v Zahodni Nemčiji ne velja samo za obrambnega ministra Schroderja, marveč jo tako in podobno ocenjujejo tudi drugi vodilni predstavniki obeh velikih strank — CDU in SPD. Posebno v krogih j socialdemokratske stranke je prišlo Po nedavnih deželnozborskih volitvah v Baden-Wurtembergu, kjer je SPD utrpela občutne izgube, do resnega razmišljanja, ali ne bi kazalo zapustiti vladno koalicijo in se pri državnozborskih volitvah prihodnje leto spet predstaviti kot opozicijska stranka.
Uvodoma omenjeni minister Schroder pa vidi »nujno zlo" v sedanji koaliciji tudi iz osebnih vzrokov. Politični opazovalci v Nemčiji namreč soglašajo v tem, da bi Schroder zelo rad postal kancler; pot do tega položaja pa naj bi ga Vodila preko obnovitve nekdanje male koalicije med CDU in liberalno FDP.
tega Amerika v zameno za ustavitev bombnih napadov na Severni Vietnam tudi ne bo mogla zahtevati tistega, česar z bombardiranjem ni dosegla.
Iz takih in podobnih »priporočil" je razvidno, da je tudi v Ameriki začelo prodirati spoznanje, da z oboroženo silo ni mogoče zatreti osvobodilnega gibanja v Vietnamu. Upati je. le, da bo to spoznanje vplivalo tudi na zadržanje ameriških predstavnikov na pariški konferenci, kjer bo uspeh nedvomno v veliki meri odvisen prav od tega, kako daleč bo Amerika pripravljena priznati in spoštovati zahtevo nasprotne strani, da je bodoča usoda Vietnama pač v prvi vrsti odvisna od vietnamskega ljudstva samega.
Da vietnamsko ljudstvo pri oblikovanju svoje bodočnosti ne potrebuje ameriških bajonetov in bombnikov, kakor svoje bodočnosti tudi noče povezovati s sedanjim skorumpiranim režimom v Saigonu, dovolj zgovorno dokazuje s tem, da je ravno na predvečer začetka pariških pogajanj začelo novo ofenzivo osvobodilnih sil. Razumljivo pa ima ta akcija tudi ali predvsem svoje politične cilje: utreti hoče pot južnovietnamski osvobodilni fronti, da bi v drugi fazi pogajanj lahko poleg Hanoia sedela kot enakovreden partner za konferenčno mizo, ko bo govora o bodoči usodi Južnega Vietnama.
Kako daleč bodo vsi ti vidiki vplivali na vzdušje in potek sedanjih pogovorov v Parizu, bo pokazala bližnja bodočnost. Od tega pa bo tudi odvisno, v kolikšni meri se bodo uresničile želje tistih francoskih krogov, ki so v minulih dneh preimenovali Pariz v »prestolnico miru". Vsekakor so francoski politični krogi lahko zadovoljni že zaradi tega, ker izbira Pariza za kraj ameriško-severnovietnamskih razgovorov pomeni priznanje dosledni zunanji politiki Francije, politiki miru, samoodločbe in miroljubnega sporazumevanja.
Letos 25. novembra bo v Moskvi veliko mednarodno posvetovanje komunističnih in delavskih partij, še prej pa bodo imeli več pripravljalnih sestankov, kakršen je bil prejšnji mesec tudi v Budimpešti. V široki mednarodni javnosti je vzbudilo živahne komentarje zlasti dejstvo, da v Budimpešti ni bila udeležena Jugoslavija, ki je medtem sporočila, da se tudi sestanka v Moskvi ne namerava udeležiti.
V odgovoru na povabilo madžarske socialistične delavske partije, naj bi se Zveza jugoslovanskih komunistov udeležila pripravljalnega se-
stanka v Budimpešti, je CK ZKJ ugotovil, da »niso ustvarjeni pogoji", ki bi omogočili predstavnikom Jugoslavije sodelovanje na posvetovanju komunističnih partij in v pripravah na to posvetovanje. ZKJ meni, da so vse oblike sodelovanja med partijami, tako dvostranske kakor tudi večstranske, lahko koristne, če temelje na neodvisnosti, samostojnosti in enakopravnosti partij in če zagotavljajo najboljše dosežke v boju za mir in socializem, za neodvisnost narodov in za demokracijo mednarodnih odnosov.
Spričo tega ZKJ ugotavlja, da ob sklicanju mednarodnih zborov komunističnih in delavskih partij niso sprejemljiva nekatera subjektivna merila o tem, katera partija lahko ali pa ne more sodelovati, marveč bi moralo biti to odvisno izključno od ocene vsake partije same o koristnosti in možnosti njenega sodelovanja. Pri tem se ZKJ sklicuje na prakso, ki so se je posluževali pri prejšnjih posvetovanjih, ko Jugoslavije in nekaterih drugih držav niso vabili.
Prav tako opozarja ZKJ na napade, ki jim je bila Jugoslavija izpostavljena pri podobnih posvetovanjih leta 1957 in 1960. Dokumenti takratnih posvetovanj vsebujejo takšna gledišča in ocene, ki ne morejo biti temelj za skupno akcijo komunističnih in delavskih partij v enakopravnem sodelovanju z drugimi naprednimi, demokratičnimi in osvobodilnimi strankami in gibanji. Kljub temu pa se na zadnjem posvetovalnem sestanku veliki večini partij ni zdelo potrebno izraziti pomisleke proti tistim delom izjave komunističnih in delavskih partij v letu 1960, ki so pomenili napad na Jugoslavijo in ZKJ.
Srečanje kor. partizanov
Ob 25. obletnici partizanske akcije Gorenjskega odreda na Bistrico v Rožu bo v nedeljo 19. maja 1968 ob 10. uri dopoldne
SREČANJE
koroških partizanov in borcev Gorenjskega odreda
na Pristavi v Javorniškem rov-tu. Srečanje bo združeno s kulturnim sporedom.
V dneh od 18. do 29. maja bo v prostorih Delavskega doma na Jesenicah posebna spominsko dokumentarna razstava.
KOROŠKA V BORBI 1941—1945
Na dan srečanja 19. maja bo razstava odprta ves dan do 20. ure.
0ic naiiczuzlisfzscliezi Unvuheslifiev
schcucn uuch ver Verleumdung und fŽufmopd nicbt mviiclt
In den Osterferien haben Lehrer, die an gemischt-sprachigen Kdrntner Schulen unterrichten, als Privat-personen eine Fahrt ins jugoslazvische Mie ji tal unter-nommen. Die Exkursion wurde gemacht, um diesen Teil unseres Nachbarstaates, der auch als jugoslazvisches Karnten bezeichnet wird, ndher kennenzulernen.
Eine Fahrt, an der mehrere Personen teilnehmen, mufi vorbereitet zverden, will man auch Einzelheiten iiber ein bestimmtes Gebiet erfahren. Am besten konnen Ein-heimische iiber ihre Gegend und deren Einrichtungen, iiber die Vergangenheit des Gebietes, die Gegemvart und deren Probleme Auskunft geben. So ist es natiirlich, dafi an Standeskollegen des Miefitales mit dem Ersuchen herangetreten zvorden ist, den Exkursionsteilnehmern einen Einblick in das dortige Schulzvesen zu ermogli-chen und auch bei der Durchfiihrung des Besichtigungs-programms behilflich zu sein.
Ja, aber das ist fiirchterlich, das „ist doch eine grofie Gefahr fiir den Frieden und die Einigkeit unter den Schulkindern im Lande". Was sich doch diese — nach den „Kdrntner Nachrichten" kurz zusammengefafit — „kritiklosen, oft vor Unkenntnis triefenden Niitzlich-keitserzvdger und Seelenvergijter, diese Drachensaatsder, Keiltreiber, Lehrstoffdlscher, Fanatiker, Schuljugend-verjiihrer, diese slowenischen Lehrer und slozvemschen Geistlichen als die Hauptschuldigen“ doch alles mit dem Slozvenienbesuch geleistet haben!
Was sich die „Kdrntner Nachrichten“ geleistet haben, ist oben kurz zusammengefafit. Sie haben noch ein zveiteres getan. Sie haben ndmlich behauptet: „Es gibt Beispiele genug, wo im Slozvenischunterricht in abscheu-lichsten Entartungen Unzvahrheiten und Geschichtsklit-terungen verbreitet zverden." Diese infame Unterstellung veranlafite den Landesschulrat fiir Karnten, in einer Presseaussendung amtlich festzustellen, „dafi der Slozvenischunterricht korrekt gemafi den geltenden Lehr-pldnen erteilt wird und die Behauptung in den ,Kdrntner Nachrichten‘ absolut unzutreffend ist".
Die Exkursionsteilnehmer weisen die Ungeheuerlich-keiten im FPO-Blatt auf das schdrfste zuriick! Noch ist fiir das Tun und Lassen in der schulfreien Zeit in Oster-reich bezw. Karnten nicht die Meinung derjenigen mafi-gebend, die glauben machen wollen, die einzigen hei-mattreuen Kdrntner zu sein.
Unldngst haben Lehrer aus dem Friaulischen Kdrn-ten besucht. Kdrntner Lehrer waren in den Osterferien auch in Berlin und in Ungarn. Wieder andere werden noch anderszvo gewesen sein. Der Madrigalchor fahrt in der ganzen Welt umher. Das ist alles erlaubt. Aber ins Miefital fahren und hinter Bleiburg den Nachbar kennenlernen oder sogar ein P artisanenmuseum besich-tigen — nicht auszudenken! Es wiirde sicher von Nutzen sein, sich zvieder einmal zu erinnern, wer im Friihjahr
1941 die Grenze nach Siiden ausgeloscht und damit auch den Partisanenkampf, der ein Kampf gegen frem-de Eindringlinge war, hervorgerufen hat. Dafi im Ge-folge dieses Kampfes unsagbares Leid iiber unschuldige Menschen kam, aus welchem Lager schon immer, ist eine Tatsache. Die Schuld wird letzten Endes wohl bei dem liegen, der Grenzen nie respektiert hat. Ein gewisser Adolf Hitler und seine Helfershelfer Rainer und Maier-Kaibitsch samt Genossen werden es wohl nicht gezvesen sein. Oder doch?
Aus dieser Zeit gibt es also in Jugoslazvien Museen, die an den „Volksbefreiungskampf“ erinnern. Museen, die an schzvere Zeiten erinnern, gibt es nicht nur in Jugoslazvien. Auch in Karnten soli ein „Volksabstim-mungsmuseum" errichtet zverden. Doch ist zvahrschein-lich schon dieser Vergleich eine arge Zumutung. Deshalb sei nach dem heutigen Wolgograd (als Stalingrad sicher-lich besser bekannt) ausgezvichen. Dort gibt es ebenfalls Museen, die an die schzvere Zeit dieser Stadt, an den fiir den deutschen Landser todbringend entschlufilosen Armee-befehlshaber Paulus und an die siegreiche Rote Armee erinnern. Die Besichtigung soleher Museen wdre nach einer gezvissen Logik zvahrscheinlich ebenfalls „Verrat am deutschen Volk" und damit auch am »deutschen Karnten", weil man dabei auf Gedanken etzva folgen-den Inhaltes kommen konnte: Es zvar verbrecherisch, m fremde Lbnder einzufallen und den „deutschen" Soldat en durch ganz Europa zu jagen, nur zveil einige Verriickte glaubten, dem »deutschen“ Volk den »fehlen-den" Lebensraum »erkampfen“ zu miissen.
Wie schon ist es doch, zvenn sich die Menschen dies-seits und jenseits der Grenzen verstehen und als Nach-barn achten. Doch der Weg nach Europa ist noch sehr zveit. Besonders, zvenn man in gezvissen Kreisen noch heute meint, dafi Menschen, Osterreicher, die in Karnten auch die slozvenische Sprache sprechen, Slozvemen nur dannn besuchen diirfen, zvenn sie darum vorher bei deutschnationalen Stellen angesucht haben. Wenn sie das nicht tun, zverden sie in iibelster Weise diffamiert.
So sei also abschliefiend festgestellt: Die »Seelenver-gifter, Fanatiker und Verbreiter von Unzvahrheiten in abscheulichsten Entartungen" sind nicht die Lehrer, auch nicht diejenigen, die das Miefital besucht haben. Nein, sie sind zveltaufgescblossene Menschen und Lehrer mit Verantzvortungsbezvufitsein! Wohl aber zvird man annehmen diirfen, dafi die den Lehrern angedichteten Prddikate auf den aus verstdndlichen Griinden anonym gebliebenen Schreiber des Pamphlets in den „Kdrntner Nachrichten" vom 27. April 1968 zutreffen, zvdhrend es beim fiir den Inhalt verantzvortlichen Redakteur im gegenstandlichen Falle zvohl an V erantzvortungsbezvufitsein gefehlt haben konnte.
Einer der „30“

Vatikan
in socialistične države
2e nekaj časa je očitna želja Vatikana, da bi izboljšal in postopno uredil svoje odnose do socialističnih dežel. Za to je moč navesti več prepričljivih argumentov, med temi tudi stališča na samem koncilu. Pač pa bo za dosego tega treba rešiti vrsto vprašanj, tudi takih dokaj delikatnega značaja, kakršno je na primer vprašanje madžarskega kardinala Mindszenty-ja, ki se že od 4. novembra 1956 nahaja kot „politični begunec" v ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti.
Javna tajnost je, da je njegov primer postal nevšečen že za vse, ki se jih tiče: za madžarsko vlado, ki tako vrsto političnega zatočišča smatra za politično izzivanje; za ameriškega gostitelja, ki bi svoje odnose do Vzhoda rad razbremenil vseh nepotrebnih bremen; kot tudi za sam Vatikan, kateremu je ta „mučenec" iz prvega povojnega desetletja zdaj v dokajšnjo napoto v njegovem stremljenju, da bi izboljšal svoje odnose z vzhodnoevropskimi deželami.
Mindszentyja je doslej obiskalo že nekaj visokih vatikanskih dostojanstvenikov, da bi ga pregovorili za odhod v Rim. Med temi so bili dunajski kardinal Konig in pa diplomata kurije Casaroli in Bongianino. Prvič ga je k Mindszentyju poslal maja 1963 papež Janez XXIII. Dva meseca prej je Hruščov pustil iz zapora ukrajinskega nadškofa Slipyja. Janez XXIII. je bil tako navdušen nad tem uspehom, da je skušal doseči izpustitev še dveh katoliških dostojanstvenikov: praškega nadškofa Berana in madžarskega primasa Mindszentyja. Vtem ko je primer praškega nadškofa bil rešen enostavno, pa je madžarski primas povzročil dokaj nevšečnosti ne samo madžarski in ameriški, marveč tudi vatikanski diplomaciji.
Madžarska je bila sicer med prvimi socialističnimi deželami, ki so z Vatikanom sklenile provizoričen sporazum. Bilo je to septembra leta 1964. Vendar je na nadaljnjo normalizacijo pristala samo, če se prej reši primer Mindszentyja, ki predstavlja nekakšen barometer vatikanske vzhodnoevropske politike. Vsekakor je to treba rešiti, če naj Vatikan doseže z vzhodnoevropskimi deželami sporazume, s katerimi bi se katoličanom teh dežel zagotovila „minimalna mera duhovne skrbi".
V letih hladne vojne je med Vatikanom in Ameriko bila sklenjena neka vrsta svete zveze za borbo proti komunizmu. Potem je prišlo z Janezom XXIII. do velikega preobrata katoliške cerkve na levo.
Odločilno leto za spremembe v odnosih pa je bilo leto 1965. Tedaj so začeli krožiti glasovi, da bi Vatikan z vzhodnimi deželami želel ustvariti nekak modus vivendi (znosno razmerje, možnost skupnega življenja — op. ured.). Na to se je Vatikan bržkone pripravljal že nekaj let. Saj je patriarh Roncalli — pravijo — postal papež Janez XXIII. tudi zato, ker se je močno zanimal za vzhodnoevropska vprašanja.
Sovjetska vlada je že leta 1957 izrazila pripravljenost za razgovore z Vatikanom. Prihod dveh ruskih pravoslavnih opazovalcev na vatikanski koncil pa je bil očiten znak začetka izboljšanja odnosov. Maja leta 1963 so šasopisi z naslovi čez celo prvo stran objavili, da je Janez XXIII. sprejel Hruščovega zeta Adžu-beja. Obiska Gromika in Podgornega Pavlu VI. sta ta stremljenja še potrdila.
Kakšne realne interese bi imela Sovjetska zveza od dialoga z Vatikanom? Neki vzhodnoevropski ekspert je izrazil mnenje, da Moskva zastopa stališče, da v Latinski Ameriki ter v afriških deželah južno od Sahare ne bi mogla doseči nobenega uspeha, če bi se nahajala v odkritem spopadu s katoliško cerkvijo; Kremelj baje visoko ceni pozicije Vatikana med arabskimi deželami.
,Kmečka ohcet‘ v Ljubljani
velika turistično-folklorna prireditev
O tradicionalni furistično-folklorni prireditvi — ..Kmečki ohceti" v Ljubljani smo v našem listu že obširno poročali. Tokrat objavljamo le še podroben spored prireditev, ki se bodo odvijale v tem okviru.
