TRI DJEZIKE 
GUČALI 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 27. novembra 2008 • Leto XVIII, št. 48 
 70 lejt Mejšanoga pevskoga zbora Avgust Pavet 

»Lejpa pesem je dvojna molitev« 
Tau je vözdigno v pridigi pri svetoj meši 22. novembra na Gorenjom Seniki odranski dekan Lojze Kozar. Meša, stero sta darovala z domanjim župnikom Ferencom Merklinom, je bila hvalo davanje za tau, ka na Gorenjom Seniki pesmarge v pevskom zbori spejvajo že 70 lejt nepretrgano. Kak je gospaud Kozar pravo, zatok je lejpa pesem duplanska molitev, ka gnauk vali gospoda z rečami, z vsebino, ranč tak pa ga vali z melodijo. Pri toj meši je s pesmijo valo Boga jubilantni zbor, steri že dugo lejt spejva pri slovenski mešaj. Kulturni program po meši je začno mlašeči pevski zbor gorenjeseničke šaule, steroga vodi Ibolya Neubauer. Kak je pravla voditeljica programa Kitti Virovec, vüpajo se, ka do tej mlajši kesnej tö členi odrasloga zbora, vej pa največ gnešnji členov zbora je tö v šauli začnilo spejvati. Po prvom nastopi jubilantov je navzoče – med njimi generalnoga konzula Draga Šiftarja, etnomuzikologa Julijana Strajnarja, hčerko Avgusta Pavla Judito Pavel -pozdravo predsednik zbora Laci Bajzek, steri je na kratko gučo od prehojene poti, od nekdanji pesmarov in zborovodij. Zavalo se je Slovenski zvezi, stera zbori omogauči, ka leko nemoteno dela, ojdi nastopat doma, v Sloveniji pa po drugi rosagaj tö. Ranč tak se je zavalo za pomauč Državni slovenski samoupravi pa gorenjesenički slovenski samoupravi, sterivi tö pomagata zbor. 
»Slovenski človek rad spejva. Pa nej samo rad, dapa zna tü spejvati…se že tak narodi, da v krvi, v žilaj nosi večglasnost. 



V Porabji je tau najbole za Gorenji Senik istina. Tak v cirkvi kak po gostüvanjaj pa veselicaj se čüje pesem. Nindrik tü moramo iskati vzroke, da na Gorenjom Seniki že 70 lejt mamo pevski zbor,« je začno svoj guč z rečami Irene Barber predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök, stere je dojspisala ob 60. oblejtnici zbora. Zavalo se je zbori in gnešnji zborovodkinji Mariji Trifus, stera vodi zbor že od leta 1985, za opravlanje njinoga poslanstva. Členom zbora je podejlo spominsko listino, ejkstra je vözdigno Vero Gašpar, stera najduže spejva pri zbori, začnila je 1953. leta. Ranč tak ji je Vojko Stopar, namestnik direktorja Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, podelil častno jubilejno Gallusovo značko, ka že 55 lejt spejva, zlato Gallusovo značko sta dobila Laci Bajzek (27 lejt) pa Magdalena Zrim (26 lejt), srebrno trgé (Šandor Merkli, Laci Kosednar, Gabor Wachter), bronasto Gallusovo značko pa 12 članov zbora. V svetašnjom programi sta gorstaupila dva zbora iz Slovenije tö, iz sausedne vesi Martinja moški kvartet, steroga vodi Ciril Kozar, steri pri seničkom zbori tö spejva že 11 lejt. Drugi zbor 
-KUD Jevnica -je prišo iz občine Litija pa je navdušo s svojim zbranim petjem. Pevce je na konci čakalo prijetno presenečenje tö. Judita Pavel njim je v lejpoj pletenoj ladici (gde do leko notra kote držali) prinesla 70 lejpi rdeči djabok iz gračenka svojga očo Avgusta Pavla. 

Marijana Sukič 
2 


Slovenija ima novo vlado  Zadnji djilejš predsedstva ZSM v leti 2008  
PREMIER BORUT PAHOR,  Gospodarske težave se  
MINISTER ZA SLOVENCE PO SVETU  poznajo v Slovenskom  
BOŠTJAN ŽEKŠ  daumi tö  

Od minulega petka, 21. novembra, ima Slovenija novo vlado, ki jo vodi 45-letni prvak Socialnih demokratov in doslej poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor. V vladi je 18 ministric in ministrov, med njimi vnovič minister za Slovence po svetu – akademik, dr. Boštjan Žekš. Za državnega sekretarja v ministrstvu za Slovence po svetu je bil imenovan docent dr. Boris Jesih z Inštituta za narodnostna vprašanja, odličen poznavalec razmer med Slovenci v sosednjih državah, zlasti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Raziskovalca na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tudi urednika publikacije Razprave in gradivo, zdaj državnega sekretarja, bomo predstavili v prihodnji številki Porabja. Sicer pa se je zgodba nove vlade razpletala takole: predsednik države dr. Danilo Türk je 3. novembra državnemu zboru predlagal, naj za mandatarja za sestavo nove vlade izvoli predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja. Predsednik države je ob tem dejal, da mu je v veliko zadovoljstvo, »da je ugleden slovenski politik in povezovalna osebnost sprejel kandidaturo za mandatarja prihodnje vlade.« Borut Pahor je 7. novembra postal šesti predsednik slovenske vlade. V državnem zboru je zanj glasovalo 59 poslancev, 24 jih je bilo proti. Za novega premiera so glasovali poslanci iz vseh strank, razen iz Slovenske demokratske stranke dosedanjega predsednika vlade Janeza Janše. Novi predsednik je po glasovanju povedal: »Trdno sem odločen, da upravičim vaše zaupanje in pričakovanje naših ljudi, ki jih tu predstavljate. Zdaj ni zame nič pomembnejšega od tega, da nam vsem skupaj uspe premagati prihajajoče ovire in pospešeno nadaljevati pot Slovenije v krog najrazvitejših in najsolidnejših držav na svetu.« Borut Pahor se zaveda razmer v svetu, vendar razmišlja, kako iz sedanjih težav narediti priložnost: »Ne na zadnje je prav ta velikopoteznost Slovenijo v zadnjih dveh desetletjih pripeljala iz dežele v globoki gospodarski, politični in družbeni krizi v samostojno državo, ki je uspešno opravila predsedovanje Evropski uniji. Ta izkušenost nam daje vso potrebno samozavest, da v prihodnost gledamo sicer s potrebno zaskrbljenostjo, toda nikakor ne s strahom, temveč s pogumom in optimizmom.« Sledilo je sestavljanje nove vlade, ki je bilo bolj zapleteno, kot bi površno sklepali iz dilem predsednika upokojenske stranke Desus in dotedanjega ministra za obrambo Karla Erjavca, kateri ministrski fotelj bo le-ta imel v bodoči vladi. Željo, da nadaljuje na stolu, na katerem je sedel med vlado Janeza Janše, je Borut Pahor zavrnil in predsedniku Desusa ponudil ostale resorje, vendar se Karl Erjavec dolgo ni mogel odločiti, na koncu pa je postal minister za okolje in prostor. Koliko je predsednik Desusa pogosteje javno razlagal, koliko ministrstev morajo dobiti upokojenci, toliko bolj so v ozadju potekala prizadevanja Liberalne demokracije (predsednica Katarina Kresal) in Zaresa (predsednik Gregor Golobič), da dobijo čimveč ministrstev in državnih sekretarjev. Delitev ministrskih mest ni bila niti približno tako preprosta, kot so jo želeli v javnosti prikazati strankarski prvaki, zdaj vsi ministri. Novi predsednik Borut Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni, odraščal v Šempetru pri Novi Gorici. Po maturi na novogoriški gimnaziji je vpisal študij mednarodne politologije na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Med študijem je spoznal partnerico Tatjano, študentko prava, s katero ima sina Luko. Študij je končal z diplomsko nalogo Mirno reševanje sporov, ki je bila nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Ponudila se mu je priložnost nadaljevanja študija v ZDA, toda raje je sprejel pripravništvo v Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije in v časniku Komunist objavil članek, v katerem je pisal o sestopu z oblasti. Zaradi prispevka je bil grajan v Beogradu, vendar mu to ni preprečilo, da bi kandidiral v centralni komite. Leta 1989 je bil pri šestindvajsetih najmlajši član slovenskega CK. Predsednik Socialnih demokratov, tedaj Združene liste socialnih demokratov, je postal leta 1997 in stranko skoraj s tal, na letošnjih parlamentarnih volitvah pripeljal na vrh, do zmage. Po ocenah analitikov velja za zmernega politika evropskega formata, vedno pripravljenega na dialog s somišljeniki in političnimi nasprotniki. Med osemnajstimi slovenskimi ministri je pet žensk: Katarina Kresal, za notranje zadeve; Ljubica Jelušič, za obrambo; Irma Pavlinič-Krebs, za javno upravo; Majda Širca Ravnikar, za kulturo in Zlata Ploštajner za lokalno samoupravo. Poglejmo še dva, s svetom in sosednjimi državami najbolj povezana ministra, in sicer sta to Samuel Žbogar za zunanje zadeve in Boštjan Žekš za Slovence po svetu. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je eden zanimivejših slovenskih diplomatov, ki so se poklicno izoblikovali, ko je misijo pri Združenih narodih vodil Danilo Türk. Diplomiral je iz mednarodnih odnosov, odprl je slovensko veleposlaništvo v Pekingu, delal kot državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2004 je postal sloven-ski veleposlanik v Washingtonu, na zadnje je delal v Inštitutu za strateške študije. Prejšnji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Boštjan Žekš je doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti in redni profesor za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in predstojnik univerze v Novi Gorici, če omenimo le nekaj osnovnih podatkov uglednega strokovnjaka in rednega člana SAZU od leta 1991. V prvih izjavah se je zavzel za načrtno in poglobljeno sodelovanje s Slovenci v svetu, pri čemer je posebej izpostavil stike z najmlajšo generacijo strokovnjakov, ki so se odločili za delo v drugih državah. Razumljivo, da se bodo s problematiko Slovencev v sosednjih državah srečevali tudi drugi ministri, denimo ministrica za kulturo Majda Širca Ravnikar, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, minister brez listnice za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, minister za promet Patrick Vlačič in ostali člani slovenske vlade, ki se bo z madžarsko vlado na drugi skupni seji zbrala, tako zdaj kaže, na pomlad leta 2009. 


