амкмн»
St. 51.
V Gorici, у četvrtek 19. decembra*
,,Soča" iibaja vsak es t v rt et in velja s počto prejtmaim ali т Gorici na dom pošiljat* za Дтж&ЛиД» polit. ilrićtra
Vse Ivto ... i	. . f.	4,—
pot teta -' ■ . .	■ - rt	
C.:tni let» . . .	* ■ ft	1.10
Za iiedmlubnibe:		
Vse teto ....	. . f.	4.50
Pol leta ...		2.30
četпt IcU .. _.„	-* --|t	1.50
Pusumcine številke вс dobivajo no 10 soldo? v Gorici pri Pntamollijn In So-harju; r Trstu v tobakarnieah „Via del Belvedere 170" in „Via della caserm« GO".
'Jjšš; ..
II. tečaj/?
■ V,': ■ .s
Pri oznamlili se |iiačujo чџ navada« tristopuo Vrsto:
8 kr-, & se tista 1 krat '. i* 11 d » 2 krat i в « » >t. t. 3 krat.
Zi vofe črke "po prostora јд твак put au kr. ?.?. kolek.
Karočniua in dopisi naj se blago. yol(u-> poäiljajo a redi tiku: Viktorju Do-letu:«. -o Gorici,- Ci>n. -del Crista 18ft Ш*о živinska trga kdor se naboja tudi uprav. MlStvu. — Rokopisi se ne vraäajo ; dopisi n.ij ио blagovoljno frawkajejo, — Delal-eem m drugim nepretnoinira bo naročnin» Kutta, ako so oglns» prlucedniStfu.
Glasilo slovenskega političnega društva-goriškega za brambo narodnih pravic.
8 1. januvarjem se 1873 začne trenji tečaj „Soče". Kakor dozdaj bode naš list tudi v bodoče v prvi vrsti odločni branil pravice slovenskega naroda ne omaje se na osebe in koristolovje; zraven tega pa bode prinašal zmerom več podučljivega in koristnega za vsaki stan in pozabiti ne bomo tudi na leposlovje, kolikor nam bode prostor dopuščal Zagotavljcnih je našemu listu toliko izvrstnih moč, da bi lehko s Časom tudi po Škrat na teden izdajali, da se le oglasi primerno število naročnikov. Opomniti pa moramo Častito občinstvo da ne bodemo pošiljali lista tistim, ki ne pošljejo naročnine. Tedaj prošimo naže prijatelje, da se o pravem času rnro-če, da bomo vedeli koliko eksemplarov tiskati. Cena listu ostaue tista, kakor je bila dosedaj.
_ Uredništvo.
Šolske stvari,
б
Kot odsev in odmev propalega vladiuega predlaga o spremembi 6utakega nadzorništva in Deperiso-vega nasvetn o preosnovi naših srednjih Sol na mtrod-ui podlagi,smo prejeli nekoliko dopisov, o tuli za naše Šolstvo velisvažnih zadavuh Priobčili jih bom>», kakor smo jih prejeli ter konečoo bomo povedali, kolikor še nij-smo tega storili,' svojo misel o njih,
IS Tominsktga 12 dec, (Isv. dop.)
Močno nas je zanimal vladm predlog, ki je nameraval spremembo v deželnem šolskem nadzorništvu ;strahoma smo pričakovali aejo deželnega zbora, v kteri se bo ta stvar obravnavalo, ker smo vedeli, da aeJanji vladi iiij toliko mar za resnični "napredek š-dv.vn, kolikor za po-nemčevanje naših ljudskih in srednih učilnic. Hvala Bogu, obravniiva je brečno iztekla! Padci je vladni predlog i pokopala ga je zloga vseh poslancev slovenskih in italijanskih. Ta d.tgodek zasluži, da si ga nnša dežela zapomni. More biti vzgled za bodoče primerljaje. Poslancem pa moramo čestitati k temu velevažuetnu činu 1
LISTEK.
flektere opazke ruskega profesorja. *)
Spisal prof. Л. BAotleuln de <'iark>iiiiy.
L
Danes imam namen, priobčiti slovenskem« občinstvu nektere opazke iz mojih potovanj po goriški in kranj ski deželi. Imele bo lo prevlad u o osebni pomen, kei hočem popisati,ka ko зо me sprejemali in ka ko so na-me gledati slo-venskoljudstvoiutudtnekteri predstavitelji tako rečene slovenske inteligence. Pa veudar mislim, da t« čisto osebne opazke bodo zanimive in za vse te, katerim je mar zato, da bi spoznali stanje slovenske^ ljudstva, kajti način, na k iie-ri se človek obnaša proti drugemu, karakter izira njegovo du-
•) Prof, Baudouin nam je izročil te j alt o lanimive opazke K njegovih potovanj po Slovenskem, da je natisnemo v -Soči". Prepričani «no, da naši i i tatet ji bodo z nami vred zanje g profesorju prav hvaležni, kajti izpoznali bodo h tega spisa, kaj misli in kako sodi o našem narodu učeni gospod, tujec, Ku#*Nasproti je pa spet zelo interesantno izvedeti, kako so sprejemali kmetje in ižobraieni krogi moža, ki sam in pes po t o vaj« po naii deželi etu-Älra nas jezik in opazuje značaj slovenskega naroda. Omeniti roo-še, da prof. EiU'lonin, ki je prišel v začetku aprila meseca
ramo
t. I. v Gorico, bo je v 3 mesecih našega jezika popolnoma nanđil tako л---:-------i " -'---------»--
da ga zdaj pravilno piše in govori. V njegovem spisu ni i smo mo d tujega spremenili nego nekatere besede, katere je v dijaletku lapisat n. pr. moučanje, tašen, kašen in še nekaj enakega. ÜRED,
v^i ne* Is.	CT**'0
Veled tiga ostane vse, kakor je bilo do sedaj; in tako hode za naše Šolstvo najugodnejše, Dokler en sam deželni Šolski nadzornik vse šole naše dežele, ljudske in srednja imd^eruje, ja primoran ta v dotiko priti z vsemi iju!skimi učitelji tut w bližava ogledovati potrebo tmrodmh srednjih šol.