^ 16. maja ob 17. uri SLOVO OD FANTOV (fantovščina) po starih običajih v motelu Medno ob gorenjski cesti; sodeluje ansambel bratov Avsenik. — Ob 20.30 uri v ljubljanskem hotelu Lev SLOVO OD DEKLET (deklišna) po starih običajih; sodelujejo Veseli planšarji.
0 17. maja ob 17. uri PROMENADNI KONCERT godbe na pihala na Ajdovščini v Ljubljani. — Ob 20.20 uri OGNJEMET z ljubljanskega gradu in kresovi na bližnjih gričih. — Ob 20.30 uri v veliki dvorani Tivoli GLASBENO-FOLKLORNA PRIREDITEV »VASOVANJE”; sodelujejo ansambel bratov Avsenik, Veseli planšarji. Koroški oktet in folklorne skupine. V okviru prireditve bo deset nevest obdarilo deset obiskovalcev.
£ 18. maja ob 11.30 url SVATOVSKA POVORKA po ulicah Ljubljane do magistrata, kjer bo ob 12.1 S uri poročni obred za vse poročne pare hkrati. — Ob 14. uri SVATO-VANJE v veliki dvorani Tivoli, kjer bo igralo osem narodno-zabavnih ansamblov in bodo nastopale folklorne skupine.
0 19. maja ob 14. url pri motelu Medno ZILSKO ŠTEHVANJE, ki ga bo izvajala skupina iz Ziljske doline; po štehvanju PLES POD LIPO in nato veselo rajanje.
Nemir med kmečkim prebivalstvom narašča
Sklep vodstva Bauernbunda in konference prezidentov kmetijskih zbornic o znižanju odkupne cene mleka povzroča naraščajoč nemir med kmeti alpskega področja, posebej pa še med gorskimi in tistimi kmeti, katerih obstoj je odvisen od proizvodnje mleka in mesa. Medtem ko so predstavniki kmetijstva Predarlske, Tirolske in Salzburške že v teku pogajanj kategorično odklonili v vrhu Bauernbunda pripravljeni sklep, se mu začenja zoperstavljati tudi čedalje večje število kmečkih ljudi po drugih zveznih deželah. To je moral v nedeljo teden spoznati tudi zvezni minister dr. Schleinzer na kmečkem zborovanju na Nižjem Avstrijskem.
Sejem v Welsu
V Welsu na Zgornjem Avstrijskem so v polnem teku priprave za letošnji mednarodni kmetijski velesejem, ki bo od 30. avgusta do 8. septembra prirejen kot največja tovrstna prireditev Avstrije ob veliki mednarodni udeležbi.
Letošnja sejemska prireditev bo poleg vsega drugega obsegala tri velike posebne razstave — avstrijski mesarski sejem, avstrijski pekarski sejem ter avstrijsko razstavo lisastega goveda. Razumljivo pa bo sejem predstavil tudi vsa ostala področja kmetijstva ter so predvidene med drugim še razstave prašičerejcev, razstava konj in podobne prireditve, medtem ko bo posebna razstava »Kmetijstvo kot konzument in producent" opozorila na pomembno vlogo, ki jo kmetijstvo igra v splošnem gospodarskem življenju.
Razstavišče v Welsu je v teh tednih in mesecih eno samo veliko gradbišče. Povsod nastajajo namreč nove hale in paviljoni, kjer bodo konec avgusta in v začetku septembra razstavljavci predstavili svoje eksponate domačim in tujim obiskovalcem.
Koroška kmet. zbornica je v ponedeljek minulega tedna ob soglasju vseh frakcij vložila oster protest proti naraščajočim obremenitvam kmečkega prebivalstva. Kmetje Predarlske so nastopili najbolj ostro. Zahtevali so, da je treba enotno ureditev trga z mlekom razbiti in da naj vsaka dežela po svoje uredi njegov odkup in nadaljnje vnov-čenje. Ta zahteva je vendar več kot tvegana. Nevarna je namreč za vse dežele, ki imajo viške mleka in med katere Predarl-ska ne spada.
Diskusije vredne so vendar zahteve kmetov ostalih dveh zveznih dežel in zahteva socialističnega Arbeitsbauernbunda. Tirolska in salzburška kmetijska zastopstva zahtevajo kontingentiranje odkupa mleka v prid malih in gorskih kmetov. Konkretno se Ar-beitsbauernbund zavzema za to, da bi moral odtegljaj kriznega groša odpasti pri vseh kmetih, katerih letna dobava mleka ne preseže 5000 kg, pri vseh tistih kmetih, ki dobavijo na leto več kot 50.000 kg mleka, pa naj odpade vsaka državna subvencija cene mleka.
Ta zahteva ima le malo realne vrednosti. Do 5000 kg mleka dobavi na leto le tisti kmetijski posestnik, ki ima svoj glavni zaslužek zagotovljen že v izvajanju drugega poklica; njega torej sedanja ureditev najmanj prizadene. Problematična pa je tudi zahteva po omejitvi subvencije na letne dobave do 50.000 kg mleka. Tako dobavo doseže namreč že kmet s 7 in manj hektarji kmetijske površine, če se je špecializiral — kar je samo zaželjeno in potrebno — na travništvo in na proizvodnjo mleka.
Nemir med kmečkim prebivalstvom se je povečal koncem minulega tedna, ko se je pokazalo, da obstoja nevarnost, da bodo mlekarski delavci zvišanje svojih mezd za 9,6 odstotka izsilili s stavko. Pri tem je bilo namreč že precej jasno nakazano, da bodo morali tudi to zvišanje plačati kmetje, ki dobavljajo mleko.
Pomurje v znamenju turizma
Italijanski marksisti, ki se prav tako zavzemajo za dialog s katoličani, menijo, da so vlade vzhodnoevropskih dežel pripravljene tolerirati obstoj verskih skupnosti, če le-te sprejemajo politični in družbeno-gospodarski ustroj socializma. Največ, kar je v tem smislu doslej bilo doseženega, bržkone predstavlja sporazum, ki sta ga junija 1965 sklenili Sveta stolica in Jugoslavija. V njem so se jugoslovanski škofje obvezali na lojalnost do komunistične družbene ureditve v tej deželi.
Hkrati pa ta sporazum za vzhodnoevropske dežele predstavlja primer pozitivnega sožitja med določeno cerkvijo in socialistično državo. Zato je Vatikan okrepil svojo diplomacijo tudi na Madžarskem, Češkoslovaškem in Poljskem.
(Po »Primorskem dnevniku")
V sodelovanju s turističnimi organizacijami Pomurja je kolektiv zdravilišča Radenska Slatina izdal koledar najrazličnejših prireditev za letošnje turistično leto. Ta koledar turističnih, kulturnih in športnih prireditev v Pomurju je bolj bogat kot prejšnja leta, saj vsebuje skupaj kar 52 prireditev, ki bodo gotovo močno vplivale na povečan obisk domačih in tujih gostov. Samo v Radencih se bo v tej sezoni zvrstilo 18 turističnih prireditev, pridružujejo se jim pa še nove prireditve, ki so povezane s praznovanjem raznih obletnic, z otvoritvami turističnih objektov in podobno.
Marsikatera od predvidenih prireditev je medtem že minila ter privabila lepo število obiskovalcev od blizu in daleč. Trenutno je v Ljutomeru dramska revija amaterskih odrov
Ptuj bo slavil
svoj 1900-letni jubilej
Prihodnje leto bo starodavni Ptuj slavil svoj 1900-letni jubilej ter se na to pomembno slavnost razumljivo pripravlja že zdaj. Spričo vloge, ki jo je imel Ptuj v slovenski politični, kulturni in gospodarski zgodovini, proslava seveda ne bo le lokalnega okvira, marveč bo potekala kot splošno slovensko praznovanje.
Prireditve v okviru 1900-letnlce Ptuja se
bodo začele že januarja 1969 ter se bodo vrstile skozi celo leto. Spored obsega celo vrsto kulturnih, umetnostnih, športnih in drugih prireditev; izšle bodo razne publikacije, ki bodo predstavile Ptuj v zgodovini In danes; osrednja proslava, ki naj bi zavzela vseslovenski znača|, pa je predvidena za september ali začetek oktobra jubilejnega leta.
severozahodne Slovenije, medtem ko v Veržeju poteka maj tudi letos v znamenju tradicionalnega »meseca narcis". V Murski Soboti nameravajo še ta mesec odpreti del novega rekreacijskega centra z olimpijskim bazenom; 26. maja bo na znani progi v Mačovcih pri Soboti mednarodni motokros, v Radencih pa so ta mesec pripravili kar tri prireditve — otvoritev sodobnega kegljišča so povezali z velikim kegljaškim turnirjem, minulo nedeljo je bila otvoritev stalne umetniške razstave likovnikov, to nedeljo pa je na sporedu večer operetnih melodij z mednarodno udeležbo.
Med največje prireditve v juniju nedvomno sodi evropsko consko prvenstvo motornih dirkačev, ki bo 2. junija na peščeni stezi v Radgoni; 9. junija bodo velike konjske dirke tudi v Ljutomeru, v Radencih pa bodo po koncertu Slovenskega okteta in nastopu pihalnih godb priredili 6. julija tradicionalno prireditev »Radenska srca 68", medtem ko bo 22. julija velik piknik izseljencev v Murski Soboti.
Po številnih prireditvah tekom avgusta in septembra v Ljutomeru, Soboti, v Križevcih pri Ljutomeru, v Radgoni, Radencih in drugod bo v oktobru osrednji dogodek praznovanje 100-lctnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, kjer bo tudi festival amaterskega filma. V novembru in decembru pa se bodo glavne prireditve odvijale v Radencih, kjer so poskrbeli za vrsto res kvalitetnih dogodkov, kar je zaradi čedalje večjega zanimanja tujih turistov za to mednarodno znano zdravilišče nedvomno velikega pomena.
po si imen) svecu
MOSKVA. — S slavnostnim zasedanjem v Kremlju so v Sovjetski zvezi proslavili 150. obletnico rojstva Karla Marxa. V navzočnosti najvišjih sovjetskih voditeljev je imel slavnostni govor Suslov, ideolog sedanjega sovjetskega partijskega vodstva. Orisal je Marxovo zgodovinsko poslanstvo in zgodovino komunističnega gibanja ter značilnosti sedanjih mednarodnih in razrednih odnosov. Svoj referat je Suslov aktualiziral s polemiko, ki je bila namenjena tako desnim kakor tudi levim »reformistom"; pri tem je mislil na eni strani na socialno demokracijo, na drugi strani pa kitajsko vodstvo z Mao Ce Tungom na čelu.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita bo v drugi polovici maja uradno obiskala Jugoslavijo partijska in državna delegacija SR Romunije, ki jo bo vodil generalni sekretar CK romunske KP in predsednik državnega sveta SR Romunije Nicolae Ceausescu.
LONDON. — Nedavni sporazum med Washingtonom in Hanoiem o začetku pogajanj je imel precejšen odmev tudi na londonski borzi zlata. Čim so namreč zvedeli novico o sporazumu, je cena zlata takoj padla za 50 centov pri unči, medtem ko se je tečaj funta šterlinga glede na dolar in zahodnoevropske valute dvignil. Podobno je cena zlata padla tudi na ziiriški in pariški borzi. Na newyorški borzi pa so ob tej novici izenačili rekord v prodaji delnic, ki so ga bili prvič dosegli 3. aprila, ko je Severni Vietnam sporočil, da je pripravljen poslati svoje zastopnike na razgovore z ameriškimi predstavniki. Kakor 3. aprila so namreč tudi 3. maja prodali na newyorški borzi 6,320.000 delnic; mnogim delnicam je cena na borzi poskočila.
PARIZ. — Francoska javnost je močno razburjena, ker skušajo oblasti s policijsko silo zatreti delovanje levo usmerjenih štq-dentov. V Franciji so študentske pravice od nekdaj deležne podpore širokih krogov državljanov, zato francoska javnost ostro nasprotuje ukrepom, ki so jih oblasti podvzele najprej v Nanterru in pozneje še v Parizu, kjer so zaradi študentskih demonstracij zaprli univerzo. V Parizu študentje in profesorji protestirajo proti surovemu ravnanju policije, ki pri demonstracijah ni delala razlike med študenti, ki so mirno demonstrirali, ter fašističnimi provokatorji, ki so izzvali poulične pretepe.
PRAGA. — V češkoslovaški ljudski skupščini so v okviru »obračunavanja" z dosedanjimi nedemokratičnimi metodami objavili tudi podatek, da je na Češkoslovaškem 20.390 zapornikov, od katerih jih je 732 obsojenih za dejanja zoper republiko. Večina le-teh prestaja kazen, ker so skušali ilegalno prekoračiti mejo. Največ zapornikov dela v rudnikih, gradbeni industriji in kmetijstvu, zaslužijo pa v povprečju približno toliko kot drugi delavci.
BERLIN. — Državni predsednik Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je predlagal, naj bi se vse socialistične in komunistične partije ter sindikalne in druge družbene organizacije v evropskih državah složno prizadevale za ohranitev evropske varnosti in statusa quo v Evropi ter za vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov med vsemi evropskimi državami vključno Vzhodne Nemčije. To pobudo je dal Ulbricht na mednarodnem zasedanju, ki je bilo v Berlinu prirejeno ob 150. obletnici rojstva Karla Marxa.
PARIZ. — Prvič po dolgih letih so se poslanci vseh političnih strank v francoski skupščini soglasno izrekli za zakon, ki določa štiritedenski dopust za vse delavce in nameščence v gospodarstvu in upravi. Še večja redkost pri tem pa je dejstvo, da je parlament soglasno sprejel zakon, ki so ga predlagali komunistični poslanci.
PRAGA. — Češkoslovaška vlada je poslala ameriški vladi noto, v kateri zahteva, da mora Amerika vrniti zlato, ki je zakonita last Češkoslovaške. Gre za 18.433,48 kg zlata, ki ga zadržujejo v Ameriki. V češkoslovaški noti je rečeno, da je stališče, ki ga v tem vprašanju zavzema Amerika, »neodgovorno in nesprejemljivo".
HANOI. — V bližini Saigona je bila prejšnji mesec konferenca zveze nacionalnih, demokratičnih in miroljubnih sil Južnega Vietnama. Na konferenci so sprejeli manifest o nacionalni rešitvi, po katerem naj bi bil Južni Vietnam neodvisna, svobodna, miroljubna, nevtralna in napredna država — republika, v kateri bo ljudstvo deležno širokih demokratičnih svoboščin. Predlagali so program akcij, ki naj bi pripeljale do prenehanja vojne, vzpostavitve miru in obnovitve nacionalne neodvisnosti in suverenosti. Prav tako je v manifestu rečeno, da je združitev dežele srčna želja in sveta naloga vsega vietnamskega ljudstva.
PRED 200 LETI SE JE RODIL
Andrej Šuster Drabosnjak
,,poredni paver v Karantene"
Pred 200 leti — 6. maja 1768 — se je na Zvrhnjih Drabosinjah pri Kostanjah rodil Andrej Šuster Drabosnjak, naš veliki bukovnik, ljudski pesnik in začetnik ljudske prosvete. Po poklicu kmet se je vse življenje bavil tudi s preprosto ljudsko književnostjo, saj je pisal in po pripovedovanju v svoji tiskarni tiskal različne ljudske knjige. Prirejal je med ljudmi tudi predstave s svojo igralsko skupino, predvsem pa vnemal med koroškimi Slovenci smisel za prosveto in s tem budil med svojimi rojaki narodno zavest.
Slovenska prosvetna zveza je ob svojem 50-letnem jubileju ustanovila posebno priznanje, ki ga podeluje za posebne zasluge na področju slovenske prosvete na Koroškem. Tudi to priznanje nosi ime Andreja Šusterja Drabosnjaka — pionirja ljudske prosvete med koroškimi Slovenci.
oo<xx><xx><>oo<x>o<><xxx>o<><><><>o<x><><><x><><
MATERAM
Če tisoč sonc z neba zasveti, ni v njih gorkote te, kot eno samo materino premore je srce ...
Premnoga dragocenost je po svetu razkropljena — milijon draguljev, biserov, a mati je — le ena ...
oo<x>ooo<>ooc-o<x><x><x><x>o<>o<>oo<x>o<>ooo<x><>o<>oo<>o<x>o<><><x><
Ob 200-letnici rojstva našega velikega rojaka povzemamo nekaj misli iz članka, ki ga je ie dni objavil dr. Niko Kuret v ljubljanskem »Delu".
Drabosnjak je bil eden izmed tistih ljudi, ki jih je usoda vzela na piko. Umetniška natura, s katero je bil obdarovan, se je težko ujemala s kmečkim delom. S petindvajsetimi leti je prevzel očetovo kmetijo in se istega leta oženil z Nežo Weiss z Jezerca. Kakšen je bil ta zakon, ne vemo. Izšlo je pač iz njega enajst otrok. Posestvo ni bilo veliko. Dalo se je rediti na njem šest do osem glav živine. To je bilo za veliko družino komaj zadosti. Morda je tudi zato iskal postranskega zaslužka z literarnim delom na svoji ravni in s »kolportažo". To lahko samo domnevamo. V bistvu in po svoji miselnosti je ostajal kmet.