Ernest Ružič 

Členi predsedstva Slovenske zveze so se v tom leti slednjič srečali 19. novembra v Slovenskom daumi. Na dobro pripravlenom djilejši, za steroga sta gradivo (anyag) pripravile sekretarka in sodelavka Zveze Klara Fodor in Gyöngyi Bajzek, je bilau največ gunča o tom, kak tadala s Porabje d.o.o-jem, steri upravla Slovenski dom, ma prejk restavracijo pa hotel. Že na zadnjom djilejši se je pokazalo iz finančnoga poročila (pénzügyi beszámoló), ka ma d.o.o minus, zakoj voditeli najbole tau držijo krivo, ka je v hoteli malo lidi, gostov. Pred par lejtami je v ednom leti v hoteli bilau 47 milijonov prometa (forgalom), zdaj pa skurok za 20 milijaunov menje. Zatok se je te predsedstvo tak odlaučilo, ka de iskalo poslovodja-menedžera, steri se razmej na hotelirstvo, na tau, kak se mora hotel pa njegve storitve (szolgáltatás) odavati. Na razpis so se glasili štirge, v drugom kraugi sta ostala dva, komisija je vöodebrala Georgino Varga, stera je mejla največ znanja pa prakse pri tom deli. Na tom djilejši se je ona tö nutrapokazala predsedstvi. Na tom djilejši, gde se je prejkpoglednilo, kak je d.o.o. gazdüvau v prvi deveti mejsecaj leta 2008, se je pokazalo, ka so rezultati ešče lagovejši, kak so bili pred ednim letom, gospodarske težave, baje, ka so po cejlom rosagi, so dosegnile nas tö. Finančni direktor Štefan Küplen je pravo, ka že par lejt guči, ka mamo preveč delavcov v iži, ka bi se tau delo leko opravilo z menje lidi tö, če bi njini delavni čas pa njine naloge (feladatok) bile fleksibilne. Če bi prej d.o.o emo menje kak dvajsti lidi, bi ma ništerne porcije (davke) nej trbelo plačüvati. Zatok tak misli, ka bi ništrne delavce leko prejkvzela Zveza, ništrne bi pa mogli odpistiti. S tejm se nikak nej strinjala sekretarka Zveze Klara Fodor, stera misli, ka v takšnom težkom cajti nej slobaudno lidi odpistiti. Skur gnako je mislila predsednica nadzorne komisije Elizabeta Šoš, stera je pravla, ka trbej počakati eške pau leta, edno leto, nauvi poslovni direktorici dati možnost, ka pokaže, ka zna pa kak leko pomaga. Pri delavcaj tak misli, ka de baukše, če do delali na den menje vör (recimo 6), kak pa ka bi je taposlali. Dapa kak je pravla, tau je že kompetenca nauve poslovne direktorice. Če pa za pau leta, edno leto nemo vidli, ka bi se kaj na baukše obračalo, trbelo de razmisliti o tome tö, ka se hotel pa restavracija data v arendo. Dapa tau naj bau rejsan slejdnja rešitev, ka pride v poštev. V drugom tali djilejša so se na kratko prejkpogledali letošnjo delo Slovenske zveze, programi, steri do še do konca leta. Gradivo je bilau pisno pripravleno, člani so dostakaj nej meli vcujdati. V pisnom gradivi se vidi, ka je 2008. leta Slovenska zveza dala do tejga djilejša kak pomauč šaulam, društvom, samoupravam 4.530 000 forintov, z letošnji pejnez, steri so za tau bili, je ostalo ešče 470.000 forintov. Ka so na slejdnji djilejš tö poslali prošnje za pomauč, se je predsedstvo odlaučilo, ka da za nauvi sakalovski mikrobus (kombi) 100.000 forintov, za nogometno drüštvo v Slovenski vesi 100.000 forintov, za športno drüštvo Števanovci 130.000 forintov pa za futbaliste (Stare pojbe) 70.000 forintov. Avtorica članka sam predsedstvo seznanila s tejm, da se letos pa pripravla božični knjžni dar, v sterom de pauleg Slovenskoga kalendara ešče edna knjiga od Miška Kranjca (10 njegvi pripovejsti v domanjom 
– prejkmurskom – geziki pa v knjižnoj rejči v prevodi Ferija Lainščka). Do svetkov pa vöpride knjiga Franceka Mukiča Garaboncijaš v vogrskoj rejči tö. Andreja Kovač, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina, je na kratko tapravla, kakšne natečaje so notdali pa stere so že dobili (800 gezero forintov za pokrivanje stare pavarske iže v Andovcaj; dobili so pejneze za vodnik po Porabji tö, pripravili so projekt na razpis Inter-reg, Sosedski programi itd). Pod zadnjoj točki dnevnoga reda se je predsedstvo odlaučilo o nagradaj (jutalom) za delavce Zveze, uredništva, vodje kulturni skupin. 

Marijana Sukič 

Porabje, 27. novembra 2008 

3 




Sodelovanje s porabskimi sadjarji se 
bo nadaljevalo 

18. novembra se je na delovnem obisku na Generalnem konzulatu RS v Monoštru mudil državni podsekretar na Ministrstvu RS za kmetijstvo, dr. Vladimir Če
ligoj, ki je skupaj s strokovnjakoma Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor na srečanju s porabskimi sadjarji povzel letošnji program sodelovanja na področju sadjarstva. Udeležence srečanja je najprej pozdravil generalni konzul mag. Drago Šiftar in je potem besedo dal gospodu Čeligoju, ki je na kratko povzel letošnje dejavnosti. Sodelovanje se je začelo z ogledi sadovnjakov v Porabju, narejene so bile analize zemlje, ki so jih dobili vsi porabski sadjarji in opravljen je bil program gnojitve. V jesenskem obdobju sta bili izvedeni dve ekskurziji v Avstrijo in južno Tirolsko, kjer so si porabski sadjarji ogledali sadovnjake. Pred kratkim pa je bilo izvedeno izobraževanje, ko je bila v praksi predstavljena pravilna zimska rez jablanovih nasadov. »Ker ocenjujemo, da je bil ta program koristen, želimo stvari peljati naprej, širiti in pa peljati v ekonomsko smer, da se od tega sadjarstva pridobi tudi določen košček kruha, da tako rečem,« je povedal in pre-dal besedo strokovnjakoma, da bi povedala, kakšna so bila njuna opažanja. Gospa Eva Tkalčič je obžalovala, da se direktor Kmetijskega zavoda, ki je bil eden od pobudnikov programa, ni mogel udeležiti srečanja. »Mi si želimo, da bi sodelovali naprej v tem sadjarskem progra
mu in upam, da bomo danes zastavili skupne temelje tudi za bodoče sodelovanje,« -je dejala. Gospod Andrej Soršak je po-