Toda ta kmet ni bil več ponižni podložnik fevdalne gosposke. Predramile so ga ideje nove dobe, ki mimo njih ni mogel niti cesarski dvor na Dunaju. Bistri Andrej je pri vsej svoji preproščini spoznal družbeno in ekonomsko problematiko svojega časa. Lažne so bile predpravice, ki se je nanje sklicevala in jih zlorabljala fevdalna gospoda. Andreju je bila pred očmi stara patriarhalna družba, ki je bila kmečka. Ko je Adam kmetoval, pravi, še ni bilo nobenega grofa ali plemiča. Več kot enkrat je Drabosnjak izpovedal svoj kmečki ponos.
Kot kmet ni vihtel zastave upora. Svoje misli je širil v svojih „rajmih”. V pozi modrega očanca je šibal nopake svojih sodobnikov in delil
dobre nauke____Čakalo je polje,
nestrpna je bila živina, njemu pa je bilo srce polno rajmov. Vsaka misel, vsak spomin, vsako srečanje — vse se je izobličilo v rajme. Imel je, so pravili, sobesednike — tako nekega Brančika iz Borovnič, ki je s piskri krošnjaril po deželi. Z njim in s tkalcem-pesnikom Miho Andrea-šem, le nekaj starejšim od Andreja, se je Drabosnjak baje pogovarjal
IVoTa ureditev
v deželnem muzeju
Deželni muzej v Celovcu je v zadnjih tednih in mesecih doživel precejšnje preureditve in obnovitve, tako da se obiskovalcu v marsikaterem pogledu predstavi v povsem drugačni podobi. Pri tem gre predvsem za spremembe, ki so omogočile nadaljnjo smotrno razdelitev na posamezne oddelke, od katerih bo vsak dobil tudi svoj študentski prostor, poleg tega pa bodo v kleti urejene še delavnice vključno fotografskega laboratorija, medtem ko naj bi eno od obeh dvorišč služilo kot lapidarij z eksponati iz srednjega veka in novejše dobe.
Ravnatelj dvorni svetnik dr. Koschier je ob otvoritvi obnovljenega muzeja napovedal, da bo poleg drugih prireditev v bližnji bodočnosti prirejena posebna razstava pod naslovom »Južna Koroška v sliki".
sploh samo v rajmih. Sicer pa je imel, kamorkoli je šel, za klobukom zataknjenih nekaj listov papirja pa svinčnik pri sebi. Celo »malhico” je nosil s seboj pa v njej kredo in tablico. Stene v njegovi izbi so bile
baje pokrite z listki, polnimi rajmov, in še kozolec je bil, so pravili, ves popisan. Kadar je šel orat, je imel na oralu privezan svinčnik, da si je ob vsakem kraju brazde zapisal rajme, ki so se mu bili naredili spotoma. Zmerom so mu misli uhajale od dela.
Drabosnjak ni samo pel. Tudi slikal je. Slikal je panjske končnice — »čelnice”. Najljubše so mu bile ptice in živali sploh, te je najrajši slikal. Tudi te čelnice so visele vmes po stenah njegove pajštbe, ki je bila njegovo delovno zavetje, njegova knjižnica, njegov atelje. Pa tudi njegova delavnica. Zakaj Andrej je tudi ure popravljal, če je
(Konec na 4. strani)
govi, Matkova Tina. — Druga knjiga: Ograjnica, Dom gospe matere Serafine, Otroci sonca, Stara Tolminka in njeni vnuki. — Tretja knjiga: Plebanus Joannes, Bogovec Jernej, Azazel, Sin pogubljenja, Rutha-rius christianus, Glejte človek!, Tolminski Tit Manlij Torkvat, Gospoda Matije zadnji gost. — Četrta knjiga: Odisej iz Komende, Zgodbe zdravnika Muznika. — Peta knjiga: Zdrava, zemlja!, Simon iz Praš, Osmero pesmi, Na vakance, Balade v prozi, legende in glose, Groteske.
V sedmi in hkrati zadnji knjigi Pregljevih izbranih spisov bodo izšle zadnje novele, spominske črtice ter izbor slovstvenih študij. Predvsem pa bo objavljena tudi zaključna študija o pisatelju, kakor je sploh odlika te zbirke, da so vsaki knjigi dodane obširne urednikove pripombe, ki odkrivajo slovstveno-zgodovinsko ozadje Pregljevega nastopa, medtem ko posebna pojasnila omogočajo lažje razumevanje posameznih del. Tako bo Pregelj nedvomno dostopen najširšemu krogu bralcev.
Novo izdajo „Izbranih del“ Ivana Preglja lahko naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. Vsaka od dosedanjih šestih knjig obsega 400 do 500 strani in vezana v platno stane 57 šilingov, vseh šest knjig skupaj pa 342 šilngov.
KULTURNE DROBTINE
G Graški radio je minulo soboto pri* redil veliko mednarodno zabavno-glasbe-no oddajo z naslovom ..Srečamo se v Gradcu”. Na prireditvi je sodeloval tudi plesni orkester RTV Ljubljana pod vod-svom Jožeta Privška, kot solisti pa so nastopili Marjana Deržaj in Jože Kampič iz Slovenije, Marion iz Berlina, Elisa Gabbai iz Tel Aviva, Heintje iz Amsterdama in Rex Gildo iz Hamburga.
•	Domačini in tuji turisti v Vrbi ob Vrbskem jezeru bodo v letošnjem poletju deležni zanimivih kulturno-umetniških prireditev. Poleg raznih domačih skupin in ansamblov bodo na primer 25. julija gostovali v Vrbi znani dunajski ..Sangerkna-ben”, za St. julij in 8. avgust pa je predvideno gostovanje baleta dunajske Državne opere.
#	Na letošnjem festivalu televizijskega filma v Montreauxu je prvo nagrado — ..Zlato vrtnico” — osvojila Španija, ki je prejela tudi posebno nagrado festivala. Srebrno vrtnico so podelili Bolgariji, tretje mesto pa je zasedla Francija, medtem ko so nagrado mesta Montreauxa priznali britanski BBC.
® V Ohridu bo od S. do 8. julija balkanski festival ljudskih pesmi in plesov. Sodelovali bodo ansambli in posamezniki iz cele vrste držav.
9 Akademski komorni zbor v Gradcu, ki je že od leta 196S član evropsko federacije mladih zborov, bo skupaj s to federacijo v dneh od t. do 8. septembra priredil v Gradcu mednarodni teden zborovske glasbe, pri katerem bodo sodelovali zbori iz sedmih evropskih dežel.
Med novimi knjigami
Pri Mohorjevi družbi v Celju že od leta 1962 izhajajo izbrana dela znanega slovenskega pisatelja Ivana Preglja. Urednik te zbirke je dr. France Koblar, ki je izbor Pregljevih spisov zasnoval tako, da bo skupno izšlo sedem knjig, v katerih bo razvrščeno vse njegovo najpomembnejše leposlovje: povesti, romani, novele in drame. Tako bodo bralcu predstavljene najboljše Pregljeve ljudske povesti, hkrati pa tudi tiste globoko zajete umetnine, v katerih je pisatelj uveljavil svoja umetniška iskanja in dognanja.
Pred nedavnim je v tej zbirki izšla šesta knjiga, ki obsega štiri večja Pregljeva dela: dve ljudski povesti, zgodovinsko dramo in svojevrstno zasnovo novele. V zgodovinski povesti ali romanu »Magister Anton" nas povede pisatelj v 16. stoletje, ko se je na Goriškem začel širiti pro-
testantizem. Pred zgodovinskim o-zadjem — staro Ljubljano v letih 1682 in 1683 — se odvija tudi dejanje drame »Salve virgo Cahtarina ali Ljubljanski študentje", po kateri je Pregelj napisal še povest »Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev". Kot zadnje delo v tej knjigi je objavljen neke vrste avtobiografski spis »Usahli vrelci", ki ga je — kakor pravi urednik zbirke v svojih opombah — rodil odpor zoper neprijazno ozračje v tedanji slovenski kulturi, hkrati pa tudi občutek pisateljeve lastne nazorske in ustvarjalne stiske, ko v skrajnem naporu izpoveduje hotenje po veliki in čisti umetnosti in obenem spoznava, da se prav v tej smeri njegova pot ustavlja.
Za ljubitelje Pregljevih spisov navajamo tudi naslove del, ki so izšla v prvih petih knjigah te zbirke. Prva knjiga: Tolminci, Štefan Golja in nje-
Esperanto zbližuje narode
Pod pokroviteljstvom republiškega sekretarja za prosveto in kulturo SR Slovenije Toma Martelanca je bila na Pohorju mednarodna konferenca esperantistov, ki so se |e udeležili delegati esperantskih zvez Avstrije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije in Madžarske.
Na konferenci so govorili zlasti o pomembni vzgojni vrednosti esperanta za mladino, kajti z obvladanjem esperanta se mladina številnih držav spoznava med seboj, kakor esperanto sploh veliko prispeva k zbližanju med narodi. Namen konference je bil usklajevanje skupnih naporov za uvedbo mednarodnega jezika esperanta v šole petih na konferenci zastopanih držav.
Po tridnevnem posvetovanju so sprejeli vei pomembnih sklepov. Med drugim so predlagali, naj vsaka esperantska zveza v svoji državi ustanovi svojo šolsko komisijo, ki na| bi skrbela za pripravo možnosti za uvedbo esperanta v šole. Predlagano je bilo, na) bi postal esperanto v šolah obvezen predmet, ki bi ga začeli poučevati na četrti šolski stopnji, pouk pa bi trajal tri leta po dve ure tedensko.
Tovrstne konference z istim ciljem bodo vsako leto spomladi v Mariboru.
Žarišča kulture in umetnosti
Znanstvene knjižnice v Parizu
Francosko knjižničarstvo je zelo staro, saj segajo njegovi začetki še v čas Ludvika XI., torej v 15. stoletje. V Franciji imajo mnogo starih in zelo bogatih knjižnic, od katerih si hočejo vsaj nekatere malo bliže pogledati.
Knjižnica fakultete za farmacijo ima vse vodilne revije iz kemijske, farmacevtske in medi-cinsko-biološke znanosti, prav vse letnike od prvega naprej. Kljub temu pa se s svojimi 150.000 volumni in 880 naslovi revij uvršča le med manjše pariške univerzitetne knjižnice.
Knjižnica muzeja za zgodovino naravoslovnih ved hrani dela od leta 1635 dalje in je dedinja knjižnice Kraljevskega vrta. Dragocene dokumente je prevzela in ohranila skozi vsa burna obdobja francoske zgodovine. Ima veliko dragocenih rokopisov, starih tiskov s področja naravoslovnih ved, potopise raziskovalcev, zbirko geografskih kart in fototeko. Knjižnica je nastanjena v popolnoma novem poslopju ter hrani v dvorani, urejeni v moderniziranem slogu Ludvika XIV., zbirko medalj in dragocenih predmetov, pa tudi 6000 čudovitih miniaturnih slik redkih rastlin in živali, slikanih na pergamentu v 17. stoletju in delno dopolnjenih do danes.
Knjižnica rudarske visoke šole je bila ustanovljena hkrati s šolo leta 1783. Ima nekaj zelo
dragocenih starih knjig, kot na primer prvo izdajo AGRICOLE DE RE METALLICA, nemški rudarski priročnik »Das Bergbuchlein" iz leta 1505, Diderofovo Enciklopedijo itd. Med rokopisi je vredno omeniti katalog knjig, ki jih je imel kemik Levoisier. Zelo zanimiv je arhiv, kjer so zbrani opisi študijskih potovanj diplomatov te šole iz obdobja 1812—1890; med njimi je tudi več opisov rudnikov na Štajerskem in Koroškem, rudnika živega srebra v Idriji, rudnikov Trebče in Majdanpek v Srbiji, opisi so o-premljeni tudi s podatki o tehnoloških metodah teh rudnikov.
Fakulteta naravoslovnih znanosti se je zaradi prenatrpanosti pariške univerze leta 1960 preselila iz Pariza v Orsay, kjer je bil zgrajen popolnoma nov kompleks predavalnic, laboratorijev, menz, študentskih domov in seveda tudi nova knjižnica. Ta je zgrajena klasično, ima skladišče in več čitalnic. Skladišče ima pet nadstropij in 24 kilometrov knjižnih polic. Odlično opremljen fotografski laboratorij opravlja vsa dela dokumentacijske službe.
Največja francoska knjižnica je Narodna knjižnica, ki šteje danes več kot 6 milijonov zvezkov. Nastanjena je v Mazarinovi palači, nekatere svoje oddelke, ki jih je skupno osem, pa ima tudi še v sosednih stavbah. Ima dve
veliki čitalnici, eno za knjige s 344 sedeži in drugo za revije. Glasbeni oddelek zbira danes tudi plošče. Poleg tega ima knjižnica še poseben rokopisni oddelek in oddelek medalj. Knjižnica ima svojo lastno knjigoveznico za popravilo knjig in konserviranje časnikov. V svoji lepi galeriji pa prireja razne razstave.
Dokumentacijski center, ustanovljen leta 1940, izdaja svoj časopis »Bullefin signaletique”, ki izhaja mesečno v 22 sekcijah ter prinaša referate s področja matematike, astronomije, fizike, kemije, tehnologije, geologije, farmakologije, splošne patologije, bioloških znanosti, agronomskih znanosti, filozofije in humanističnih ved. Center ima svojo knjižnico, ki hrani predvsem revije, disertacije in kongresni material. Ima tudi oddelek za prevode tuje strokovne literature v francoščino.
Fotografska služba opravlja servisno delo za dokumentacijski center z izdelavo fotokopij ali fotografij raznih tekstov; prav tako opravlja te usluge tudi po naročilu zunanjih naročnikov. Laboratorij je opremljen z vsemi napravami sodobne razmnoževalne tehnike — kamerami, avtomatskimi stroji za razvijanje, stroji za reprodukcijo po suhem postopku, ofset-tiskarno, ateljejem za barvno fotografijo in lastnim raziskovalnim oddelkom, ki raziskuje nove možnosti priprave in reprodukcije dokumentacijskega gradiva. Center hrani dokumente izvirne in ne v predelani obliki.	-au.
SKZ k perečim kmečkim vprašanjem
Izvršni odbor Slovenske kmečke zveze je v petek minulega tedna na svoji seji zavzel stališče k položaju, ki je nastal po zadnjih sklepih konference prezidentov kmetijskih zbornic. Prezidenti so z večino glasov zvišali tako imenovani »krizni groš", ki ga kmetom odtegujejo mlekarne od zakonite odkupne ce-
B
I
Vabimo na proslavo »MATERINSKEGA DNEVA", ki jo priredi Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v nedeljo 12. maja 1968 pri Miklavžu v Bilčovsu.
Predvideni sta dve prireditvi, in sicer ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer.
Vsi prisrčno vabljeni, posebno pa naše mamice.
Odbor
ne mleka, od 5 na 19 grošev, to pa z veljavnostjo od 1. aprila naprej. S 1. julijem, ko bo baza za sedanjo zakonito ceno mleka zvišana od 3,5 na 3,7 % masti v mleku in ko bodo mlekarne pričele mleko plačevati po kvaliteti, bo dejansko izplačana cena za mleko znašala le še 1,89 do 2,09 šilinga. V povprečju bo za 17% nižja od zagotovljene cene.
Vendar to ni edina obremenitev kmetov, katerih obstoj je odvisen od reje živine in prašičev, je ugotovil izvršni odbr SKZ. Medtem so se namreč poleg drugega podražila krmila in gnojila ter se bodo še naprej podražila. Cene klavne živine in lesa pa nasprotno padajo
in so za 15 in več odstotkov nižje, kot so bile leta 1966.
Istočasno mlekarne zvišujejo deleže in s tem tudi jamstvo tako rekoč obvezno včlanjenih kmetov v takem obsegu, da mora n. pr. kmet z 12 kravami na deležih doplačati tudi 36.000 šilingov. Tako se utegne zgoditi, da bo letos izkupiček za mleko na večini kmetij za eno tretjino slabši od lanskega. Utegne pa se tudi zgoditi, da bodo morali kmetje pri mleku že v kratkem prevzeti še nadaljnje breme, če zahteve mlekarskih delavcev po zvišanju mezd za 9,6 odstotka ne bodo krite z zvišanjem cen mlečnih izdelkov.
Izvršni odbor SKZ je ugotovil, da je prišlo s tem do položaja, ki ga kmetje alpskega področja, zlasti pa večina gorskih kmetov in družinskih kmetij med 10 in 30 ha skup-. ne površine ne bodo mogla vzdržati. Njihova eksistenca je resno ogrožena.