drobneje predstavil aktivnosti v tem letu. »Mene veseli, da smo uspeli ta program, ki smo si ga zadali, skoraj v celoti tudi izvesti. Če na kratko povzamem, 
o čem smo mi razmišljali, da bi bilo pametno v bodoče početi, gre predvsem zato, da bi se več dogajalo na vaših nasadih, da bi se vas spremljalo s tehnološkega vidika. To se pravi, da bi vi dobivali tudi naša obvestila, ki izhajajo letno, to je 15 tehnoloških obvestil, in še 15 obvestil iz varstva rastlin.« Gospod Soršak je še vsakemu udeležencu predal vabilo na 4. Lombergarjev sad
jarski posvet, ki bo 12. decembra v Mariboru. Na tem posvetu bodo glavne teme podnebne spremembe, mreže proti točam in pa namakalni sistemi. V imenu porabskih sadjarjev se je strokovnjakoma in podsekretarju za strokovno pomoč in uspešno sodelovanje zahvalil Alojz Hanžek. 
»Moramo se zahvaliti, ker smo veliko pomoči dobili od vas. Jaz, kot najstarejši sadjar, sem zmeraj mislil, da veliko vem o sadjarstvu, in zdaj, ko smo imeli strokovna srečanja z vami, in smo dobili veliko nasvetov od vas, vidim, da sploh ne znam toliko, kot sem si mislil. Ogromno smo se od vas naučili in upam, da bomo tudi v prihodnje lahko sodelovali z vami. To ni bila denarna pomoč, ki ste nam jo ponudili, temveč strokovna, in jaz mislim, da je ta za nas bolj pomembna kot katerakoli finančna pomoč.« 
V nadaljevanju so udeleženci sestanka razpravljali o možnostih pridobivanja ustrezne strojne opreme ter tudi finančne pod-pore, in se dogovorili, da bodo skupaj iskali možne poti. Konkretno sodelovanje s porabskimi sadjarji pa se bo nadaljevalo spomladi, ko bodo glede na pričakovano količino pridelka razmišljali o prodaji sadja in skušali navezati stike s trgovci. 
Nikoletta Vajda 



Porabski sadjari v Bolzanu 

5. in 6. novembra 2008 je Kmetijsko gospodarski zavod Maribor -v okviru projekta Strokovno izobraževanje porabskih sadjarjev 
-ki se financira s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, organiziral strokovno 


ekskurzijo za porabske sadjarje. Soorganizator ekskurzije je bila Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra. Iz zavoda so porabsko skupino, ki smo jo sestavljali Jože Bajzek (Lonko) z Gornjega Senika, Jože Čer z Verice, Laci Holec iz Andovcev, Ildiko Pinter iz Slovenske vesi in avtorica članka, Viktorija Hanžek, vodili mag. Zlatka Gutman Kobal, Andrej Soršak in Boštjan Matko. Iz Monoštra smo krenili proti Avstriji v sredo, 5. novembra. Prva naša postaja je bila v Markt Hartmannsdorfu v Avstriji, kjer je sedež podjetja FRUSTAR. Tukaj smo si ogledali dva sadovnjaka jablan, ki so pokrite z mrežo proti toči. 


TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA 
NA GORNJEM SENIKU 

Že četrto leto se na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku odvija dvojezični pouk. Ker se je v zadnjih letih narodnostna struktura prebivalstva nekoliko spremenila (mešani zakoni, več madžarskih družin), je vedno manj staršev, ki bi lastnim otrokom lahko pomagali pri slovenskem jeziku. Zato so me, avtorico tega zapisa, učiteljice predvsem nižjih razredov na našem zadnjem strokovnem srečanju v preteklem šolskem letu opozorile na ta problem. Na začetku tekočega šolskega leta smo se dogovorili, da na roditeljskem sestanku povprašajo starše, če jih zanima obiskovanje začetnega tečaja slovenščine. Javilo se je 5 staršev, ki se jim bodo pridružili še 3 učitelji, ki se prav tako želijo (pravzaprav morajo) učiti slovenščino, ker seniška šola načrtuje dvojezični pouk tudi na predmetni stopnji. Tečaj bo izvajala Beata Bajzek, ki je pred časom končala študij slovenščine v Sombotelu, stroške bo pokrila Državna slovenska samouprava, za učbenike pa je poskrbelo slovensko šolsko ministrstvo. 
Pred nekaj dnevi so se tečajniki dobili na prvem srečanju. Predlagali smo najmanj 70 ur, po tem pa bo vse odvisno od zanimanja in učinka. V Porabju, konkretno v Monoštru, je v preteklih letih bilo kar nekaj tečajev slovenščine različnih zahtevnostnih stopenj, ki jih je organizirala Zveza Slovencev, izvajalo pa več različnih izvajalk. Na Gornjem Seniku je to prvi tečaj take vrste, zato iskreno želimo, da bo čim bolj uspešen, v zadovoljstvo udeležencev in izvajalke. 

Valerija Perger 
Predstavili so nam način dela tako pri pridelavi jabolk in smo se seznanjali tudi s predelavo. Sadjarji so organizirani v zadrugo tako, da pridelek posameznikov prebirajo, sortirajo, pakirajo in prodajo preko zadruge. 
Po končanem ogledu smo pot nadaljevali proti avstrijski Koroški. Ustavili smo se v St. Andreju, kjer sta nas že čakala dva gospoda, sadjarja, koroški Slovenec in Avstrijec, ki delata na enak način. Ni nobene zadruge ali podjetja, ki bi posredovalo med sadjarjem in kupcem. Vsaka kmetija sama predela svoj pridelek. Pobrana jabolka sami sortirajo in seveda prodajo, imajo pa tudi lastne jabolčne izdelke. Naslednja točka naše ekskurzije je bila Južna Tirolska v Italiji, kamor smo prispeli zvečer ob enajstih. Naslednji dan, v četrtek, smo si ogledali mednarodni sadjarski sejem INTERPOMA 2008 v Bolzanu. Tega sejma so se udeležili vsi, ki kaj pomenijo med sadjarji tako v evropskem kot v svetovnem merilu. Vsako večje podjetje, ki dela na področju predelave ali pridelave sadja ali dela za to področje, je imelo svojo stojnico. Lahko smo si ogledali moderne traktorje, nabiralne stroje ter naprave za embalažo, škropilnice, stare in nove sorte jabolk in še mnogo stvari, ki so potrebne v nekem večjem sadovnjaku. Popoldan smo si ogledali mesto Bolzano in okolico, katerega imenujejo tudi sadni vrt Evrope, saj so po celi dolini vse do Merana samo sadovnjaki in vinogradi. Menim, da je bila ekskurzija zelo zanimiva in poučna za porabske sadjarje, čeprav je večina tega, kar so videli, zanje zaenkrat še nedosegljivo. Nikdar se pa ne ve, kaj prinese prihodnost. 