Istočasno je izvršni odbor SKZ ugotovil, da so ob bremenih, ki so bila v zadnjih osmih mesecih naložena kmetom »govedarjem", kmetje »žitarji” s podražitvijo žita
in s povečanjem možnosti za sušenje koruze svoj položaj lahko stabilizirali in zboljšali. Tako je torej praksa sedanje uradne agrarne politike naperjena zgolj proti kmetom alpskega področja, posebej pa še proti gorskim kmetom in kmetom med 10 in 30 ha skupne površine. Izvršni odbor SKZ se z ogorčenjem nad tako politiko pridružuje protestom, ki prihajajo iz vrst kmečkega prebivalstva in njegovih poklicnih zastopstev na Predarlskem, Tirolskem in Salzburškem ter — žal prepozno — tudi na Koroškem.
Zaključno je izvršni odbor SKZ ugotovil, da sta upravni in nadzorni odbor SKZ na seji 8. septembra 1967 pravilno ocenila razvoj kmetijstva v gospodarski recesiji, ki je zajela našo državo. Medtem se je izkazazalo, da je stvarnost tega razvoja celo prekosila kritične prognoze, ki jih je dala tedanja seja. Zato je bil izvršni odbor mnenja, da je treba tedaj določeno smer prizadevanj SKZ v prihodnje še intenzivirati in v povečani meri pospeševati akcijsko enotnost kmetov alpskega področja, katerih družine so odvisne od zaslužka pri proizvodnji in prodaji mleka in mesa.
Z občnega zbora
Živinorejske zadruge za Libuče in okolico
Vabilo na
PEVSKI KONCERT
ki ga Slovensko prosvetno društvo »Zvezda" v Hodišah priredi v nedeljo 12. maja 1968 s pričetkom ob 15. uri v dvorani gostilne Aliesch (pri pd. Sveteju) v Plešerki. Poje domači pevski zbor. Vsi ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni.
Odbor
Vsako leto maja je navadno občni zbor Živinorejske zadruge za Libuče in okolico. To predvsem zaradi tega, ker je to primeren čas, da člani prijavijo svojo živino na zadružni pašnik, kamor sprejema zadruga vsako leto okoli 25 komadov mlade živine. Letos je bil občni zbor 5. maja ter so člani razpravljali o poročilih upravnega in nadzornega odbora.
Predsednik upravnega odbora Mirko Kumer je v svojem stvarnem poročilu povedal, da so pašnik v zadnjih letih zboljšali z umetnimi gnojili. Leta 1967 je bila paša dobra in živina lepa. Poleg tega pa posveča zadruga skrb gozdnemu gospodarstvu, ki je glavni vir zadružnih dohodkov. Gozda je skupno okoli 50 ha ter znaša letni prirastek po cenitvi uradnega gozdnega referenta okoli 142 kubičnih metrov. Zadruga je vključena tudi v gozdnogospodarski načrt ter vodi nego gozda zelo preudarno in skrbno gozdarski strokovnjak Martin Zechner.
izgradnjo ustreznih gorskih poti je razumljivo tudi les v tem kraju pridobil na veljavi. Današnje stanje se sploh ne da več primerjati z nekdanjimi razmerami, ko se za les v tem kraju nihče ni zanimal oziroma ni
Zveza koroških partizanov
obvešča vse člane in prija-lelje, da bo v nedeljo 2. junija 1968 izlet na Veliko planino s prijateljskim srečanjem dveh partizanskih generacij tu in onstran meje.
imel nobene cene. Kakor je vedel povedati bivši načelnik zadruge Lojze
Andrej Šuster Drabosnjak
(Nadaljevanje s S. strani)
bilo treba. Vse to je počel. Zato se res zdi, da je breme gospodarstva ležalo na ramenih žene in otrok.
Svoje rajme je Drabosnjak skušal tiskati, jih prodajati. Po sejmih v deželi so v tistih časih krošnjarji posebne vrste prodajali ne samo letake s podobami, ampak tudi »ljudske bukvice" z nemškimi izdajami splošno znanih povesti. Dra-bosnjaku so bile te štorije všeč. Prevajal jih je mimogrede, sebi in drugim v zabavo. Dr. France Kotnik je še pred vojno odkril tri takšne Drabosnjakove prevode; ali so bili prvotno tiskani ali ne, ne vemo. Ljudje so si jih prepisovali in znani so nam samo v rokopisih.
Povsem ujema se z njegovo naravo, da ni bil samo avtor dramskih besedil, ampak tudi režiser. Ne vemo, katere igre je mogel še sam zrežirati. Razen pasijona so bile vse koledniške hišne igre. Igrali so jih po kmečkih hišah brez odra in scenarije kakor današnje »gledališče v krogu". Vemo samo, da Pasijona na posebni »pinji" (odru) pri Žva-nu na Koreninah ni učakal. Prva predstava je bila eno leto po njegovi smrti.
Ali je uspelo še Drabosnjaku zbrati potrebnih »bratrov", ki bi
Zadružno gospodarstvo leži v nadmorski višini okoli 1000 metrov. Z Milač, so nekega leta pred vojno pripravili deset metrov drv, toda niti -------------------------------- po en šiling za meter jih nihče ni kupil. V zadnjih letih pa so tudi v zadružnem gozdu zgradili primerne poti in vzpostavili povezavo z glavnimi potmi v smereh Labot ter preko Komlja na pliberško cesto.
imeli veselje do igranja, ali pa je to nalogo prevzel kdo drug, ni sporočeno. Leta 1826 je vsekakor že igrala igralska družina na Kosta-njah. Po njenem zgledu sta nastali podobni družini v Maloščah (med 1850 in 1860) in v Lipi nad Vrbo.
Poročila upravnega in nadzornega odbora ter računski zaključek, ki sta ga sestavila revizorja Zveze slovenskih zadrug, je občni zbor vzel soglasno na znanje. Pri volitvah sta bila oba odbora ponovno izvoljena, vendar so sklenili, da bodo tekom
Vse tri so igrale Drabosnjakovo pa-	pridobili nove člane ter na pri-
hodnjem občnem zboru pomladili tudi vodstvo zadruge.
Živinorejska zadruga za Libuče in okolico ima že staro tradicijo. Po zaslugi nekdanjega libuškega župana in kmeta na Dolgi brdi Štefana Kralja je bila ustanovljena leta 1911, torej je gotovo ena najstarejših tovrstnih organizacij daleč naokoli. Kralj je bil prvi predsednik zadruge, potem pa mu je skozi 16 let kot načelnik sledil Lojze Milač, ki je zadrugo vodil v skrajno težavnih razmerah po prvi svetovni vojni in v časih hude gospodarske stiske. Letošnji občni zbor je zaslužnemu bivšemu načelniku izrekel priznanje ter mu ob tej priložnosti z najboljšimi željami čestital k skorajšnjemu 80-letnemu življenjskemu jubileju. Za Milačem je bil načelnik zadruge rajni Janez Kos v Šmarjeti, sedaj pa ji predseduje Mirko Kumer, ki mu je v krepko pomoč predvsem podpredsednik upravnega odbora Jože Broman iz Smarjete. Zdravo zadružno zavest pa izpričujejo tudi drugi odborniki, tako da zadruga lahko uspešno opravlja svojo nalogo.
sijonsko besedilo in so z njim gostovale po vsem slovenskem Koroškem. Poslednjikrat so igrali Ko-stanjčani leta 1933. Nadaljnje slovenske predstave je onemogočil nemški učitelj, ki je z domačini naštudiral Graberjevo nemško besedilo. Da so igrali Drabosnjakovo »Pastirsko igro”, pa tudi »Izgubljenega sina" kot hišno igro še vse 19. stoletje po raznih koroških krajih, dokazujejo številni prepisi besedil.
Če Drabosnjaku že ne moremo priznati posebnih pesniških vrlin, pa mu gre nedvomna zasluga, da je bil pobudnik slovenskega ljudskega gledališča na Koroškem. Za Slovence na Koroškem pomeni najmanj toliko kakor Anton Tomaž Linhart za ves slovenski narod.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: »021 Klagenlurt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec • Borovlje.
<XX><XX>CKX><X><><XXX><X><><X><><><X><X><><><><X><>0<>C>C>0<><>0<><><><><><X><>
g
Objava slovenske gimnazije
%	Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo na praznik
<> Vnebohoda, v četrtek 23. maja 1968 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
Vstopnice dobite od 1. maja 1968 v šolski pisarni.
O
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto 6. julija 1968 ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašuje se snov 4. šolske stopnje.
Glede vstopa v višje razrede pa Je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov; Direktion des Bundesgymna-siums tur Slovvenen, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Predložiti je treba naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole, 3. dokaz avstrijskega državljanstva. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Ravnateljstvo
goc>ooo<xx>c>oooo<x><xxxxxx>o<xxxxxx>oo<x>ooooooo<x>oooo<><
40 milijonov šilingov škode
so lani
povzročili požari na Koroškem
Na nedavnem zasedanju deželne komisije za preprečevanje požarov je bilo med drugim ugotovljeno, da je tekom lanskega leta prišlo na Koroškem do 747 požarov, ki so povzročili skupno škodo v višini 40,425.410 šilingov (pri tem pa še ni upoštevana škoda, ki jo je povzročil požar v labotskem premogovniku); po drugi strani pa je požarnim brambam uspelo, da so s svojimi hitrimi akcijami pred požarom rešili ljudsko premoženje v skupni vrednosti nad 100 milijonov šilingov.
V primerjavi z letom 1966 se je vrednost škode, povzročene po požarih, lani sicer zmanjšala za 5 milijonov 835.050 šilingov, vendar pa z narodno-gospodarskega stališča na tem področju še ni prišlo do bistvenega izboljšanja. Na obseg povzročene škode lani namreč ni vplivalo toliko velikih požarov, kot je bil to primer v letih 1965 in 1966, kajti lani so zabeležili le štiri velike požare z več kot 1 milijonom šilingov škode.
Največ škode so požari tudi v minulem letu povzročili v kmetijstvu, kjer je škoda v skupni vrednosti 26,398.550 šilingov dosegla 65,3 odstotka celotne po požarih povzročene škode. Ravno v kmetijstvu so najbolj pogosti požari, katerih vzroki so subjektivnega značaja, torej izvirajo iz človeške dejavnosti ali malomarnega ravnanja z električnimi napravami. V tej zvezi igra precejšnjo vlogo tudi nevarnost, ki jo predstavljajo otroci, ki se igrajo
Slovenji Plajberk
Pred nedavnim se je dobro znani in povsod priljubljeni Gregor Wo-schitz, strojni delavec v Borovljah, odpovedal samskemu stanu ter stopil na novo življenjsko pot v dvoje. Za svojo življenjsko družico si je zbral Ido Elbi, domačo pomočnico v Lakavi, občina Negova v Slovenskih goricah.
Gregor Woschitz velja za dobrega gospodarja. Čeprav njegova kmetija ni velika, redi kot spreten gospodar kar precejšnje število govedi. Pri delu na kmetiji sta mu v veliko pomoč seveda tudi mati in oče. V bodoče, ko mu bo stala ob strani zvesta življenjska družica, pa smo prepričani, da bosta v skupnem izpolnjevanju nalog v najlepši družinski harmoniji mojstrila življenje, ki ni vedno rožnato.
Novoporočenemu paru iskreno čestitamo in želimo mnogo let skupnega življenja v neskaljeni družinski sreči!
z ognjem. Lani je škoda požarov, ki so jih povzročili otroci, dosegla skupno vrednost 3,102.180 šilingov; od tega pa odpade samo na kmetijstvo 3,060.500 šilingov. Strokovnjaki menijo, da na podeželju otroci niso dovolj strogo pod nadzorstvom, kakor tudi vžigalice in druge vnetljive stvari na deželi ne hranijo tako skrbno kot drugod.
Sploh so bili na omenjeni konferenci mnenja, da bo prebivalstvo treba še bolj resno in prepričljivo opozarjali na nevarnosti, ki jih za ljudsko premoženje predstavljajo požari. Prav tako pa bi na zmanjšanje te nevarnosti vplivalo tudi bolj odločno ukrepanje pristojnih oblasti nasproti požigalcem in v primerih, kadar je vzrok požarov malomarno ravnanje.
TO IN ONO
OD ŠMOHORA DO LABOTA
BOROVLJE. — Sindikalni pevski zbor v Borovljah je ob koncu minulega tedna z uspelo pevsko prireditvijo v hotelu Scholz obhajal svoj 20-letni jubilej. Sodelovali so pevski in godbeni ansambli iz Borovelj in okolice, župan Sorgo pa je v svojem govoru naglasil, da je ravno sindikalni pevski zbor s svojimi lepimi pesmimi vedno spet uspel premostiti jezikovne težave ter je navezoval najboljša prijateljstva.
PODLJUBELJ. — Do jeseni prihodnjega leta bo tudi na avstrijski strani dograjena Ljubeljska cesta, katera kot »Evropska cesta 94“ predstavlja važno mednarodno prometno zvezo. Da bi izgradnjo pospešili, je pristojno ministrstvo za gradnje odobrilo v ta namen nadaljnjih 19 milijonov šilingov, skupni gradbeni stroški pa bodo predvidoma znašali 40 milijonov.
POREČE. — Meseca aprila je žandarmerija na Koroškem odvzela 43 voznikom motornih vozil dovoljenja za vožnjo, ker so bili alkoholizirani. Proti povzročiteljem nedovoljenega hrupa in dima je bilo napravljenih 211 prijav in izrečenih 236 mandatnih kazni.
BISTRICA. — V torek tega tedna so v elektrarni Bistrica v Rožu montirali rotor druge turbine. Montažo 165 ton težkega dela so izvedli z največjo preciznostjo. S proizvodnjo električne energije bo druga turbina začela verjetno proti koncu junija, medtem ko je prva turbina, ki obratuje od meseca februarja, doslej proizvedla že okroglo 32 milijonov kWh električne energije.
CELOVEC. — Novi britanski veleposlanik na Dunaju sir Antho-ny Rumbold je bil te dni na prvem uradnem obisku na Koroškem. Obiskal je tudi deželnega glavarja Simo.
Velemesto pod zemljo
jem načrtu sem se prav tako malo zgledoval po podzemeljskih protiatomskih zakloniščih kot po votlinah iz kamene dobe. Če bo moje podzemsko mesto ščitilo ljudi tudi pred bombnimi napadi, bo to vsekakor samo njegova postranska naloga. V tehničnem pogledu danes prav gotovo ni več vzroka, da bi se pri
gradnjah omejevali le na širino in višino. Višine še nismo dobro izkoristili, kajti v ZDA je le kakih sto velikih nebotičnikov, medtem ko je nizkih hiš na milijone. Se pravi, da se naša mesta vedno bolj širijo na desno in levo. Zakaj se ne bi širila še navzdol) S tem bi pridobili zelo dragoceno tretjo dimenzijo.
Neki ameriški arhitekt je zasnoval pošasten načrt: ljudje naj bi živeli zopet v votlinah. Seveda z največjo u-dobnostjo. Na stropu votline naj bi svetilo umetno sonce.
James Mc Ke!ly verjetno ni prvi arhitekt, ki je — vsaj na papirju — zasnoval podzemeljsko mesto. Sam pravi o tem naslednje: Pri tem svo-
Desetnadstropna hiša, ki bi jo gradili v globino, ne bi zahtevala mnogo več stroškov kot normalna desetnadstropna stolpnica. Pri gradnjah visokih hiš odpade namreč sorazmero zelo velik del gradbenih stroškov na ogrodje, ki naj nosi celotno konstrukcijo, pri podzemskih stavbah pa tega ogrodja sploh ne bi potrebovali.
Po Kellyjevih načrtih bi se dalo stroške podzemeljskih gradenj še občutneje znižati, če bi namreč podzemskega mesta ne gradili tako, da bi gradili vsako hišo posebej, ampak da bi mesto zgradili kot ogromno naselje pod zemljo. Najprimernejši kraj za to bi bila kaka velika votlina, ki jih v ZDA res ne manjka. Nekaj tisoč ameriških velikih votlin je že raziskanih in mnoge od teh bi nudile dovolj prostora za 100.000 do 150.000 ljudi.
Po Kellyjevih načrtih bi lahko velike podzemske galerije obložili s plastičnimi masami, da podtalna voda iz ponikalnic ne bi mogla prodirati v votline, neštete podzemeljske potočke in struge pa bi povezali v kanal in napeljali v rezervoar. S tem bi rešili dva najbolj pereča problema: izsuševanje votline in preskrbo z vodo.
Seveda bo podzemsko mesto potrebovalo Judi električno energijo. Kelly ima v načrtu hidrocentralo, ki bi izkoriščala energijo podzemeljskih rek in potokov. Elektrika bi skrbela za razsvetljavo in ventilacijo. Šele ko je urejena preskrba z lučjo, zrakom in vodo, lahko začne arhitekt misliti na gradnjo podzemeljskega mesta. Nekatere hiše bi se z zadnjo steno naslanjale na steno votline, druge bi segale od tal do stropa, nekatere Pa bi bile prav take, kot so hiše na zemlji, le s to razliko, da ne bi imele nadstropij posamezne hiše, ampak vse mesto, ki bo za-zadi neravnega terena zgrajeno v več etažah hkrati.