Viktorija Hanžek 

Porabje, 27. novembra 2008 

4 





Tisoč let zgodovine v dokumentih


»Či bi sto z drüga ženov v klejti piu vnoči ali vujdné, dveri bi doli zapro, ino bi tam praznüvo ž njauv, či oženjeni, plača 12 forintov, či je junak 6 forintov.« 
-lahko v gorskih bukvah iz Stanjevcev iz leta 1795 spoz
namo kazni za grehe, storjene v vinogradih. Ob dokumentu, ki je eden od sedmih besedil v izvirnem prekmurskem narečju, sestavlja pred kratkim izdano publikacijo z naslovom Viri za zgodovino Prekmurja še blizu dvesto drugih virov, ki so nastali na tem območju med letoma 871-1921. Skoraj tisočletna zgodovina ogrskih Slovencev je zdaj prvič obsežno predstavljena v dveh zvezkih s pomočjo virov, ki se nahajajo v Arhivih Železne in Zalske županije. Na predstavitvi zvezkov v Monoštru je namestnik direktorja arhiva v Sombotelu Miklós Melega povedal, da gre za projekt, ki se je začel pred šestimi leti. Leta 2002 so arhivarji v Zalaegerszegu prišli na zamisel, da bi skupaj s svojimi slovenskimi kolegi pripravili zgodovinsko čitanko za prekmurske srednješolce. Leto kasneje se je pričelo zbiranje virov in kmalu se je izkazalo, da bo publikacija večjega formata in uporabna tudi za strokovne bralce. Kljub temu so ohranili kratke uvode pred posameznimi viri, ki umeščajo dokumente v zgodovinski okvir, medtem pa podajajo strnjen pregled zgodovine Madžarskega kraljestva. To je dobrodošlo predvsem v krogu tistih slovenskih strokovnjakov, ki zgodovine Ogrske 


ne poznajo natančno, se pa želijo ukvarjati s prekmursko preteklostjo, ki še danes velja za belo liso na zgodovinskem zemljevidu Slovenije. Pri novi publikaciji lahko omenimo poleg nenavadne zvrsti tudi časovno in pros


torsko širino, saj gre za obravnavo tisočletne zgodovine območja, ki je nekoč spadalo v dve madžarski županiji. To tudi pomeni, da so originalni viri pri različnih inštitucijah, zato so k sodelovanju pritegnili kar 13 strokovnjakov. Rokopis madžarskih arhivarjev so pregledali zgodovinarji v Sloveniji po uspešnem prevajalskem delu, ki zagotovlja uporabnost knjige v precej širšem krogu, predvsem med raziskovalci, ki madžarskega je na predstavitvi nakazala možnosti uporabe zbirke dokumentov v porabskem šolstvu. Poudarila je skupno jezika ne poznajo. Pri izbiri dokumentov so se uredniki trudili, da bi bili prisotni vsi pomembni javnozgodovinski dogodki, od vojaških operacij, večjihepidemijdo prve svetovne vojne in njenih posledic. Ob tem so prikazani gospodarsko življenje, vsakdanjik ter lončarstvo, vinogradništvo, gozdno gospodarstvo in živinoreja. Obravnavana je izgradnja železnice in infrastrukture nasploh oziroma nastanek bank. Višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger 


pripadnost prekmurskih in Porabskih Slovencev k isti jezikovni in kulturni tradiciji in posledično prepletenost njihove zgodovine. Predlagala je, naj tako učitelji zgodovine kakor tudi slovenskega jezika in predmeta spoznavanje slovenstva preučijo publikacijo in objavljene vire uporabijo kot ilustracijo pri pouku. To lahko storijo v manjši meri tudi v osnovni šoli, še posebej dobrodošla pa je zbirka pri pripravi maturitetne seminarske naloge pri spoznavanju slovenstva na gimnaziji. Vsekakor pa naj bi po dokumentih posegli tudi porabski študentje na madžarskih in slovenskih univerzah. Poudarila je tudi pomen uvoda v prvo knjigo, ki daje pregled poimenovanj ogrskih Slovencev in njihovega območja, saj lahko le-ta razjasni marsikatero ukoreninjeno, toda napačno predstavo o pripadnosti manjšine na Madžarskem. V zaključku predstavitve je Marija Kozar, etnologinja 
le sedem. Pojavljajo se od 18. stoletja naprej in so vsi uradnega značaja, razen učbenika Štefana Lülika, ki je bil objavljen vzporedno v prekmurščini in madžarščini. V knjižni slovenščini pa je zapisan prekmurski potopis raziskovalca Antona Trstenjaka, v katerem se pojavlja – kot izjema v zbirki – poimenovanje 
porabske vasi, in sicer Števanovcev. Zbirka vsebuje tudi ilustracije in tematske zemljevide ter seznam krajev v slovenskem in madžarskem jeziku, ki olajša identifikacijo posameznih prekmurskih naselij. Prav tako pomoč nudi priložena zgoščenka, ki omogoča hitro iskanje po gradivu, ki vsebuje tudi do sedaj neobjavljene dokumente. 

-dm-

Porabje, 27. novembra 2008 

5 




Žitek je maurdje (3) 


»Život je more,« - spejva poznani srbski muzikant Đorđe Balašević pa s tem misli na tau, ka vsi sedimo na barki žitka, pa če smo rejsan mi kapetani, se z nami maurdje dostakrat špila. Včási smo vrkaj, včási spodkar, gnauk je voda mérna, gnauk nas viheri lüčajo. Dosta mornarov se vtopi v maurdji, dosta je srečno domau pride. Leko pa bi naaupek tö pravli, »maurdje je žitek,« vej si pa človek že od inda svejta želej priti k veukoj vodi, ka bi se malo spočino, kaupo. V naši sunčni gesenski cajtaj ge tö dostakrat brodim na tau, ka je vrejmen ranč takšo, kak gda sem se maja s padašom odpelo na rovačko maurdje, v veuki varaš Split. 
V soboto je biu svetek vsej delavcov, prvi maj. V Spliti tö majo šegau, ka v najvekšom parki v varaši napravijo veuki piknik. Te park, šteri bole tak vövidi kak kakši lejs, se zove Marjan. Na malom brgej geste edna veuka gaušča, gde se leko 
konec kedna lüstvo malo zlufta pa špancéra. Če štoj po vnaugi stubaj pride čisto gor, si leko od vrkaj pogledne cejli varaš. Od tam se vidi, ka je v Spliti nej samo zgodovina glavna, liki je industrija (ipar) tö fejst krepka. Za prvi maj so v Marjani gra küjali pa dosta koncertov meli. Gda sva se s padašom povrnaula nazaj v center, so se po kamlasti ulicaj pelali stari autonge iz šestdeseti pa sedemdeseti lejt preminaučoga stoletja. »Za prvi maj so venak busi tö šenki,« -mi je pravo padaš, gda sva se vsela na prvoga, šteri vozi prauti malomi varaši Solin. Brž sva gorprišla, ka je nej tak, vej je pa lüstvo flajsno lüknjalo karte. Nekak nama je povödo, gde moremo doj z busa titi, müva sva pa don prenaglo dojskočila. Tak sva najšla malo cerkvico, gde so negdešnji Sveti Oča, Janez Pavel II. med svojov potjauv na Hrvaškom sveto 
mešo držali. Na spomin toga so postavili eden veuki kamen, na šterom papež blagoslavla Hrvate. Mali varaš Solin je nej tak mali, če človek zablaudi. S padašom sva iskala tiste zidine pa stare kamle, šteri so ostali iz rimski cajtov iz negdešnjoga varaša Salona. Nej pa nej sva najšla dobre poti, tak sva prišla med edne gračenke, 
gde sva žive düše nej vidla. Gnauk pa se je samo pripelo en auto. Müva sva brodila, etak ali tak dobro gučiva rovački, vej ga pa vöopitava. »Kak se pride do stare Salone?« Kratka tüuča. »Ka ste vi, Hrvati?« Tü sva začnila malo švicati, ka sva dobro znala, ka vekši tau lüstva v Dalmaciji ne more vöstati Slovencov. Te mi je brž na pamet prišlo, ka bi bilau, če bi ma pravli, ka smo z Vogrskoga. »O, dobri padaške Vaugri, Győr, Székesfehérvár, bograč,« -je iz njaga že tekla rejč. V gnešnjom cajti je trbej skrb meti, komi ka pravimo, depa müva s padašom sva rejšeniva bila. Najšla sva staro graubišče pa amfiteater, vidla sva, v kakši zidinaj so stari Rimljani živeli na rovačkoj zemli. Autobus naja je pelo dale prauti Trogiri. Iz vogrske zgodovine poznamo varaš kak Trau, kama je pred Tatarami pribejžo krau Béla IV. Center toga sploj maloga varaša je na ednom otoki, na šteroga leko prejk ednoga mausta pridemo. Gnes tam živé kauli gezero petstau lidi, šteri se zvekšoga spravla
jo s turizmom. Eške tistiva dva stariva gospauda tö, šteriva sta za drauvne peneze igrala pa spejvala. Če leko tisto igranje pa spejvanje zovemo. Eden je nebesko stiskavo svojo dudo, drügi pa tak kričo, kak lik bi ga zaub bolo. Ne vejm, če sta dosta lüstva prizvala v varaš, šteri je tau Svetovne erbe UNESCO-na. Meni je Trogir eden najlepši krajov, ka je na malom mesti dosta lejpi zidin iz kamla. Majo svojo cerkev, glavni plac, pa vauske ulice ranč tak kak vsi varaši, šteri so prva slišali cüj k Benetkam, k Velenci, kak na priliko Piran v Sloveniji pa rovački varaši po cejlom Jadrani, med njimi Rovinj. »Ka geste na Šolti?« - sva drügi den zrankma spitavala v hoteli. »Na tistom otoki nega nika,« 
-sva dobila odgovor. Müva sva pa bole čedniva bila, vej že müva nika ziškeva. Gda se je naš šift približavo k otoki, je že tau špajsno bilau, ka je na stejni pisalo: »Blajžene svetke pa srečno nauvo leto.« Majuša. Nejsva zgibila volau, začnila sva iskati po vesi. Nejsva dala valati, ka na otoki srejdi Jadrana nika nega. Pa istina, edna domanja ženska je pravla, ka je eške najbole pauleg bauta v sausednjoj vesi. Pau vöre sva odila gor na brejg, gda sva prišla v najvekšo ves na otoki. Na tabli smo vidli imena vesnic: »Gornje Selo«, »Srednje Selo«, »Donje Selo«. (Nej so se dosta mantrali z imenami vesnic). Vesi so ranč takše kak na priliko na slovenskom Krasi, s 
kamla zozidanimi rami z niskimi strejami. Gda sva obed iz baute zela, sva šla nazaj k maurdji, ka če že nika nega, naj si don noge namačemo. Pá sva gorprišla, ka je majuš. Voda je nej mejla več kak petnajset stopinj Celzija, pa če sva rejsan v kopalni lačaj bila, sva samo na vlaki noge nut v vodau tiskala. Nej je bilau tak na zadnji den naše poti po Hrvaškoj. Prva kak bi cug odpelo nazaj prauti Zagrebi pa Ljubljani, sva se eške slejdnjič napautila na maurdje. Sunce je sijalo, plitva voda se je brž segrejla. Vse puno lidi se je kaupalo, stari, mladi, podje, dekle. Müva pa sva nej vüpala turbe na štrandi njati, zatok sva samo na süjom gledala drüge. Pravijo, ka je sezona na Jadrani od majuša do septembra. Če se stoj ške kaupati, naj bole vleti dé, če se ma ne vnauža, ka je kauli njega dosta lidi. Što pa bole zavolo varašov ali krajine dé, ma leko sprtolejtno ali gesensko sunce polepša dneve dopusta. 