Vse tehnične probleme v zvezi z gradnjo podzemeljskega mesta bi bilo mogoče rešiti, vendar se pojavljajo tudi psihološki problemi. Ljudje, ki bi bivali v takem mestu bi verjetno prej ali slej podlegli nenavadni atmosferi. Glede tega vidi Kelly samo eno možnost: ustvarjenje kolikor mogoče popolne iluzijeI Ljudje naj ne bi niti pomislili na to v kakšnem okolju živijo ... Zato se mu zdi bistveno normalno izmenjavanje dneva in
noči. Zjutraj naj bi na stropu votline vzhajalo umetno sonce, katerega žarki bi bili kar najbolj podobni žarkom pravega sonca, zvečer pa naj bi izginilo za stalagmiti. Poleti naj bi ostajalo dalj časa na „nebu" in zrak
bi se bolj ogrel. Noči naj bi obseval umetni mesec, ki bi se prikazoval v prav takih fazah kot na zemlji in navsezadnje bi bila res malenkost na strop projicirati zvezde. V podzemskem mestu bi lahko padal tudi umetni dež.
Od Washingtona do New Yorka in Bostona se razprostira eno samo, več kot 800 kilometrov dolgo velemesto samo zato, ker dandanes grade mesta le v širino in nekoliko v višino. V nasprotju s temi pa podzemeljska mesta ne bi kvarila pokrajine. Kdor pa bi rad užival res „pravo” naravo, bi se lahko odpravil na izlet navzgor. In tudi na popolno iluzijo z umetnim soncem, mesecem in dežjem vred se menda ne bo pretežko navaditi.
Aparat za oživljanje
< >
Skupina ameriških znanstvenikov je I!
skonstruirala tako imenovani reanima- ;;
tor „tamper“ ki v primeru, če srce pre- ;;
neha utripati, nadomesti masiranje prs- ;;
nega koša, srčni utrip in umetno dihanje ! I
»usta—usta“.	• '•
< ►
Kardio pljučni reanimator je name- i i njen istočasni izpostavitvi krvnega ob- j > toka in dihanja. Deluje s pomočjo kom- ;; primiranega kisika, ki ga dvanajstkrat ;; v minuti pošlje v dihalne organe bolni- ! I ka, medtem ko posebna vzmet pritisne •! šestdesetkrat v minuti prsni koš in srce ; j ter iztisne iz njega kri. Ko se vzmet ;; dvigne, se srce razširi in vanj priteče kri. 11
cDvosli čas
Čeprav o povprečnem Francozu ni mogoče reči, da je njegov delavnik pretirano dolg, mu ostane razmeroma malo prostega časa, ker ima veliko opraviti s samim seboj in z družino.
Tako se v kratkih besedah glasi ugotovitev francoskega statističnega urada, ki je izvedel v več mestih severne in vzhodne Francije anketo, da bi ugotovil, kako poteka prebivalstvu delovni dan. Podobne ankete so izvedli tudi v Belgiji, Ameriki, Zahodni Nemčiji, Sovjetski zvezi in nekaterih drugih deželah.
Primerjava zbranih podatkov je pokazala, da dela Francoz povprečno 45,5 ure na teden, Francozinja pa 38 ur. V Belgiji traja povprečni delovni teden 47 oziroma 38 ur, v Ameriki pa za moške 42,5 ter za ženske 33 ur.
Francoz se mora zadovoljiti z nekaj manj kot štirimi urami prostega časa dnevno, zahodni Nemec ga ima pol ure več, pri povprečnem sovjetskem državljanu pa znaša prosti čas štiri ure in četrt na dan.
V tej primerjavi je torej Francoz na zadnjem mestu, kar je predvsem posledica anketno ugotovljenega dejstva, da posveti povprečni Francoz razmeroma precej časa samemu sebi.
Drobne zanimivosti
• Japonska tvrdka, ki izdeluje konfekcijo, je poslala na trg poročne obleke iz papirja, ki jih na prvi pogled ni mogoče razlikovati od onih iz blaga. Te obleke so praktične iz dveh vzrokov. Prvič so cenejše, kar je glede na to, da jih neveste oblečejo večinoma le enkrat, zelo ekonomično; so pa tudi primerne, da se nanjo podpišejo vsi, ki so se udeležili svatbene pojedine.
9 Na neki londonski tržnici s sadjem so montirali neonsko reklamo, za katero trde, da je najdaljša na svetu. V reklamo, ki je dolga dobrih štiristo metrov, so vgradili dva in pol kilometra katodnih cevi. Svetloba reklame je tolikšna, da bo tržnico razsvetila dovolj dobro in ne bodo potrebne ulične svetilke. To bo koristno tudi za olajšan nočni dovoz sadja s tovornjaki.
Dve milijardi ljudi
ne ve, kaj je poljub
2e tisočletja se ljudje poljubljajo. Od zibelke do groba. Res je sicer, da poljubi niso enaki niti nimajo enakega namena.
Kdo ve, kdaj so se ljudje začeli poljubljati. Vemo le, da so stari Grki poznali poljub in da so stari Rimljani s poljubom izražali občutke in spoštovanje. O tem pričajo stari zapiski. Vsi vemo, da se ljudje poljubljajo iz ljubezni, Spoštovanja in prijateljstva, poljub pa je tudi znak pomiritve. Nekateri se poljubljajo tudi iz verskih razlogov, na primer duhovniku poljubljajo roko ali nogo ali papežu — čevelj. Kavalirji xso nekdaj zelo mnogo poljubljali roko svojih dam. Toda ta navada izumira, verjetno zato, ker izumirajo tudi pravi kavalirji.
Vendar se tokrat ne želimo zadrževati pri raznih konvencionalnih in obrednih poljubih. Prav tako ne želimo opisovati vseh drugih poljubov, ki je njihov namen čisto drugačen; kot na primer poljubov, ki jih mati daje otroku ali otrok materi. Prav taki so poljubi, ki jih na primer mož daje ženi, ko odhaja od hiše ali se vrača domov. Razume se, da ne pozabljamo poljubov zaljubljencev, ki se razlikujejo po temperamentu, okoliščinah in razpoloženju in ki imajo razne „dimenzije": od ukradenih do gorečih in strastnih, ki odpirajo „rajska vrata". Komu neki bi uspelo, da bi jih vse naštel in opisal!
Gotovo je le eno: poljub je del življenjskih radosti in kdor se poljublja, ima več od življenja.
Kljub takim sklepom in izkušnjam o slasteh poljuba je na svetu sorazmerno malo ljudi, ki so jim znane te vrste uživanja — komaj kakih 800 milijonov. Večina drugih ljudi nima predstave o tem, kaj lahko pomeni poljub. V te dve milijardi lahko na primer uvrstimo velik del Kitajcev, ki izražajo naklonjenosti, simpatije in ljubezenska občutja tako, da si medsebojno drgnejo nosove. Kitajcem so v tem pogledu zelo podobni Malajci, Poline-zijci, Eskimi in pripadniki še nekaterih narodov. Vsi žive in umirajo, ne da bi kdaj občutili slast poljuba.
Indijka, ki se namerava poročiti, mora najprej dokazati, da obvlada vseh „64 posebnih umetnosti". Samo če popolnoma obvlada te umetnosti, bo dobra soproga. Med te posebne umetnosti sodi tudi poljubljanje. Toda pri Indijcih ima poljub bolj obredno naravo in ni izraz nežnosti in ljubezni.
Lahko pa govorimo o nekakšni ekspanziji poljuba — predvsem po zaslugi filma. Ameriškega in evropskega filma si tako rekoč ne moremo predstavljati brez poljuba. Res je sicer, da so filmski poljubi danes krajši, kot so bili nekoč, toda zato niso nič manj privlačni. Pravzaprav pa tudi vse življenje danes hitreje teče kot nekoč. Vozimo se hitreje, letimo hitreje in zakaj se ne bi tudi hitreje poljubljali.
Na koncu je treba pripomniti, da med poljubljanjem malokdo razmišlja o nevarnostih poljuba. Nihče se namreč ne zaveda, da se s poljubi prenašajo vse vrste bakterij. Neki ameriški znanstvenik je izračunal, da se z vsakim poljubom prenese nič več in nič manj kot 22 tisoč bakterij. Toda zaradi odpravljanja strahu pri tistih, ki se čutijo ogrožene, je treba še pripomniti, da je slavni lovec na mikrobe Paul de Kruif ugotovil, da vsa ta množica mikrobov ne more dosti škodovati človeku, ker je njegov organizem proti večini sovražnikov imun.
Samo še en podatek: Gallupov inštitut je izračunal, da se vsak človek v življenju poljubi povprečno 56.000-krat. Toda če se dve tretjini prebivalcev našega planeta sploh ne poljubljata, pomeni to, da so mnogi med nami aktivnimi znatno nad povprečjem.
......................................... ............................................................................................................iiiiiiiihiiii........................................................................111111.............................iimiiiiiiiii.......................................................................
	■n <
	_ r- _ ►
	”0 5 O
2. nadaljevanje
Medlem pa je gostilničarka Mici nestrpno obračala .Se bolj bi ji bila sumljiva.”
številčnico na telefonu. Klicala je gestapo. Ko se je je onkraj žice končno oglasil oster robat glas, se je oddahnila.
,Ja, tukaj gostilničarka Mici. Ja, kako? Pri meni sta, Ja, partizana, zadržala ju bom. Poznam ju. Kako?...” V aparatu je zahreščalo. Mici je segla z roko v bujne lase. .Takoj priditel" je še zasikala v slušalko in jo odložila z 9lobokim vzdihom.
Hrup v gostilniški sobi je postajal vse večji. Pijani Nemci so s pestmi udarjali po mizi in klicali: „Frau Mitzi, Mici!”
Vsa zasopla in rdeča v lica je gostilničarka prihitela k Nemcem, se jim oproščala in se rokovala z njimi. »Sofort, •^eine Herren, buteljke in salamo!" Take dobrote je imela '6 za nemško gospodo.
Ko sta zdravnik in profesor izpila svojo precej kislo Pijačo, Petra pa še vedno ni bilo, sta vstala in se pripravila, da bi odšla. Profesor Cestar je poklical krčmarico ^'ci in zahteval račun.
»Ker vaju že tako dolgo ni bilo v naši gostilni, vama t®ga poliča vina res ne morem zaračunati. Nekaj važ-nega bi se še rada z vama pogovorila, trenutek počakajta, fokoj se vrnem."
Odhitela je v kuhinjo, nestrpno mečkala beli predpasnik in mrmrala: »Moram ju zadržati, moram. Končno ju dobimo v pest, capina." Zlobno srce ji je poskočilo ob misli, da bo to storila za firerja.
Profesor Cestar je medtem s prsti nestrpno bobnal po mizi in opazoval namrščeno čelo prijatelja. »Kaj neki ima za bregom ženska? Nekaj bi rada izvlekla iz naju.”
»Bova raje midva iz nje, Jože. Biti morava nadvse previdna,” je slabe volje odgovoril zdravnik.
Po razmočeni vaški cesti pa je že drvel zeleni avtomobil. Zlohotno je tulila sirena skozi noč. Iz umazanih mla-kuž, ki so jih preparala kolesa avtomobila, so curki vode zalivali cestno ograjo. Avtomobil je zavil na dvorišče in luči so ugasnile. Gestapovci v črnih uniformah so naglo poskakali iz avtomobila, se šepetaje pogovarjali in opazovali gostilno. Vodja patrulje je zagledal na pragu stoječo gostilničarko, ki jih je z roko vabila v gostilno. Stopil je k njej in jo rezko vprašal: »Kje sta?”
»V sobi, v kotu sedita,” je tiho pojasnila Mici. »Pridite!” Podčastnik je srepo pogledal gostilničarko in ji ukazal, naj se vrne v gostilno, svoje ljudi pa je opozoril: »Pazite, da nam ne zbežita!" Gestapovci so se porogljivo nasmehnili in eden izmed njih je potegnil težko pištolo. Druga za drugo so temne sence izginile v veži.
Ko so se s treskom odprla vrata gostilniške sobe, so gostje onemeli. Zaprepaščeno so strmeli v negibne obraze gestapovcev in grozeče ustje naperjene pištole. Gostilničarka, roke sklenjene na prsih, je brezizrazno zrla vanje.
Gestapovski podčastnik je grozeče dvignil roko: »Ruhe! Kje sta bandita?”
Mrtvaško tišino je motilo le brenčanje muhe, ki se je zaletavala v svetilko. Gostilničarka Mici pa je z roko lahkotno pokazala turista in glasno pristavila: »Gospod, tam stal”
Prijatelja sta bliskovito prevrnila mizo in skušala hkrati skočiti skozi okno. Profesor Cestar se je zapletel v debelo zaveso. Gestapovski »Halt! Haiti" so presekali streli. Profesorjevo napeto telo je popustilo in se počasi sesedlo na oprana gostilniška tla. Za drobec sekunde se je njegov pogled, uperjen v izdajalsko gostilničarko, zaiskril in že za vedno ugasnil. Profesorja Jožefa Cestarja gestapovci niso dobili več živega v roke.
Gostilničarka Mici se je umaknila v kuhinjo. Ob padlem borcu pa je klečal podčastnik in mu preiskoval obleko. Ker ni ničesar našel, razen nekaj nepomembnih stvari, je ves razjarjen brcnil še toplo truplo in začel koračiti po sobi. Sele tedaj je opazil, da so vsi gostje že odšli. Spačen smehljaj mu je zaigral na obrazu.
Ko so stopili v sobo gestapovci, ki so prej stekli ven in zasledovali pobeglega zdravnika Jana, jim je že na obrazih bral, da je bilo njihovo zasledovanje brez uspeha.
»Hudič, ušel nam je,” so vsi hkrati spregovorili. »Ker pa je ranjen, ga bomo že našli, ha!"
»Bandita spravite iz sobe!” je ukazal podčastnik. Brž sta dva gestapovca pograbila ubitega proseforja za noge in ga vlekla skozi sobo, da je njegova okrvavljena glava topo udarjala po lesenih tleh. V sobi je ostala le mlaka krvi, ki se je gostilničarka Mici rri upala pogledati.
Na dvorišču je zopet zabrnel policijski avtomobil. Gestapovci so se odpeljali, da pripravijo lov na pobeglega partizana, med potjo pa se razgledajo po okolici. Po njihovi sodbi je bil toliko ranjen, da se ni mogel kam daleč zateči.
O
Zdravnik Jan, ki ga je krogla le rahlo oplazila, je izkoristil zmešnjavo, ki je nastala v gostilniški sobi. Preskočil je ograjo in se skril v potok, ki je tekel za gostilno. Na tem
NAPREDNIH GOSPODAR]
« — Štev. 19 (1353)
HaBoIES
10. maj 1968
Kaj je treba vedeti
o praksi kmečkega bolniškega zavarovanja
Čeprav je bolniško zavarovanje kmečkih ljudi že razmeroma precej časa v veljavi, se vedno spet pripeti, da pride do nejasnosti glede plačila zdravnika, plačila zdravil In plačila oskrbe v bolnišnici. Poglavitni vzrok teh nejasnosti so zdravniki. Njihova zbornica s kmečko bolniško blagajno še vedno noče stopiti v pogodbeno razmerje, kakor ga ima z drugimi bolniškimi blagajnami. Zaradi tega je poslovanje v trikotu „bolnik oz. zavarovanec — zdravnik — kmečka bolniška blagajna' še vedno zelo komplicirano.
Prav zaradi te kompliciranosti pa pride s strani bolnikov oz. zavarovancev do negodovanja. Temu negodovanju so v večini primerov krive pogreške zavarovancev v poslovanju na eni strani z zdravnikom, na drugi pa s kmečko bolniško blagajno.
Spričo tega je na mestu, da si na kratko ogledamo prakso poslovanja v imenovanem trikotu. Ogledali si jo bomo tako, da bomo spoznali, kako se mora obolel kmečki človek ravnati, da bo za svoje zdravljenje deležen prispevkov svoje bolniške blagajne.
Splošno
Zakon o bolniškem zavarovanju kmetov zagotavlja njim in njihovim družinskim članom, ki drugače niso podvrženi obveznosti zavarovanja pri drugih bolniških blagajnah, zaščito oz. prevzem stroškov v primeru bolezni, v primeru poroda in v primeru smrti. Poleg tega zagotavlja tudi prevzem stroškov zdravljenja in obnove zob in drugih storitev v zvezi z zdravljenjem, če so jih zavarovani potrebni.
O teh tukaj ne bomo govorili. Govora pa bo o zdravljenju in o zdravilih, ki so potrebna. Zavarovalnica zagotavlja zavarovanim in sozavarovanim normalno zdravljenje bodisi doma, bodisi v bolnišnici. To zdravljenje obsega zdravniško pomoč, zdravila in zdravilne pripomočke. Zdravniška pomoč mora biti izdatna in smotrna. Zagotoviti mora ozdravitev in utrditev zdravja, poleg tega pa zboljšati sposobnost za delo. Kjer pa to ni več mogoče, mora zagotoviti sposobnost, da bo bolnik spet lahko skrbel za svoje osebne potrebe.
Zaščita oz. prevzem stroškov za zdravljenje v času zavarovanosti ni časovno omejen. Če je zavarovani ali sozavarovani zbolel v času zavarovanosti, ima pravico do plačila zdravljenja s strani bolniške blagajne tudi v primeru, da je med tem rok njegovega zavarovanja že potekel. Ta obveznost zavarovalnic velja vendar le za bolezen, na kateri je obolel v času zavarovanosti. Za druge bolezni ne velja.
Zdravljenje pri zdravniku
Ker še vedno ni prišlo do pogodbenega razmerja med zdravniki in kmečko bolniško blagajno, more slednja stroške zdravljenja prevzeti le v obliki prispevkov. Zavarovani mora zdravnikov račun sam plačati, kmečka bolniška blagajna pa mu stroške povrne.
Za to pa je potrebno, da zavarovani zdravnikov račun predloži ali pošlje svoji bolniški blagajni. Ta račun mora biti v pogledu na zdravnikove storitve podrobno razčlenjen. Preden ga odda, mora zavarovani na drugi strani računa vpisati znak svojega akta pri bolniški blagajni. Če tega napamet ne ve, ga bo našel na vsakem pozivu za plačilo
zavarovalnine, upokojenci pa na odrezku, ki so ga dobili z zadnjo plačano rento.
Poleg znaka njegovega akta mora na drugo siran računa vpisati še svoje ime in priimek ter rojstne podatke. Če pa se račun nanaša na zdravljenje sozavarovanega, mora zavarovani poleg svojega imena in rojstnega podatka vpisati še ime in priimek ter rojstni podatek sozavarovanega, poleg tega pa še navesti, v kakšnem sorodstvenem razmerju je do njega (žena, sin, hčerka, vnuk, brat itd.).
Taka izpolnitev računa je potrebna, drugače ima zavarovalnica težave, kmet pa pride v neprijeten položaj, ko mora na njen prispevek po nepotrebnem dolgo čakati.
Oskrba z zdravili
Oskrba z zdravili je pogodbeno urejena z zdravniki, ki imajo tudi apoteke ali hišne apoteke.
Kmečka bolniška blagajna plača vsa zdravila, ki so vpisana v seznam glavne zveze avstrijskih zavodov socialnega zavarovanja. Na recept, ki ga je izstavil zdravnik, je treba vendar vpisati znak akta zavarovanega in pripombo »Bauernkrankenkasse". S tem postane recept recept kmečke bolniške blagajne. Lekarna oz. zdravnik, ki ima lekarno, nato Izroči predpisana zdravila proti pristojbini 5 šilingov. Te pristojbine vendar ni treba plačati, če gre za zdravila proti boleznim, ki so nalezljive ali pa vezane na prijavo.
Tudi oskrba s pripomočki za zdravljenje je pogodbeno zagotovljena. Očala, orto-pedične vložke v obuvala, pasove proti kili in druge potrebne pripomočke, ki jih predpiše zdravnik, plača kmečka bolniška blagajna. Njen prispevek znaša 80 odstotkov, 20 odstotkov stroškov mora plačati zavarovani ali sozavarovani.
Oskrba v bolnišnici
Kmečka bolniška blagajna zagotavlja zavarovanim oskrbo v bolnišnici in sicer v splošnem razredu tako dolgo, kakor je to za zdravljenje potrebno.
V območju koroškega deželnega vodstva kmečke bolniške blagajne ima potrebne pogodbe sklenjene z
— deželnimi bolnišnicami v Celovcu, Beljaku in Woltsbergu,
—	bolnišnico Elizabetink v Celovcu,
—	bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini,
—	bolnišnico Nemškega reda v Brežah,
—	evangelistično bolnišnico v Waiern,
—	privatno bolnišnico v Spittalu ob Dravi,
—	okrajno bolnišnico v Lienzu in z
—	zdraviliščem v Šmohoru.
Obolela oseba, ki je zavarovana pri kmečki bolniški blagajni, je dolžna, da se poda v oskrbo v eno izmed imenovanih bolnišnic,
•	če bolezen zahteva oskrbo, ki doma ni zagotovljena,
•	če stanje in zadržanje obolele osebe zahteva stalno opazovanje,
■ če obolela oseba nasprotuje predpisom zdravnika in
® če gre za nalezljivo bolezen.
Oskrba v bolnišnici mora biti zdravniško potrebna. Če to ni in če gre zgolj za nego bolnika, potem kmečka bolniška blagajna oskrbe v bolnišnici ne prevzame. Če je oskrba v bolnišnici potrebna, prevzame blagajna tudi stroške prevoza v bolnišnico, v danih pogojih pa tudi stroške prevoza domov.
Ko pride zavarovana ali sozavarovana oseba v bolnišnico, se mora spet izkazati z znakom akta zavarovanega. Kmečka bolniška blagajna prevzame najprej vse stroške zdravljenja. Po zakonu vendar nosi za prve štiri tedne bivanja v bolnišnici le 80 odstotkov stroškov. Zavarovani mora zaradi tega 20 odstotkov stroškov zdravljenja v bolnišnici povrniti bolniški blagajni oz. bolnišnici, če ga slednja k temu pozove.
Če se bolnik zdravi v boljšem razredu bolnišnice ali pa v bolnišnici, s katero kmečka bolniška blagajna nima pogodbe, prispeva k zdravljenju le tisti del, ki bi ga drugače plačala za zdravljenje v splošnem razredu, vendar le v primeru, da je bilo zdravljenje zdravniško potrebno.
Zdravljenje in obnova zob
Kmečka bolniška blagajna nosi stroške zdravljenja in obnove zob. Pod pojmom »zdravljenje* je treba razumeti konzerviranje zob in kirurgične posege v zobe in v čeljust. Slednje plača le, če so potrebni za preprečenje škode na zdravju ali za odpravo nedostatkov, ki bi zavarovanega ali sozavarovanega motili pri izvajanju poklica. Kot obnovo zob je treba razumeti proteze, mostičke, vložene zobe in podobno.
Ker tudi zobozdravniki In dentistl s kmečko bolniško blagajno še niso sklenili pogodbe, more tudi v zobozdravstvu plačati le določene prispevke. Postopek za dosego teh prispevkov je Isti kot za dosego prispevkov k stroškom zdravljenja pri zdravnikih. Zavarovani plača najprej stroške sam, nakar predloži z znakom svojega akta, ime-
PRAŠIČEREJA 1968-69
Rentabilnost bo odvisna od domače krme
Do tega zaključka prihaja institut za gospodarsko raziskovanje v svojem zadnjem mesečnem poročilu, ko se bavi z razvojem prašičereje ter ponudbe in povpraševanja na trgu z mesom. Pri tem ugotavlja, da je bilo skupno število prašičev pri štetju 3. marca za znanje nižje kot pred letom dni. Pujskov do 8 tednov starosti so našteli 743.000 ali za 0,6 odstotka manj, prašičev od 8 tednov do pol leta starosti pa 1,199.500, kar je za 0,5 odstotka manj kot pred letom dni. Temu nasproti je bilo število brejih svinj s 169.700 za pičel odstotek višji.
Inštitut meni, da bo domača ponudba klavnih prašičev zaenkrat še naraščala. V obdobju marec—maj je s 645.000 komadi za 6 odstotkov višja od lanske, med junijem in avgustom pa bo znašala okoli. 625.000, s čemer bo za 3 odstotke višja kot v istem času minulega leta. Od septembra do novembra bo prišlo na trg med 580.000 in 600.000 klavnih prašičev. To število je podobno lanskemu. Isto ponudbo je pričakovati v obdobju december 1968 — februar 1969.
Celokupno ponudbo med marcem 1968 in februarjem 1969 ceni inštitut na 2,44 milijona komadov. S tem bi bila ponudba podobna lanski, vendar utegne biti za 15 odstotkov višja od ponudbe med marcem 1966 in februarjem 1967.
V	svojem poročilu se inštitut bavi z razvojem rentabilnosti prašičereje. Pri tem poudarja, da rentabilnost pitanja od novembra 1962 naprej nazaduje, ker sta se medtem podražila krmna pšenica in krmni ječmen in ker je bil uvoz koruze zaprt. Poleti se bo rentabilnost še poslabšala zaradi podražitve rži in mlevskih odpadkov in zaradi podražitve uvoženih beljakovinskih krmil, ko bodo obremenjena s plačilom dodatnega prispevka ob prestopu meje.
V	letošnjem prvem četrtletju so bile cene za klavne prašiče za 6 odstotkov nižje kot v prvem četrtletju 1967, vendar so bile še za 15 odstotkov nad povprečjem 1961—1965. Donosna je zaenkrat še zreja pujskov, čeprav je bila njihova cena v prvem četrtletju tekočega leta za 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Se vedno je bila namreč za 26 odstotkov višja od povprečja 1961—1965.
V	"tem razvoju bodo pri pitanju prašičev kmečka zrejališča prišla še na svoj račun. Padajočo rentabilnost Vitanja bodo lahko izravnala z boljšo rentabilnostjo zreje in z doma pridelano koruzo in ječmenom. Težje pa bodo prišla na račun pitališča, ki pitajo zgolj z dokupljeno krmo, ker je pričakovati, da se bo leta — kakor prej omenjeno — še naprej podražila.
nom ter rojstnim datumom opremljeni račun zobozdravnika bolniški blagajni, ki mu nato izplača svoj prispevek k nastalim zobozdrav-niškim stroškom.
■miniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiHiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuin
mestu je bil globlji in ves obraščen z jelševjem. Beguncu je molela iz vode le glava. Skušal se je umiriti. Misli so se mu le trudoma sproščale. Vedel je, da so mu tovariša ubili gestapovci. Drgetal je v ledeni vodi in mrmral: »Kako sva nasedla, premalo sva bila previdna. Prekleta Mici, podla duša!"
Ker je čutil, da bo od mraza in ranjen kmalu odrevenel, se je previdno dvignil in razgrnil vejevje. Kričanje zasledujočih gestapovcev je utihnilo. Na moč previdno se je plazil ob grmovju in ko je zaslišal brnenje avtomobila na gostilniškem dvorišču, je stekel čez travnik. Kmalu je zagledal pred seboj nejasne obrise zapuščene lope, ki je samevala prav na koncu vasi. Gosto divje razraslo grmičevje jo je obdajalo, steza, ki jo je še pred leti uporabljal gospodar, pa je bila že vsa poraščena s travo in koprivami. Lesenih sten se je držala plesen, špranje so bile zamašene s suhim senom. Vonj po trohnobi se je širil naokoli. Skoraj nikdar se ji ni približal kdo izmed vaščanov, gospodar pa je čakal, da se bo sama podrla; da bi jo porušil, ni bilo vredno truda.
Dolge mesece že je bila varno zatočišče okoliških partizanov. Borci na tem področju niso bili iz okoliških vasi. Niso dobro poznali krajev in domačini jih niso poznali, tako je bilo manj možnosti, da bi koga po nerodnosti izdali. Tesno pa so bili povezani z domačimi aktivisti. —
Tudi tokrat so v lopi v polmraku sedeli partizanski borci. Hoteli so pričakati profesorja in doktorja. V bunkerju za hribom jih je čakal komisar in morali bodo pohiteti. V tišini, ki je vladala naokoli, se jim je zdelo, da se je čas ustavil. Posedali so na razmetanem senu in se potiho pogovarjali. Zunaj je dobro skrit v grmovju sedel stražar, na-napenjal je oči in prisluškoval.
Čokati Jaka, trd Gorenjec s povešenimi brki, je ležal
vznak, žvečil košček slame in bil bolj redkobeseden. Star borec je bil in njegove trde pesti je čutil že marsikateri okupatorski vojak. Pri počitku, med pohodom ali v spanju — nikoli se ni ločil od dveh ročnih bomb. Tovariši so ga radi dražili, da ga bosta nekega dne še kam odnesli. »Že prav, že prav," je mrmral, »toda tudi nekaj Nemcev bo šlo z menoj.*
»Jaka, praviš, da so ujeli kurirja Petra. Jaz pa vem, da je imel zmenek s profesorjem in doktorjem v gostilni,* se je oglasil Srečko, mlad ognjevit fant. Doma je bil nekje iz okolice Ptuja in svojega narečja ni nikoli zatajil. Kaj hitro se ga je oprijelo ime »lukar*.
»Hentafa, pob," je odvrnil Jaka, »rekel sem da so ga ujeli, povedal pa sem tudi, da jih je po stari navadi prelisičil, V mestu sem zvedel, saj sem vendar bil pri naših v .Benetkah*. Razumeš?"
»No, no, Jaka, ne jezi se, sem pač preslišal to. Da se je le rešili"
»Seveda se je, saj sem ti pravkar povedal. Skrbi me le, ali bo lahko prišel še pravočasno v gostilno."
Za redkobesednega Jako je bilo teh nekaj stavkov skoraj preveč. Umolknil je in nihče ga ni več pripravil do tega, da bi še spregovoril. Pa tudi ni zameril, kadar so se mu smejali. Rad je imel mlade ljudi; smeh je njihova pravica, je vedno zatrjeval.
Črt, Srečkov sovaščan, ki je ves čas nekam nestrpno poslušal razgovor, medtem ko je s tanko vrvico skušal zakrpati zevajoči čevelj, je sedaj vendarle prišel do besede.
»Tovariši, presenečeni bostel Vidite, kako dela naša obveščevalna služba. Nocoj smo menda zadnjikrat zbrani v tej ljubi stari lopi.*
Vsi pogledi so se presenečeno in vprašujoče uprli vanj. Se Jaka se je zganil.
»Zakaj pa?" se je oglasil črnolasi aktivist.
»Komisar mi je naročil, da vas o vsem poučim, kako in kaj."
»Tak povej že, kako in kaj vendar," se je ujezil neučakani Srečko.
»Nemci so menda zavohali, da se nekaj kuha okoli naše lope. Postala jim je sumljiva. Kaj nameravajo z njo, ne vem; le čimprej moramo od tukaj."
»Hm," je posegel v razgovor aktivist, »potem so morali v vasi nekoga izmed nas kdaj opaziti.”
»Tovariši, vsak kraj, ki je preveč osamljen in zapuščen, postane počasi sumljiv," se je nepričakovano vmešal Jaka. Pritajen smeh je sprejel njegovo modrost.
:
»Jaka bo imel kar prav, tudi Nemci niso neumni. Prav tako preiskujejo zapuščena in skrita mesta, kot jih mi."
Sveča, ki je dogorevala v pločevinasti škatli, postavljena v kotu, je vzplamtela. Okoli barake je potegnil veter.
»Pogledam k stražarju, treba ga bo zamenjati," je opomnil Srečko. Jaka, ki je napol ležal, se je dvignil in sedel: »Ga bom kar jaz, dovolj sem lenaril; že kosti mi škripljejo."
»Kar posedi, Jaka, dovolj si že prehodil danes. Bom jaz ostal zunaj.*
Se preden mu je mogel Jaka ugovarjati, se je Srečko že zrinil skozi široko špranjo in potegnil za seboj desko, da je rahlo zaškripala. Hladen val mu je butnil v obraz. Listje na grmovju se je iskrilo v tisočerih kapljicah. Po nebu so se preganjali oblaki, se trgali in zopet sprijemali. Pred njim je ležala vas. Nikjer nobene luči. Nekje od daleč je veter prinesel odmev pasjega laježa. Srečko je široko razprtih oči strmel v temo ...
(Se nadaljuje)
leslie charteris
arabski šejk
izberite tudi vi!
■ Somerset Maugham: NEKDAJ IN SEDAJ, zgodovinski roman
o Machiavelliju in Cezarju Borgiji, 172 fr., ppl. 18 šil.
■	Hasan Seidbejli: TELEFONISTKA, povest
azerbajdžanskega pisatelja, 144 str., br.	7 šil.
■	H. G. Wells: ČASOVNI STROJ, fantastičen roman
o tehničnih izumih, 92 str., br.	13 šil.
B Luigi Pirandello: IZMENA, povest iz malomeščanskega
življenja na Siciliji, 120 str., br.	8 šil.
•	Jukio Mishina: KIPENJE MORJA, roman
o japonskih ribičih, 136 str., ppl.	18 šil.
B Kostas Makistos: ORKAN, roman
iz druge svetovne vojne, 132 str., br.	7 šil.
•	Frans E. Silanppaa: SILJA, pretresljiva podoba
socialnih razmer na Finskem, 220 str., pl.	18 šil.
H Violante do Canto: ČRNI ORFEJ,
roman iz Brazilije, 124 str., br.	13 šil.
B Guy de Maupassant: NAŠE SRCE, roman
znanega francoskega pisatelja, 164 str., br.	17 šil.
® George Sand: INDIANA, roman
o usodi nesrečne ženske, 248 str., br.	21 šil.
•	Finn Soeberg: TAKŠNI SO PAČ, vesel roman
iz življenja uradništva, 138 str., ppl.	18 šil.
■	Pierre Boulle: OPIČJI PLANET, roman 'rz dobe
vesoljskih poletov, 148 str., br.	10 šil.
B Prosper Merimee: COLOMBA, roman
iz življenja na Korziki, 136 str., br.	13 šil.