-dm-



Porabje, 27. novembra 2008 

6 




Mi smo doma tri djezike gučali 

Če več djezikov znaš, več si se ge nemški mogla navčiti. Seniki na hidroelektrarni. Tam no (jeguljo) zgrabo, vö mi go na omar sklala, druge sam pa 
vrejden, pravijo starejši lidgé. Dapa ge sam se tö nej njala, ge je bilau slüžbeno stanovanje pa je lüčo, naj go primem. Zaman nücala, zato, ka so se tej dobro 
Nam, Porabskim Slovencom, sam pa z možaum slovenski te smo se ta znosili. Tresti lejt sam go stiskavala, vsigdar se zapirali.« 
tak mislim, bi že zadosta bilau, 

sam tam živela. Mauž je tam mi je vö z roke pučujsnila, pa • Ka so delali vaš mauž če bi zvün vogrskoga vsi znali 
mrau, potistim sam ge ešče par nazaj v vodau spadnila. Zato, v zimi, gda je raba notramaterni djezik. Dostakrat se 
lejt tam ostala.« ka ta riba tak vögleda kak zmrznila, pa je elektrarna s tejm branimo, ka mauž ali 
• Kak se je vam vidlo tam edna kača. Ovak je nej šlau, nej delala? žena sta Madžar ali Madžarka, 
paulak pri Rabi, pri vodej? grable sam naprej vzela, pa s »Tašo nej bilau, če je voda pa mlajši zato ne znajo sloven
»Jaj, tak lejpo je bilau tam, ka ti tistimi sam jo doj k zemlej stis-zmrznila, te so sodacke prišli ski. Dapa pravica je tau, ka se 
ranč tapovedati ne vejm. Tam nila, tak sam go te leko notra pa so robbantnivali (detonirastariške ne pogučavajo z njimi 
sam mejla eden velki ograče-v pisker spravila. Dobro mesau li led). Tak ka delati je trbelo slovenski. Marija Krajczar 
nek, gde sam vsefela pauvala. ma, dapa mena go nej trbelo, den nauč, pa od sprtolejti do (Bedőcs Józsefné) z Dolenjega 
Zvün tauga sam ešče delala tri zato ka vsigdar mi je kača oj-zime.« Senika je Slovenka, dapa zvün 
plüge ogračenka, ka je zadru-dla napameti.« • Te tresti lejt, ka ste vi tam slovenskoga pa vogrskoga jezi
ga (szövetkezet) mejla, tam • Ka so vaš mauž delali pri spodik bili, je bilau tak, ka je ka so se navčili nemški tö, zato 
sam pa flanco pauvala. Do-hidroelektrarni? Raba vövlajala? ka je tašča (anyós) Namica 
sta sam delala, pa dosta sam »Moj mauž pa ešče eden z »Ranč nej gnauk. Bilau je tak, bila. Dapa tau ešče ne dojda, gučala. Nej trbelo dosta časa, klečala, dapa veselo je bilau. Magyarlaka sta bila, šteriva ka te cejli dau, pa iže so vse mauž, steri je vogrski pa nem-pa se je navčo. Par rejči je on Sploj pa te, gda je že vse rodilo. sta tam vse pelala. Vsakši je v vodej stale. Gde si tagledo, ški znau, se je navčo slovenski te že zato znau, zato ka je do-Vsikši keden smo edne konjske dvanajset vör delo, zato ka je samo vodau si vido, tau je sploj tö. Par mejtrov vkraj od Rabe sta odo na repo delat, pa tam kaule prpla pa lüka pelali na vsigdar nekak tam mogo biti. strašno bilau.« so živeli trideset lejt. Zaka? Od je dosta Slovencov bilau. Tisti odajo.« Generatore so na skrbi meli • Tašoga reda je v vaš ram tauga sam tö spitavo njau, gda so se med seuv samo slovenski • Tam pri Rabi je süča nej pa postavlali. Oni so postavlali, tö pod vodau prišo? sam go gorpoisko. pogučavali, tak se je te on tam bila nevola. kak naj voda teče prejk hidro-»Nej, zato, ka gda so ga zidali, 
»Nej, zato ka smo leko polej-elektrarne, zato ka voda je tö te so ga tak naštimali, ka prag vali, vode je bilau zavole. Edna nej vsigdar gnako visika bila. tak visiko ma kak cerkveni pumpa je bila pa tista je vodau Gda malo vode bilau, te so zapi-prag. Če bi nas voda prala, te po cevaj gor v ogračenek pumpala. Gda smo polejvali, te je v brazdaj vse voda stala. Vse smo zalajali, etak nam je te nej trbelo z rokauv polejvati.« 
• Če ste tak skrak bili pri vodej, te ste se gvüšno dosta kaupali, nej? 
»Moj mauž je vse pet mlajšov, ka sva mela, navčo plavati, dapa name nej mogo, zato ka sam se bojala od vode. Gnauk je v Varaš üšo pa mi je küpo 

• 
Marija, vi ste rojeni na Go-nika tö navčo. Gda smo doma gvant za kaupati se. Zato, ka rejnjom Seniki, kak ste prišli bili, mi smo se med seuv pogu-sam ge vsigdar tau pravla, se na Dolejnji Senik? čavali v vsej trej djezikaj, nem-če me je sto včiti plavati, ka »Tak, ka je moj mauž z Dolej-ški, slovenski pa vogrski.« nejmam gvanta zatau. Dapa rali, če je dosta vode bilau, te so bi pulonje vesi že pod vodauv njoga Senika biu. Na repi sva • V šterom djeziki se pa vam name je nikdar nej mogo na-pa odpirali. Če je voda kakšne bila.« se spoznala pa sva vküperpriš-senja? nje vzeti. Gda sam ge do pojasa smetje prinesla, te so tisto tam • Nej vam bilau špajsno, la. Nejnadugi, štirdesetpetoga »Meni vsigdar v slovenskon, v vodau prišla, te sam ge več vöčistili, ka ovak bi se zalautilo. gda ste sé gorprišli, pa ste leta pa sva se ženila, potistim vejn zato, ka tau je moja ma-nej dubila sape.« Tau je nej bilau léko delo. Gda tam njali Rabo? sam prišla sé na Dolejnji Se-terne rejč.« • Ribe ste kaj lovili? je velka voda bila, te je vsefela »Kaj bi pa nej bilau, sprvonik.« • Gda so vaš mauž mrli? »Ja, tau dostakrat. Najbola prinesla. Bilau je tak, ka so so-ga se mi je ešče senjalo tö od 

• 
Vaš mauž so znali sloven-»Zdaj augustuša je bilau tresti se na tisto spomnim, gda je dacke prišli pomagat vöpucat, nje. Gda je moj mauž mrau, te ski? lejt. Mladi je ešče biu, gda je gnauk mauž pome parleto, ka je sam nej zandolo.« sam ešče eden čas tam ostala, »Nej je znau, dapa od mene se mrau, samo petdesetšest lejt naj dem, ka telko rib geste, • Bilau je tak, ka je voda kaj zato ka mi je prejdjen dopüsto. je navčo slovenski gučati. Nja-star.« ka on sam ne lada z njimi. V takšnoga prinesla, ka je ešče Sledkar sam zato že gorprišla va mati so nemški gučali, zato • Pri Rabi ste živeli tresti ednom mesti je s patauna tak za nüc bilau? v ves. Dapa mlajši pa vnuki, ka je ona iz Avstrije prišla sé, lejt, kak ste vi taprišli? bilau vönapravleno kak eden »Tistoga reda so ešče pri nas gda domau pridejo, njim je tau oča so pa Vogrin bili. Gda sva »Gda sam se oženila, te sprvoga bazen (medence). Kak je voda nej bili taši glaži, šteri so taši prvo, ka doladejo k Rabi. Sploj se oženila pa sva vküper živela, smo v tistom Šauštarnom rami prejk mlatila, ribe so notra v kupak meli, ka bi se šrajfali. lejpa lejta sam tam doživela, mi smo vse tanazaj pa poprejk bili, šteroga zdaj dolatrgajo. Po-te bazen spadnile. Telko rib je Dostakrat je voda taše pri-dapa gda človek stari grata, te gučali. Vogrski sva obadva tistim smo začnili tauga zidati. tam bilau, ka smo je z rokami nesla, štere sam ge vö iz vode ma več drugo ne ostane, samo znala, samo tašča nej, štera je Gda smo zgutauvili, te je mauž lovili. Tisti den je cejla ves ribe pobrala pa zaprala. Tau so spomini.« tö z nami bila. Za volo nje sam delo daubo tü na Dolejnjom gejla. Gnauk je pa mauž angol-sploj lejpi glaži. Edne sam vö Karel Holec 






Porabje, 27. novembra 2008 

7 


NAŠA ZLATA RIBICA 


SLOVENSKA LJUDSKA ŠAULA 
Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čü-


V ŠTEVANOVCI (2) 
deži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate 
Akoš Dončec je študent v Somboteli, ojdi v prvi letnik, študi
ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom 

ra slovenščino. Doma je z Verice. Že te, gda je ojdo na gim
potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. 

nazijo v Varaši, ga je trno brigala zgodovina (történelem), Na Gorenjom Seniki je 


KUKARCA 

Brodim si, ka nega na svejti človeka, ka bi nej pozno kukarco. 

stari papirge. Zatok je rad ojdo v arhive pa na raziskovalne 
tabore tö. V tej seriji (sorozat) je vküppaubro vse, ka se leko 



vej o tom, kak je nastala števanovska šaula, što so bili tam lavi. On je vözvonijo in v cerkvi 
školnicke, ka pa kak so včili… špilo na orgole, pa notar je tü 