B Eduardo Santa: UMIRANJE NA ZEMLJI, roman
iz kmečkega življenja v Kolumbiji, 120 str., ppl. 18 šil. B Cesare Pavese: TOVARIŠ, roman
iz Italije med obema vojnama, 140 str., br.	13 šil.
Posamezne knjige lahko naročite v knjigarni
„naša knjiga", celovec, vvulfengasse
Vsaj pol prezgodnjih gub na njegovem čelu je inšpektorja Teala iz Scotland Yarda spominjalo na Svetnika Simona Templarja. Afera z i arabskim šejkom pa je bila slavnemu detektivu zadnji in najhujši udarec.
Arabec je dopotoval v London skoraj incognito, vendar je sprejel neke reporterje na intervju v hotelu. Odgovori, ki jih je dajal na postavljena vprašanja, so zveneli tako senzacionalno, da so jih objavili na prvih straneh časopisov.
Eden od novinarjev, ki se je najmanj uspešno upiral bogati zbirki pijač, ki jim jih je šejk ponudil, je vprašal:
»Veličanstvo, ali je v vašem šej-katu še vedno toliko prekrasnih, črnookih lepotic?"
v »Seveda," je odvrnil šejk. »Naše ženske so že skozi tisočletja znane zaradi svoje lepote. Celo dandanes jih precej izvozimo v najbogatejše hareme Arabije in Jemena. Z dohodki iz te trgovine krijemo precejšnji del našega proračuna."
Reporter je zvrnil še čašo šampanjca in vprašal:
»Ali imate še kakšno podobno tradicijo?"
»Med drugim smo danes najbrž edini narod, pri katerem še vedno velja »pravica gospodarja". To pomeni, da vsaka ženska v moji deželi pripada meni. Lahko si jo vzamem, kadarkoli si to zaželim, in moja bo, vse dokler prebiva v mojem dvorcu."
»Ali uporabljate to pravico?"
»Če je dekle dovolj lepo, vsekakor," se je nasmehnil šejk. »Mohamed je podaril moji družini to čast in pravico."
Vrhunec intervjuja z Arabcem pa je bila novica, ki jim jo je sporočil ob koncu razgovora. Povedal jim je, da je prišel v London nakupovat za kakih sto tisoč funtov nakita za lepotice v svojem haremu.
■
Inšpektor Teal je obiskal šejka takoj, ko je zjutraj prebral intervju z njim:
»Vaše veličanstvo, ali je res vse to, kar ste rekli?"
»Šejk Šamil, visok, postaven človek srednjih let, črnih brkov in redke bradice, je pokimal.
»V tem primeru morate dovoliti, da vas zaščiti policija."
»Ali tako ravnate z vsakim tujcem?" se je zasmejal šejk.
»Ne, vi ste poseben primer. Ali ste že kdaj slišali za Svetnika?"
»Seveda, celo za več svetnikov."
»Ne mislim na to vrsto svetnikov. Svetnik je ime prepredenemu kriminalcu, ki bo, takoj ko bo v časopisu prebral, da kupujete nakit, poizkusil, da vam ga ukrade. Razjezil se bo, ker prodajate uboga dekleta in si s tem pridobivate ogromno bogastvo. Veste, on se namreč predstavlja kot nekakšen moderni Robin Hoocl. Prosim vas, da daste svoj pristanek, da lahko določimo može, ki bodo varovali nakit, dokler boste prebivali v Angliji."
»V moji deželi ni takšnih kriminalcev," je odgovoril šejk Šamil. »Ko Zvemo za kakšnega, ga takoj obesimo. Vendar pa, delajte kakor hočete.
■
Novica, da je Scotland Yard določil štiri posebne detektive, ki naj bi varovali nakit šejka Šamila, je Svetnik prebral v večernem časopisu. Večerjal je s Patricio Holm in svojim Zvestim prijateljem Petrom Quenti-nom. Patricia je prva opazila, da je malce razburjen:
»Vedela sem, da te bo novica o šejku zanimala," se je zasmejala. »Sta-y*m, da je to maslo inšpektorja Teala m da bradati šejk ni nihče drug, kot Preoblečeni detektiv Scotland Yar-da. Menda pač ne boš skočil v tako neumno past?"
»Izgubila bi stavo," je dejal Svetnik. »Teal je v takšnih skrbeh kot še nikoli v življenju. Toda, če narediš sprehod do Bond Streeta in diskretno prisluhneš, boš slišala, da je nakit zavarovan za sto tisoč funtov, natanko za toliko, kolikor je vreden. Tu nekaj ni v redu in ne nagovarjaj me, da naj takoj odpotujeva nekam na počitnice."
»Toda kako boš prišel do nakita?"
Svetnikove modre oči so se naenkrat zasvetile.
»S tvojo pomočjo, Peter."
»Imaš načrt?"
»Postala bova nevidna, Peter. Nakit bova odnesla inšpektorju Tealu izpred nosa, on pa naju ne bo niti opazil."
Patricia je radovedno poslušala njun pogovor, toda ko so se pozno ponoči razšli, ni o načrtu vedela nič
iskrivosti
*	Politiki so ljudje, ki dovoljujejo, da jih poveličujejo, kadar jim uspe, da rešijo le delček problema, ki so ga sami ustvarili.
Horst Walter, nemški novinar
*	Pesimist je človek, ki med slabima rešitvama izbere obe.
Staniilav Jiri Lee, poljski satirik
B Današnja stvarnost je uničila romantiko do temeljev: celo ljubezenska pisma sporočajo po telefonu.
Rossano Brazzi, it. filmski igralec
B Diplomatski razgovori imajo mnogo inačic: tudi če se udeleženci ne pogovarjajo, je včasih njihovo šepetanje zelo opazno.
Beorge Kennan, amerilki diplomat
•	V politiki Je vselej zelo nevarno, če kdo napravi drugi korak pred prvim.
Edward Heath, voditelj britanskih konservativcev
B Svoboda je kot svetloba in sonce: moramo jo izgubiti, da razumemo, da brez nje ne moremo živeti.	Mateotti
B Človek je pripravljen u-mrefi za vsako idejo, s pogojem, da mu ni povsem jasna.	Chasterton
•	Najnevarnejše uspavalno
sredstvo je upanje, če ga lemljemo v prevelikih količinah.	Alberto Moravla
več kot pri začetku večerje. Povedala sta ji le, da bosta najela stanovanje v istem hotelu, kjer prebiva šejk, vendar pod tujima imenoma.
■
Inšpektor Teal je ogledoval pismo, ki je prišlo na šejkov naslov. Na listu papirja je bila narisana puščica, poleg katere je bilo napisano ČETRTEK.
»To je Svetnikovo sporočilo, vaše veličanstvo. In če on reče, da bo prišel v četrtek, potem bo v četrtek tudi res prišel."
»Tole še ni noben dokaz."
»Zakaj ga potem ne zaprete?"
»Potem ga pa premlatite, tako kot storimo z osumljenci v mojem šej-katu."
»Žal tega ne moremo storiti. Toda danes je sreda. Časa imamo dovolj, da lahko Svetniku pripravimo sprejem."
Teal je postavil svoje može v hodnik pred šejkovim apartmajem, po en detektiv je stražil v vsakem nadstropju, policijski avto pa je stal na ulici. Nakit je bil v majhni leseni ša-tulji, obloženi z žametom, ki je stala na mizici v salonu. Teal je večkrat brez uspeha zahteval, da dragocenosti spravijo v Scotland Yardu ali pa da jih šejk da v hotelsko blagajno.
»Nobene potrebe ni, da to storimo," se je vedno uprl šejk. »Vaši detektivi so povsod naokrog. In vi se še vedno bojite skrivnostnega Svetnika? Zakaj ga vsaj ne zasledujete?"
»Takoj ko ste dobili pismo, sem ga poizkušal poiskati. Zvedel sem, da je sinoči odletel v Francijo. Za vsak primer si hoče zagotoviti alibi."
Inpektor Teal je postavil svoje može tudi na streho, nad hotelom pa je krožil helikopter. Stari detektiv ni zaupal nikomur, celo brkatemu agentu ne, ki ga je zavarovalnica poslala stražit šatuljo z nakitom.
■
»Kdaj pričakujete Svetnika?" je vprašal šejk.
»Četrtek se začne nocoj opolnoči. Torej prišel bo v naslednjih štiriindvajsetih urah. Morda bo prišel v zadnjem trenutku, ko bomo ze utrujeni," je odvrnil Teal.
»Potem pa grem spat. Lahko noč!"
Teal je jutro pričakal buden. Okrog desetih se je zbudil šejk. Radovedno je pokukal v šatuljo in se zasmejal:
»Zanimivo, inšpektor. Nakit je še vedno tu. Da se Svetnik morda ni premislil?"
Inšpektor Teal je molčal. Še enkrat je pregledal, če so vsi detektivi na svojih mestih. Eden je stal v kopalnici, drugi v spalnici, poleg vsakih vrat pa še po eden. Niti en vhod ni ostal nezavarovan.
■
V sobi nad apartmajem šejka Šamila je Peter Quentin pripravljal zavojček velik kot jajce. To je pravzaprav bila krhka ampula, privezana z najlonsko nitjo. Inšpektor Teal ni opazil, ko jo je Svetnikov pomočnik počasi spustil do odprtega okna šejkovega apartmaja, jo zanihal in vrgel skozi okno. Ampula je
padla na tla in se razbila. Soba je bila v trenutku zavita v oblak belega gostega dima.
Nastala je zmešnjava.
Inšpektor se je takoj vrgel proti mizici s šatuljo, toda nakita ni bilo več tam. Nekaj policajev, ki so zaslišali zmešnjavo v sobi, je priteklo gledat, kaj se dogaja. Dim se je skozi odprta vrata valil na hodnik in na stopnišče. Niti prst pred nosom se ni videlo.
Teal je zgrabil nekoga za roko.
»Kdo ste vi?" se je zdrl.
Oglasil se je zavarovalniški agent.
»Kaj se je zgodilo?" ga je vprašal inšpektor.
»Nekdo je vrgel skozi okno dimno bombo. To je vse, kar vem.
Najmanj deset minut je minilo, preden se je dim razkadil. Pred Tea-lom se je pokazala žalostna slika. Njegovi možje so zmedeno zijali drug v drugega in si meli oči. Na mizici ni bilo šatulje z nakitom.
Tealu je bilo jasno, da je Svetnik uspel in da arabski šejk nikoli ne bo videl svojih dragocenosti. Tega se je očitno zavedal tudi Šamil, ki je sedel potrt v svojem fotelju.
Inšpektorju Scotland Yarda je o-stala samo še šansa, samo še zadnja trohica upanja. Stopil je k agentu zavarovalnice in ga zgrabil za brke. Kako da se že prej ni spomnil. Svetnik se mu je tokrat skril za umetnimi brki...
»Zdaj mi boš pa nemara vendar povedal, kako si to izpeljal?" je vprašal Patricia.
Svetnik se je smehljal. Sedela sta v apartmaju velikega pariškega hotela. Namesto odgovora je odprl svoj veliki kovček in izvlekel složljivo mizico.
Mizna plošča je bila nekoliko debelejša, vendar ni bilo videti nobenega predala.
»Zelo preprosto," je končno dejal. »V trenutku ko je sobo zajel dim, sem pritisnil na posebni mehanizem in — škatla z dragocenostmi se je pogreznila v tajni, skriti predal tele mizice."
»Toda, Simon," je vpraševalo dekle. »Inšpektor Teal te je vendar zgrabil za brke!?"
»Teal ni zgrabil za brke mene, ampak agenta zavarovalnice. Da se razumeva, pravega agenta za prave brke."
»In kje si bil ti?"
»Jaz sem bil šejk Šamil že od vsega začetka!" se je zmagoslavno smehljal Svetnik. »Inšpektor Teal bo počil od jeze, ko bo to nekega dne zve del. . .“
za dobre voljo
Studenta-stomatologa je obiskala neka ženska. Gospodinja je godrnjala.
»Samo zob sem ji izdrl," se je o-pravičil študent.
Ob koncu meseca pa je gospodinja s sladkim nasmehom dejala svojemu podnajemniku:
„Dosti zob pa vaši pacientki ni moglo več ostati. Doslej ste jih ji iz-ruli že dvaindvajset.“
„Striček, ali si ti poročen?“
„Ne, otrok moj."
„]a, kdo ti pa potem pove, kaj smeš in česa ne smeš?"
•
Mac Pherson je dobil pomotoma deset šilingov več plače. Zadovoljen je spravil zavitek v žep, ne da bi o tem črhnil besedo. Naslednjega prvega pa je dobil za deset šilingov manj plače. In Škot je napravil halo, da je bilo joj.
Pa mu pravi blagajnik:
„Zakaj pa zadnjič niste protestirali, ko smo naredili prvo napako?"
Škot: „Zapomnite si, zaradi ene majhne napake ne delam cirkusa, toda če se to zgodi dvakrat zapored ...!"
»Možek, lepo presenečenje imam za tvoj rojstni dan. Veseli se!"
»Res, ljubica, kaj pa je vendar?"
„Pojdi za pet minut iz sobe, takoj bom oblekla."
JURIJ PROKOPENKO
sreča na štirih kolesih
Bil sem navaden lastnik srečke, pa sem postal srečen dobitnik novega avtomobila.
Sijajna pridobitev se je komaj pojavila na dvorišču, ko me je dočakal zbor sosedovih otrok:
—	Striček, vozite nas malol
Od veselja bi bil najraje vozil ves svet. Toda avto je mogel sprejeti mnogo manj potnikov.
Ko sem tako dva meseca vsak večer prevažal otroke, prijatelje in znance, sem ugotovil, da imam znatno več znancev, kot sem bil mislil. Ni bilo dovolj večerov. Zato sem jih vozil zjutraj pred odhodom v službo in v opoldanskem odmoru.
Na svojem službenem mestu sem počival. Tu med papirji in črnilniki sem se počutil popolnoma varnega. Res je, da tudi tu nisem imel popolnega miru. Dogajalo se je, da so me klicali po telefonu. Kak od pretirano vsiljivih znancev mi je po telefonu predlagal:
—	Peljiva se čisto malo do jezera I
Odgovoril sem mu s pridušenim glasom:
—	Kaj ti je, strogega direktorja imam ...
Direktorjevo obličje pa je sijalo od naklonjenosti
in ljubeznivosti. Prestavil je svojo mizo k moji in me gledal z očmi, polnimi najglobljih čustev. Nekoč mi je v zaupanju priznal, da je v otroških letih nenavadno rad igral na avtomobilsko sireno.
Čez teden dni sem že prevažal njegove otroke v šolo, ženo šefa računovodstva pa sem vozil vsak dan na trg.
Moja pisalna miza v pisarni je dobila mrežo za namizni tenis: že tretji mesec je na njej prvenstvo.
Zdaj pa — kar samemu sebi ne morem verjeti — ležim in prebiram časnike. Prvič v pol leta lahko pljuvam v strop. Celo če bi me najboljši prijatelj na kolenih prosil, naj pripeljem na postajo njegovo taščo, se ne bi niti zganil.
Ne bi se zganil, ker ležim v mavcu. Ko sem včeraj razvažal po hišah sosedove goste, nisem več izdržal in sem izčrpan zaspal za volanom ...
V bolnišnici vlada mir. Niti od sorodnikov nočem sprejeti cvetja, ker sem prepričan, da bi v cvetju neizogibno naletel na listič s prošnjo, naj bi koga kam prepejal. Zdravnik popolnoma razume moj položaj in ne pusti nikogar k meni.
Kadar potipa mojo zlomljeno nogo, mi vsakokrat ljubeznivo reče:
— Telefoniral sem v servis, vaš avto bo kmalu popravljen. Kmalu bomo tudi vas popolnoma pozdravili. Tedaj vas bom naprosil, da mi napravite majhno uslugo. Saj boste tako ljubeznivi in boste mojo teto peljali na kavkaško obalo, kajne?
f
Avstrijski dogodki
v______________I______________________
0 Kmetijstvo brez delavcev
Na nedavnem občnem zboru koroške zbornice kmetijskih delavcev je bilo ugotovljeno, da je število delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu tekom zadnjih 12 let padlo od 16.818 na 6188 oseb. To pomeni, da je zdaj na Koroškem le še 36,7 odstotka tistega števila kmetijskih in gozdnih delavcev, kot je bilo zabeleženo za leto 1955, ko so bile izvedene prvič volitve v zbornico kmetijskih delavcev. Kljub temu nazadovanju števila kmetijskih delavcev pa predstavlja zimska brezposelnost velik problem tudi v kmetijstvu in gozdarstvu, kajti v pravkar minuli zimi je bilo 41 odstotkov kmetijskih in gozdnih delavcev skozi več mesecev brez zaposlitve. Čeprav se s padanjem števila članov krčijo tudi dohodki zbornice, je le-ta v minulem letu s pomočjo države in dežele spet izdatno podprla gradnjo stanovanj za kmetijske in gozdne delavce, saj je v ta namen izdala 8,214.400 šilingov.