Pouvajo jo skur po cejlom svejti. Človek si žitka brezi toga žutoga zlata več ne more broditi. Pa je z ribami ranč tak. Trno rade kukarco djejo. Edne majo bole rade kukarco v zrni, edne pa raj djejo kukarčne žganke. Naša zlata ribica trno rada djej kukarco. Rada jo djej sirouvo, staro pa trdo, mlado pa mlejčno, küjano etak pa ovak. Gvüšno je, ka ribe ne küjajo kukarco. Pa jo pod vodauv tö ne pouvajo. Kukarco lüčajo v vodou ribičke. Zakoj? Ja, zato, ka bi ribo zgrabli. Depa ribe so gé bole čedne, kak so inda svejta bile. S tistoga vugnjenoga cveka vejo trno naraji kukarco dola vzeti pa jo zejsti. Tak, ka se ribičke na brgej čemerijo. Ja, čedno ribo je trno žmetno zgrabiti. Pa zato ribe vse več kukarce zejo. Zlata ribica pa eške največ. Leko, ka je zatoga volo eške tö bole zlata, kak bi ovak bila. Depa takšno se tö zgodi, ka se stera zgrabi. Ka ne vej tak naraji dola vzeti zrno od kukarce ali pa žganke. Takšna riba grata zgrablena riba. Pa se takšno našo maloj zlati ribici tö zgodi. Vej pa mora biti zgrablena, ka po tistom želenje vöspuni kakšnomi človeki. Na, zlata ribica se najraj zgrabi ranč na kukarco. Istino, ka ma črve tö rada, depa kukarco ma najbole rada. Mladi podje so ednoga dneva prišli ribe lovit. V potok so dosta kukarce zmetali, naj ribe vküpar pridejo. Po tistom so je začnoli loviti. Ribe v potoki so trno vesele bile. Géle so, kak so tou nej delale že dugo časa nej. Depa vsikši vej, ka je nej dobro preveč gestija v sebe nut napokati. Depa ribam je kukarca tak žmana bila, ka so se nej mogle dola staviti. Zlata ribica je pogejla edno tresti mlejčni kukarčni zrn pa je po tistom enjala gesti. Druge ribe pa so se basale tadale. 
-Dola se stavite, ka nede vredi, - njim je gučala njiva zlata čalejrska riba. - Dola se stavite, ka nikak nede dobro! Pa je rejsan nej bilou dobro. Od vsikše požrejšne ribe črvou je gratalo napinjeno, kak bi kakšen balon požrle. Pa lagvo njim je tö bilou. Pomalek so začnile stonjati pa se obračati. Istina, ka je ena nej zejla tisto kukarco od ribičov. Zato so že malo čemerni bili, ka so edne nej zgrabili. Zdaj pa je nagnouk bilou na vodej čüda rib. Pa vse so črvou gore držale. Pa če so ji nej mogli ovak zgrabiti, je šlau z rokauv. Samo so je pobejrali po vodej pa je metali v košar. Zlata ribica je od nevole lejtala es pa ta. Dosta njeni sester je bilou zgrableni. Zato se je eške una obrnoula znak pa so zgrabili njou tö. 
-Moje sestre nazaj v potok dajte pa vam spunim želenje, - njim je prajla. Podje so tou naredili. Po tejm pa so brodili, ka si želejo. Brodili so pa brodili. Eden je škeu edno, drugi si je želo drugo, tretji tretjo pa tak tadale. Pomalek so se začnoli med seuv štükati, ka stoj šké. Že so se skur biti začnoli. Na zlato ribico so vcejlak pozabili. Una pa je 
samo zamajnola z repom pa je že bila nazaj v vodej. 
Fran Marič je 1842. leta v pokoj üšo (nyugdíjba ment) in se preselo v Čöpince. Po tistim je skur petdeset lejt vodo števanovsko šaulo Matjaž (Matija) Šlezak. Monoštrska opatija je prejkzozidala šaulo in školniško ižo. Ram je že bio iz cigla, dosta vekši je bio, več iž je emo. Zdaj tam stanuje (lakik) učitelj Ladislav Domjan. Opatija je ram v red držala, dapa školnik je nej daubo nej gauško nej grönta. Za nauvoga školnika je tö opatija poskrbela. Matjaž Šlezak je bio endvajsti lejt star, gda je prišo v Števanovce. Naraudo se je v Čajti, pri Rohoncu, na Gradiščanskem (Burgenland rovački Gradišće). Bio je Rovat in s sebov je pripelo sestro Ano. Ana je kesnej gratala žena Števana Domitera. Če so za slovensko šaulo nej najšli slovenskoga školnika ali steri je vedo slovenski gučati, so zatok vsigdar ziskali kakšoga Rovata. V Železni županiji so tau bili največkrat gradiščanski Rovati, v Zalski pa Rovati z Rovaškoga, ka so bola bliže bili. Šlezak ešče nej vedo gučati slovenski, gda je prišo v Števanovce, zatok je pa nemško deklino vzejo za ženo, Alojzijo Nitsch iz Slovenske vesi. Dosta mlajšov sta mela, dapa med njimi je več mrlau, gda so ešče mali bili. Lejta 1848 so po cejloj Vogrskoj vküpspisali ljudske šaule. Mogli so odgovoriti na tau, kakšno je stanje (állapot) šaule, kelko plačila (fizettség) dobi šaulmojster, kelko mlajšov majo na šauli pa kelko lidi živi v vesi. 
Tardosu, v županiji Komárom. Najprvin je župnikovau na Dolenjom Seniki. Tau so gučali od njega, ka je trejzen in srkbeči človek. Vprašalnik so podpisali dekan Ignác Kovačič, župnik v Rábaszentmártonu (župnije Števanovci, Dolenji Senik, Dolejnci in Gorenji Senik so spadale v dekanijo Ženavce/Jennersdorf), Menyhárd Krisztián grajski guverner (uradalmi kormányzó), andovski in sakalovski birauv, Jožef Kovač in Franc Düh. Dva birauva (župana) sta nej znala pisati, zatok je njina imena napiso školnik Šlezak onadva sta pa namalala eden „x”. Po tistom, ka je na vprašalniki pisalo, je Šlezak gučo rovaški, vogrski, nemški in že slovenski gezik tö. V šauli je v vendskom, slovenskom in vogrskom geziki včiu. K njemi so ojdli verički, otkauvski, andovski in sakalovski mlajši. Iz Slovenske vesi so ojdli v Modince (Mogersdorf), ker je bliže bilau. Mlajši iz Slovenske vesi so vleta tü ojdli v šaulo, drügi so pa ojdli samo vzima, ka te nej bilo telko dela doma. Sakalovske držine so trno srmaške bilé, one so nej pošilale v šaulo mlajše, dapa skrbele so za školnika Šlezaka. V Ritkarovcih je tü tak bilau. Oni so v Dolejnce ojdli v šaulo. V vprašalniki je napisano, kelko lidi živé v Števanovcaj in po drügi vasaj. V župniji je vse vküper živelo 2011 lidi, pa vsi so katoličani. Školniki se plača 87 forintov 12 krajcarov za pouk, za pokapanje pa 13 forintov 39 krajcarov. Šlezak bio. Naš slavni pisatelj in župnik Jožef Košič je verjetno biu njegov rojak (honfitársa). Košičev oča, Jožef Košič str. (Kosić) se je rodiu v Varaždinu. On ešče nej vedo prekmurski, gda se je ta preselo z Rovaškoga v Bogojino. Za pet lejt se je oženo, gda se je že navčo slovenski. Žena je bila Ana, nižja plemkinja iz Ivancev, iz sousedne vesi. Dočas, ka se nej oženo, ma je sestra Marjana köjala. Košič je dola spiso, ka Piufčičov ram samo eno vausko ižico ma, njegva držina v šauli tü mora živeti, dapa šaula je tü v slabom stanji bila. Na Gorenjom Seniki je 1113 lidi živelo (trgé so evangeličani bili). Samo trinajst mlajšov je ojdlo v šaulo. Martinje, Gorenji Senik in Trdkova so vküper zozidali šaulo, dapa iz Trdkove pa Martinja nega mlajšov. Senik je plačo školniki 63 merice sildja, 119 forintov pa 10 krajcarov, trifrtale merice bera, sedemdeset fontov lena. Piufčič je emo frtau plüga znotrajšnjoga grönta (belső terület) orno zemlo (szántás) in njive, travnike, s toga je emo djesti za živino in držino, dapa za obdelavo (művelés) in drva sejkanje v gauški je mogo palačati iz svoji pejnez. Gezik včenjé na šauli je vandalski in slovenski, tak je pisalo. Tau je nej napisano, ka Piufčič guči slovenski gezik. Seniška šaula je tak na nikoj prišla, ka se je lejta 1925 vküp obrnaula. Potistim so se mlajši pet lejt pri zvonari včili pi
(se nadaljuje) 


Akoš Dončec 


Podje se eške gnesden korijo med seuv. Ribe pa tadale 
rade kukarco djejo, depa samo telko, kelko je dobro 
gé za nji. Zdaj dun poslüšajo, ka njim povej njina 

(kérdőív) sta vönapisala škol-je držo pomožnoga školnika zlata ribica. 
nik Šlezak in pop Károly Áren-(segédtanító). Daubo je ešče 

Miki Roš 

dás. Árendás se je naraudo v od vesi 62 merice (mérő) žita, 
V Števanovci je 28. septembra je od graščine tö daubo 18 fo-sati in šteti. 

bilau vküppisanje. Vprašalnik rintov. Za 1 forint 12 krajcarov 

Porabje, 27. novembra 2008 


PETEK, 28.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO 
JUTRO, 9.10 TROJČICE: KING KONG, RIS., 9.35 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.45 PETICIJA, KRATKI DOK. FILM EBU IZ JUŽNE AFRIKE, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.20 OSMI DAN, 11.50 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: NORVEŠKA, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 KOMISAR REX, NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 
15.55 POKEC, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: DOMAČI LJUBLJENCI, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: TRIGLAVSKA JEZERA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 
18.10 
BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.15 TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, NAD., 

19.00 
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 ANICA -ANICA IN ŠPORTNI DAN, OTR. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.11.1990, 0.45 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL 


PETEK, 28.11.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 GLASNIK, 13.05 OPUS, 13.30 EVROPSKI MAGAZIN, 14.00 ČRNO BELI ČASI, 14.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.11.1990, 14.35 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 15.00 TV PRODAJA, 
15.30 MINUTE ZA ..., 16.00 ŠTUDENTSKA, 16.25 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.55 KUUSAMO: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ZORAN LEMAJIČ, 20.00 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 BREZ MANIR, AM. FILM, 22.40 HRANA LJUBEZNI, ŠPANSKO-NEMŠKI FILM, 0.25 DEADWOOD, AM. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 29.11.2008, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 S SONCEM V OČEH, NAN., SMRKCI, RIS.; RIBIČ PEPE: DALJNA AVSTRALIJA, OTR. NAD., 9.00 SAMS V TEŽAVAH, NEM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 PETICIJA, KRATKI DOK. FILM, 
14.20 SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS, NEM.-AVST. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 
17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 JAGUAR, FR. FILM, 21.40 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 SVITANJE, AM. NAD., 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.11.1990, 0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL 
SOBOTA, 29.11.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.45 SKOZI ČAS, 7.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.11.1990, 8.20 POSEBNA PONUDBA, 8.40 MINUTE ZA ..., 9.10 ŠTUDENTSKA, 9.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 10.00 SLOVENSKI VODNI KROG: ŠČAVNICA, 10.30 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 11.20 TV PRODAJA, 11.55 KUUSAMO: SV. POKAL V SMUČARSKIH TEKIH, 13.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 TV PRODAJA, 14.55 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 16.45 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.55 ASPEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 19.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 20.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 21.45 BLEŠČICA, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 KATOWICE: BOKS, JACKIEWICZ 
- ZAVEC, 0.15 RDEČE MORJE, ŠPAN. FILM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
NEDELJA, 30.11.2008, I. SPORED TVS 

7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., MARČI HLAČEK, RIS., 9.25 UMKO, 10.15 MULČKI, OTR. SER., 10.45 MINUTE ZA ... , 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 OGLASNI BLOK Z JIMOM CARROM, HUM.-DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 
19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 VEČERNI GOST: BOGDAN GROM, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 BILO JE NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU, IT.- AM. FILM, 1.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.11.1990, 2.00 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL 
NEDELJA, 30.11.2008, II. SPORED TVS 