0 Sejem prostega časa
Nižjeavstrijsko mesto Tulln je znano kot prireditelj tradicionalnega sejma rož in vrtnarstva. Letos v dneh od 8. do 16. junija pa bo v Tullnu prvič prirejen tudi poseben sejem, na katerem bo prikazano vse, kar je povezano s prostim časom. Razstavljalci imajo v halah, paviljonih in na lepo ter pregledno urejenem razstavišču na prostem na razpolago skupno nad 50.000 m2 razstavne površine, kjer bodo obiskovalcem sejma demonstrirali, kaj služi prostemu času in s čim se današnji človek lahko bavi v svojem prostem času. Vsaki izmed devetih sejemskih dnevov bo posvečen posebnemu področju; tako se bodo na primer vrstili „Dan vodnega športa", „Dan družine", „Dan hobbyja“ itd. Prireditelji ra-okrog 200.000 ljudi, ki se želijo spoznati čunajo, da bo sejemsko prireditev obiskalo z možnostmi za ustrezno oblikovanje prostega časa.
0 Gospodarstvo v letu 1967
Avstrijski inštitut za raziskovanje gospodarstva je pred kratkim objavil pregled gospodarskega razvoja v letu 1967. Iz tega pregleda je razvidno, da je bila gospodarska rast v Avstriji lani slabša kot leta 1966. Narodni bruto-proizvod se je lani realno povečal samo za 2,5 °/o na skupno 276,5 milijarde šilingov. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre pretežni del tega porasta na račun kmetijstva, kajti brez kmetijstva se je brutoproizvod povečal le za 1,6 %, medtem ko je leta 1966 znašal porast še 4,6 °/o.
Sobota, 11. 5.: 17.00 Za mladino: Daktari — 17.50 Zeleno za 275. reportažo — 18.00 Od tedna do tedna —
18.30	Dober večer v soboto želi Heinz Conrads —
19.00	Družina Feuerstein — 19.45 čas v sliki — 20.09 Komentar dr. Portischa — 20.15 Dopustna pripovedka
—	21.15 športni žurnal — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Nevarno potovanje, kriminalna igra.
Nedelja, 12. 5.: 16.30 Vsi pomagajo Teddyju — 16.45 Flipper — 17.10 Film zate — 17.40 Filopat in Patafil —
17.45	Avstrija aktualno — 18.00 Karl H. Waggerl bere iz svojih del — 18.30 Nedelja v Evropi: Stockholm —
19.00	čas v sliki, vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.15 Talisman — 22.05 Vroče četrt ure — 22.20 čas v sliki.
Ponedeljek, IS. S.: 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrija v stiki — 19.00 Playboy ima težko — 19.45 čas v sliki
—	20.15 Solo za O. N. C. E. L. — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.20 športna panorama — 22.20 čas v sliki — 22 30 Posebej za vas.
Torek, 14. 5.: 18.00 Angleščina — 19.00 Francoski šansoni — 19.45 čas v sliki — 20.09 Horlconti — 21.00 Črni Peter, satirična veseloigra Iz današnje Prage — 22.25 čas v sliki.
Sreda, 15. 5.: 10.00 Gorski kmetje v Avstriji — 10.30 Na obisku pri Hansu Froniusu — 11.00 črni Peter —
16.30	Pavliha in čarobna mačka — 17.10 Lassie, zgodba psa — 17.35 Svet mladine — 17.50 Za družino — 19 00 Televizijska kuhinja — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Smrt trgovskega potnika — 21.55 Veseli Gorenjci, glasbena oddaja — 22.25 čas v sliki.
Četrtek, 16. 5.: 11.30 Ekspedicija v živalski svet —
12.00	Združena Evropa — 18.00 Italijanščina — 18.30 šport — 19.00 Super Maks — 19.45 čas v sliki — 20.00 Zlati strel, zabavna oddaja — 21.35 čas v sliki —
21.45	Forumski pogovori — 22.45 Varšavski geto, dokumentacija.
Petek, 17. 5.: 10 00 Magnezlt iz Avstrijo — 11.00 Gola resnica — 18 00 Francoščina — 18.30 Avstrija v sliki — 19.00 Kriminalna igra — 19.21 Zanimalo vas bo
—	19.45 Čas v sliki — 20.15 Petek mora biti, kriminalna Igra — 21.30 Državljanska vojna v Rusiji — 23.00 Čas v sliki — 23.10 Glasba pred polnočjo.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.40 Jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba —
9.00	šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave, pregled sporeda — 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — 18.15 Odmev časa
—	18.45 šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil.
Sobota, 11. 5.: 5.05 Z godbo na pihala v novi dan
—	7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 13.50 Za filateliste — 14.00 Zborovska zabavna glasba
—	15.00 Roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Po novih poteh popevk — 18.45 Kulturnopolitične perspektive — 20.10 Zabavna oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 12. 5.: 6.35 Dober dan, prelepi maj — 7.35 Mamica, zate — 8.05 Kmečka oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča
—	13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah —
16.00	Pripovedka za materinski dan — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Pisane note —
18.30	Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite sem in zapojte — 19.15 šport — 19.30 Dobro razpoloženi — 20.10 In kaj mislite vi, gospod Farkaš — 20.45 Vse najboljše za materinski dan.
Ponedeljek, 13. S.: 5.05 Ljudske viže — 8.30 Roman
—	9.30 širni pisani svet — 11.00 Ljudska glasba —
14.00	Ženska oddaja— 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Otroška ura —
17.10	Glasba je naš konjiček — 19.15 In kaj menite vi — 20.10 Včerajšnji dan, radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov: Jugoslavija.
Torek, 14. 5.: 5.05 Z veselim zvokom — 8.05 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske pesmi in plesi — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Za koroško mladino — 14.00 Zenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Otroška ura — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja Delavske zbornice — 19.15 Ljudske pesmi — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Zabavna lahka glasba.
Sreda, 15. S.: 5.05 Ljudske viže — 8.05 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Majhna zgodovina medicine — 9.45 Ljudske pesmi — 10.20 Problemi mladine — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrije — 14.00 Ženska oddaja — 15.15 Dežela in ljudstvo — 15.30 Srečanje: literartura iz Koroške, Slovenije in Furlanije — 17.10 Iz Dunaja v svet — 18.00 Kulturni problemi Koroške — 19.15 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.10 Romantika in realizem v avstrijskem slikarstvu — 21.15 Veliki mirozov, ob obletnici podpisa državne pogodbe.
četrtek, 16. 5.: 5.05 Godba na pihala — 8.05 Zveneči jutranji pozdrav — 9.30 Dežela ob Dravi — 14.00 Ženska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Koncert dunajskih melodij — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Dobro razpoloženi —
20.10	Koroški hišni koledar — 21.00 Pojemo In pripovedujemo o deželi Drave.
Sobota, 11. 5.: 14.50 šolska oddaja — 18.00 Poročila
—	18.05 Kažipot — 18.30 Pustolovščine kapitana Coocka — 19.20 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mirno spite, humoristična oddaja — 21.30 Tek prijateljstva — 22.00 Bonanca, serijski film — 22.50 Poročila.
Nedelja, 12. 5.: 9.25 Poročila — 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Ringaraja, oddaja za otroke — 11.30 Film za otroke — 18.25 Osa, zabavno humoristična oddaja — 19.10 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zlati zadetek, quiz — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 15. 5.: 11.00 Osnove splošne izobrazbe
—	14.50 šolska oddaja — 15.45 Ruščina — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski kulturni pregled — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet, oddaja za otroke — 18.20 Poročila — 18.25 Poklicno usmerjanje — 18 50 Reportaža — 19.20 Znanost in mi — 19.40 Vokalno instrumentalni solisti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kulturne diagonale — 21.35 Oddaja resne glasbe — 22.05 Poročila.
Torek, 14. 5.: 14.50 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 18.10 Poročila — 18.15 Telesna rekreacija — 18.35 Film za otroke — 18.50 Torkov večer — 19.15 Mali svet na zaslonu
—	20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film — 22.10 Poročila.
Sreda, 15. 5.: 17.05 Madžarski pregled — 17.20 Poročila — 17.25 Lutkovni film — 17.45 Kje je, kaj je —
18.00	Napoved sporeda — 18.05 Poročila — 18.20 Ne črno, ne belo, oddaja za otroke — 19.05 Robot, glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ekran na ekranu — 21.35 Serijski film — 22.00 Poročila.
Četrtek, 14. 6.: 11.00 Angleščina — 14.50 šolska oddaja — 15.45 Nemščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Poročila — 17.30 Daljnogled, oddaja za otroke — 18.00 Napoved sporeda — 18.05 Poročila
—	18.15 Turistične Informacije — 18.20 Naši zbori —
18.45	Kalejdoskop — 19.05 Samci, kumoreska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Gledališki prenos — 22.00 Biseri glasbene literature — 22.15 Poročila.
Petek, 17. 5.: 14.50 šolska oddaja — 16.10 Filmi iz produkcije Zastava filma — 17.45 Poročila — 17.50 Deček Iz džungle — 18.20 Glasbeni zaslon — 19.05 Kulturni film — 19.35 Niso samo rože rdeče — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film — 22.05 Poročila.
Petek, 17. 5.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudska glasba sveta — 14.00 O ribiču in njegovih sinovih, pravljica — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo v konec tedna — 18.00 Koroška avto- in moto-revija — 19.15 Dobro razpoloženi — 20.10 Diletto musi-cale — 21.25 Europareport — 22.20 Preko mej.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23 00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opazovanja
—	7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10 05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.15 Lepi glas —
14.45	Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda
—	22.10 šport z vsega sveta.
Sobota, 11. S.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Agrarna politika — 6.45 Vesele melodije — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Smehljaj spada k lepemu vedenju — 13.00 Majhen koncert — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestrski koncert — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje: Bolgarija — 18.30 Ljudski plesi iz Bolgarije
—	19.45 Hombergov kaleidofon — 20.00 Igra je vse
—	22.10 Srce sveta.
Nedelja, 12. 5.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 8.15 Za materinski dan — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 14.30 Roman —
15.00	Popoldanski koncert — 17.05 Pisma materi —
17.30	Majhen koncžrt — 18.00 Samo veselje z glasbo
—	19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 19.45 La Ron-dine, opera — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 13. S.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Vesele melodije — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.00 Več uka, več znanja —
16.30	Majhne dragocenosti — 17.15 Knjiga tedna —
17.30	Mladinska redakcija — 19.45 šansoni — 20.00 Lahko govorimo o tem — 20.30 Evropski koncert —
21.30	Dunajska šola — 22.10 Znanost časa.
Torek, 14. 5.: 6.45 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.45 Koncertna glasba — 17.15 Radijska pripovedka — 17.30 Aktualnosti iz krščanskega sveta — 18.00 Večerni koncert — 20.00 Spectrum Au-striae — 21.30 Glasbeni feljton — 23.20 Eksperimentalna glasba.
Sreda, 15. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 6.45 Vesele melodije — 8.45 Dobrodošli z novicami — 15.00 Več uka, več znanja — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.30 Mladinska redakcija — 19.00 Večerni žurnal —. 19.45 šansoni — 20.00 Beethovnov ciklus — 22.30 Žena v belem, kriminalna igra — 23.10 Sodobna glasba.
četrtek, 14. 5.: 6.05 Predno odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelja glasbe — 15.00 Več uka, več znanja — 17.15 Avstrijska literatura danes — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Na potovanju po Evropi: Finska — 20.45 Beethovnove klavirske sonate — 22.30 Kraljica inštrumentov.
Petek, 17. 5.: 6.05 Nihče ne bo zadel — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 17.15 španski lirik Juan Ramon Jimenez — 17.30 Mladinska redakcija — 19.45 šansoni
—	20.00 Poročni dan, radijska igra — 21.05 Komorna glasba — 22.10 Knjige znanosti — 22.30 Žena v belem, kriminalna igra.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 11. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 12. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 13. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda — Za ženo in družino — 18.00 Koroški pevski zbori.
Torek, 14. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave — športni mozaik — Od tedna do tedna na Koroškem.
Sreda, 15. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Poper in sol.
četrtek, 16. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Slovenska narodna in zborovska glasba — Pokoncilski pogovori.
Petek, 17. 5.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Mali slovenski ansambli — Koroški kulturni pregled.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! domo In po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, It. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Naši ansambli — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.20 Kar po domače — 12.10 Čar mladosti — 12.40 Popevke iz študia 14 — 13.10 Zabavna glasba — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Lahka glasba — 21.30 Iz fonoteke radia Koper —
22.10	Oddaja za naše Izseljence — 23.05 S plesom In pesmijo v novi teden.
Nedelja, 12. S.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska Igra za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe In dela —
10.45	Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci
—	12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska ledna — 15.05 Pojo slavni operni pevci — 16.00 Radijska igra — 16.48 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljok, 13. S.: 8.08 Glasbena matineja — 8 55
Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.10 Chopinove mazurke In Lisztova rap-
Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR»Co
Dobrla ves-Eberndorf
Mešalnike za beton
80 I v najboljši kvaliteti
vključno motor	2590.—
brez motorja	1790.—
Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR
AVSTRIJA
reče vizij a
JUGOSLAVIJA
C/3
NOVICE I
iz 1
0 Obletnica judenburlkega upora
V	spomin na judenburškega in druge upore slovenskih vojakov pred 50 leti proti takratni Avstriji bo v ponedeljek na ljubljanskem pokopališču na Žalah spominska svečanost, s katero bodo počastili spomin žrtev teh uporov. Na svečanosti, ki se je bodo udeležili tudi udeleženci svoječasnih uporov v Judenburgu, Radgoni in Murauu, bo govoril Franc Leskošek-Luka. Letos jeseni pa bo društvo zgodovinarjev Slovenije to obletnico počastilo s posebno razstavo fotografij o uporih slovenskih vojakov.
^ Letos 320.000 parov čevljev
Mariborsko podjetje „Lilet“ je specializirano na proizvodnjo ženske obutve. V tem podjetju poteka proizvodnja na serijskem traku ter bo letos dosegla 320.000 parov. Polovico proizvodnje gre v izvoz, in sicer izvaža podjetje predvsem v obe nemški državi, na Švedsko, Poljsko in Dansko ter v Sovjetsko zvezo in Ameriko. Trenutno je v proizvodnji letna obutev, toda tudi za jesensko sezono ima podjetje pripravljenih že sto novih modelov, kar zagotavlja pestro izbiro.
0 Manifest o športu
V	Ljubljani je zasedal izvršni odbor mednarodnega sveta za šport in telesno vzgojo (ICSPE), ki spada v okviru specializirane organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo UNESCO. Na tem zasedanju so izdelali dokončno besedilo za „Manifest“ o športu", ki naj bi ga organizacija sprejela na svojem letošnjem kongresu meseca oktobra v Mehiki ter se obrnila na vso svetovno javnost z listino, ki bo opozorila na izredni pomen telesne vzgoje in športa.
0 65 milijonov litrov slatine
Proizvodnja mineralne vode v svetovno znani Slatini Radenci močno narašča od leta do leta. Lani so natočili 45 milijonov litrov slatine ter je bila proizvodnja za 26 odstotkov večja kot leta 1966, za letos pa pričakujejo, da bo proizvodnja narasla celo na 65 milijonov litrov. Mineralne vrelce v Radencih so odkrili leta 1833. V zadnjih letih so obnovili tudi večino zdraviliških objektov ter zgradili nove.
sodijo — 12.40 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 14.05 Razpoloženjska glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor »France Prešeren" iz Kranja — 17.05 Odlomki iz opere »Don Pasquale" — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Marjana Deržaj — 20.00 Simfonični orkester beograjsko filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 14. 5.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Vaški kvintet in pevci — 9.40 Cicibanov svet — 11.20 V ritmu današnjih dni — 12.10 Ansambel
PRODAJAM MLADE OSLE. — Mak Feliks, Podsinja vas — Bistrica v Rožu.
..Rimski virtuozi" — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 14 05 Pel minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Slovenska zborovska glasba — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Poje Lidija Kodrič — 20.00 Radijska Igra — 20.56 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba.
Sroda, 15. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica
—	11.20 Slovenske narodne in domače melodije —
12.10	Igra orkester Slovenske filharmonije — 12.40 Operetni zvoki — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Naši umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Requiem
—	21.00 Nočni akordi — 22.10 Za ljubitelje jazza.
Četrtek, 16. i.: 8 08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Pesmi in plesi Iz Vojvodine — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 21.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 14.05 Izbrali smo vam — 14.35 Lirika za otroke — 15.40 Majhen recital violinista Slavka Zimška — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turir. stična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.15 Pojo Elda Viler — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 21.00 Literarni večer.
Potek, 17. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Anica čepe poje slovenske narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 11.20 Igramo za vas —
‘Razširjajte
SLOVENSKI
VESTNIK!
12.10	Nekaj glasbe po špansko — 12.40 Iz kraja v kroj — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.45 Kulturni globus — 17.05 človek In zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razglodi po zabavni glasbi —
18.45	Na mednarodnih krlžpotjlh — 19.15 Poje Ivanka Kraševec — 20.00 Glasbeni cocktall — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih —
22.10	Iz sodobne mehiške In argentinske glasbe.
J