6.00 INFOKANAL, SKOZI ČAS, TV PRODAJA, 6.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.11.1990, 7.20 GLOBUS, 7.50 DOBRODELNI KONCERT, 9.55 SV. POKAL V SMUČARSKIH TEKIH, 10 KM (Ž), 11.15 Z GLASBO IN S PLESOM ..., AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, KONCERT OB 60-LETNICI, 11.35 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 12.00 12.00 BRAT BRATU, HUM. NAN., 12.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 TURBULENCA, 
13.50 POMAGAJMO SI, 14.25 NOGOMET, MANCHASTER CITY - MANCHASTER UNITED, 16.45 ROKOMET (M), SLOVENIJA - BOLGARIJA, 18.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), 20.15 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 20.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž),) 21.45 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 22.45 DRUŽINSKI ČLOVEK, ANG. NAD., 23.40 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 1.45 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 
PONEDELJEK, 01.12.2008, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MULČKI, OTROŠKA SERIJA, 9.35 RISANKA, 9.40 UMKO, NAJBOLJŠA ZABAVA ZA UMNE GLAVE, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG: TRIGLAVSKA JEZERA, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 
16.05 RISANKA, 16.15 RIBIČ PEPE: DALJNA AVSTRALIJA, OTR. NAD., 16.35 S SONCEM V OČEH: SESTRA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 
18.10 PIPI IN MELKIJAD, RISANKA, 18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 
20.40 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.50 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.12.1990, 1.30 SVET NARAVE, ANG. SER., 2.20 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 01.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 SOBOTNO POPOLDNE, 15.00 TV PRODAJA, 15.30 SLOVENCI V ITALIJI, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.12.1990, 16.40 OSMI DAN, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 
19.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 SVET NARAVE, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 MESTO POGUBE, KANADSKI FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

TOREK, 02.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 DANE ZAJC: PETELIN SE SESTAVI, LUTKOVNA IGRICA, 9.45 RISANKA, 9.55 RIBIČ PEPE: DALJNA AVSTRALIJA, OTR. NAD., 10.15 S SONCEM V OČEH: SESTRA, NAN., 
10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.10 SVET NARAVE, ANG. SER., 12.00 VEČERNI GOST: BOGDAN GROM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 RISANKA, 
16.15 ZLATKO ZAKLADKO: PŠENICA, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.05 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 
18.15 
BINKO, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 

19.55 
PIRAMIDA, 21.00 VELIKANI HIMALAJE - K2, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 IZBIRA 2008, AM. DOK. ODD., 1.00 PRAVA IDEJA!, 1.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.12.1990, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL 


TOREK, 02.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 NLP, 12.10 TV PRODAJA, 12.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 13.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.10 PLANET ROCK: JAMIROQUAI, 14.35 STUDIO CITY, 15.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.12.1990, 16.00 MINUTE ZA ..., 16.30 GLASNIK, MOSTOVI – HIDAK, 17.25 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 OB 80-LETNICI MILKA ŠPAREMBLEKA, PORTRETNI FILM, 20.00 MUZIKAJETO: SOUL, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: ZGODOVINA JUDOVSKEGA LJUDSTVA, 22.20 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.15 SKRIVNOSTI IN UMORI, IT. NAD., 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

SREDA, 03.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 RISANKA, 9.35 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 10.00 ZLATKO ZAKLADKO: PŠENICA, 10.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.45 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.30 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: POT MODROSTI, DOK. SER., 12.00 VELIKANI HIMALAJE - K2, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 
14.35 PTIČKI Z GNEZDOM, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.10 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 VAJA ZBORA, TV KOMEDIJA, 21.35 OD ELEKTRIČARJA Z LJUBEZNIJO, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.12.1990, 0.45 TURBULENCA, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL 
SREDA, 03.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 11.30 GREENWICH TRIO, JOHANNES BRAHMS, 12.00 IMPROMPTU, 12.15 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 13.10 HRI-BAR, 14.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.12.1990, 14.35 PRAVA IDEJA!, 15.00 ČRNO BELI ČASI, 15.15 KOKTAJL, 16.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 17.25 MOSTOVI 
-HIDAK, 18.00 POGLED NA PREŠERNOV SPOMENIK V LJUBLJANI, 18.25 ROKOMET, TEKMA LIGE MIK: CELJE PIVOVARNA LAŠKO - CIMOS KOPER, 20.00 TURBULENCA, 20.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.45 ZNAMENITI SLOVENEC, MONODRAMA, 22.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.15 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: OSMA, POLJ. NAD., 0.15 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 04.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 10.50 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ANICA - ANICA IN ŠPORTNI DAN, OTR.. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 DOMA, KRATKI DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 UJETI TRENUTEK, DOK. ODD., 
18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 TEDNIK, 21.00 KOMISAR REX, NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.00 OSMI DAN, 23.35 OKREVANJE, ANG. TV FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.12.1990, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL 
ČETRTEK, 04.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 GLOBUS, 13.05 50 LET TELEVIZIJE: PODOLGEM IN POČEZ: KAMNIK IN ..., 13.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.12.1990, 14.00 TV PRODAJA, 14.30 IZBIRA 2008, AM. DOK. ODD., 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 LYNX MAGAZIN, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 18.55 BEAVER CREEK: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M) ZA SUPER KOMBINACIJO, 20.05 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE, 
20.50 MANSFIELDSKI PARK, ANG. FILM, 22.25 BEAVER CREEK: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M) ZA SUPER KOMBINACIJO, 23.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.50 SPEČI MOŽ, AM. FILM, 1.15 PLANET ROCK: JAMIROQUAI, GLASBENI DOKUMENTAREC, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 

Gospod József Varga podaril knjige knjižnici v Slovenskem domu 
Pred dobrima dvema tednoma nas je v uredništvo poklical dr. József Varga iz Genterovcev in presenetil z vprašanjem, ali bi lahko podaril knjižnici v Slovenskem kulturnem in informativnem centru nekaj knjig. Seveda, smo rekli in se dogovorili za dan, ko nas bo obiskal. 
Dr. Józsefa Varge se gotovo spomnijo študentje slovenske katedre v Sombotelu, kajti prav v času, ko je bil dr. Varga predstojnik Katedre za madžarski jezik in književnost, jih je bilo največ v Mariboru, kjer so se izobraževali en semester v okviru sodelovanja med Pedagoško fakulteto v Mariboru in Visoko pedagoško šolo v Sombotelu. Spomnijo se ga pa seveda tudi tisti, ki so v 70-ih in 80ih letih prejšnjega stoletja bili aktivni na področju narodnostne politike v Železni in Zalski županiji, kajti dr. Varga se je ob svoji učiteljski/profesorski in znanstveni dejavnosti udeleževal vseh forumov, kjer je šlo za pravice manjšin. Dr. József Varga je bil rojen v Virovitici na Hrvaškem, od drugega leta starosti živi v Genterovcih, učiteljišče je končal v Murski Soboti. Učiteljeval je v Čentibi, Lenda-




PRIJETNO 
PRESENEČENJE 


vi, Dobrovniku, Radmožancih, Genterovcih, bil je tudi profesor dvojezične srednje šole v Lendavi. Leta 1966 je diplomiral iz madžarskega jezika na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, 1976. leta pa na Filozofski fakulteti Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti, kjer je čez de-set let dobil tudi doktorski 
naziv. Od leta 1980 do upokojitve, leta 1997, je bil predstojnik Katedre za madžarski jezik in književnost v Mariboru. Zelo bogata in raznolika je knjižna bera dr. Józsefa Varge. Med 25. naslovi najdemo otroške pesmi, pravljice in zgodbe za otroke in mlade, mladinski roman, ki je obvezno 
berilo za višje razrede dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju, več pesniških zbirk. Nekateri naslovi so izšli dvojezično (madžarsko- slovensko), med njimi tudi roman Tudatformáló idők/Časi oblikovanja zavesti ali prikupna knjižica za otroke z naslovom Misi és a csodaegér/Miši in čudežna miška. Leta 2005 je izšla tudi njegova trijezična pesniška zbirka Vallomás/ Izpoved/Geständis. Dr. József Varga je po en izvod vseh naslovov podaril Slovenskemu domu, iz nekaterih naslovov je prinesel po več izvodov, ki jih bomo dali knjižnicam na šolah oziroma posameznikom, ki jih zanima prekmurska madžarska književnost. Gospodu Józsefu Vargi se za plemenito dejanje iskreno zahvaljujemo. 
Marijana Sukič