Ko vidi, da se v vseh ljudskih fiolah in tudi v vadnici samo v narodnem jeziku po due njo, ali bo smel reči, tla nij treba narodnih srednjihšol? Ko sliši, kako gladko in prnvilno otroci slovenski jezik za vse šolske predmete rabijo, ali bo mogel trditi, da je slovenščina okorna? rla nij tudi za srednje Šole sposobna? On sam bo tudi primoran zavoljo obiskovanja ljudskih šal oba deželna jezika pravilno znati, in veled tega znanja se ne bo ustavljal narodnim srednjim šolam, kakor bi se kaki navedec.
Vso drugače bi hilot ako bi naga dežela imela dva deželna nadzornika, ednega za vse ljudske šole, a druzega za srednje. Ta poslednji hi ae gotovo malo brigal za deželna jezika in narodno srednja šole, pa še celega вгса bi no imel za Gorico, ampak le pol, z drugo polovico hi Čutil Adrijo nemški šepetati. In tu-vam S ? Udal bi se mu!
Pa čemu dva nadzornika za našo majhno deželo, ki nijma srednjih šol razen v Gorici? Oba bi imela premalo dela, in najbrž^ tudi premalo plačilu. Boljše je, da en sam obojo Šole, ljudske in srednje nadzoruje ; le takemu se v resnici spodobi naslov: deželni Šolski nadzornik.
Pri tej priložnosti, ko govorimo o namerovAni spremembi deželnega nadzorništva, hočemo v misel vzeti še drugo namerovano spremembo, namreč tisto glede okrajnih šolskih nadzorništev.
Mnogo se namreč govori v merođajnih krajih, da hoče ministerstvo po nasvetu našega dež. šolskega sveta za vse Goriško imenovati samo dva okraj im nadzornika za ljudske šole, enega za ljudske šole v Furlauiji, drugega za ljudske šole v goriški okolici, na Krasu in v tominskem okraju. Pripoveduje se dalje, da po nasvetu ravno tega šolskega sveta hoče ministorstvo to nadzoiŠtvo izročiti glavnima učiteljema gs;, Trojanšku in Budalu, ki bi bila na izobraževal išči za svojega nadzorovanji so snplenti nođom$st jvana. Prvi bi imel 1600 fl. plače, drugi celo 2300-fl. Ministerstvu so se pa ti predlogi menda vendar prečil M zdeli, ker se obotavlja z imenovanjem.
Tudi to spremembo treba opazovati in soditi z
ševno razvitje. Razen tega hočem vsaj na ta način pridobiti simej slovenskim ljudstvom nekaj več zaupanj*, katerega pomanjkanje me je jako oviralo v mojem znanstvenem podvzetji, to jo v preiskavanji slovenskih dijalektov in v nabiranji potrebne za to tvarine.
Ko sem prvikritt v juniju zapustil Gorico zaral preiskave slovenskih dijalektdv mej Gorico in Postono, uijsem nič poznal slovenskega ljudstva in tudi sem bil v polni nevednosti, kako bom sprejet in kako se mi posreči.
Začetek je bil izvrsten in mnogo boljši, nego sem se mogel nadejati. Kakor v Dörnberg«, tako tudi v Rihenbergu sem dubil, kar seui želo!, in poleg tega so me jako gostoljubn i sprojeli dornbarško pevsko društvo in rifenberški župan g. Ličen in kaplan g. Grči. To mora.il pripisati prvič temu, da some uže preje poznali v obeh teh vaseh in drugič blizosti meit Gorice in Trsta, Posebno me je veselilo, to, da sem v Priba-čini našel dva gospoda, Fr. Perš ca in Gregorjiča, ki sta me vsled njijne jezikoslovne omike veliko naučila, kar ae tiča karakteristike bližnjih dijalektov in razločkov mej njimi
Zadovoljen mislil sem si, da ravno tako posreči se mi v druzih vaseh, pa uesrečnost prepričala me je, da sem vsaj nekaj se goljufat, ker sem bil neprij izno in nezaupljivo sprejet ne sämo o I priprostega slovenskega ljudstva, ampak tudi oJ omikancev. Da so п^г-najoči kmetje v malih Žabljah mishit, da s.m špijj.i, da hodim okoli zaradi kakošoe vojske, iud i le In zoni,
narodnega stališča ter pretehtovati nasledke, ki bi jih utegnila imeti, ako se uretuiči, Nij vse zlatd, kw ee svetli; nij vse takošno, knkoršno se «kaže. Ta epremom-base sicer kaže ugodna narodnosti, pa vendar nij taka.
Sadaj irartmo 5 okrajnih šolskih nadzornikov: 1 za Furlanij», za mestne šala v Gorici, 3 pa za slovenska okraje Sežano, goriško okolico, Tomiu. Namerovaoa sprememba jo hotela skrčiti št. 5 v fit. 2, tar adnainu nalzorniku dati v nadzorovanje Fu rla ni jo i a mestno šole v Gorici, morda sčasonn tudi vadnico z obema razdelkoma, slovaškim in italijanskim, drugemu pa vse 3 okraj ti slovensko. Ta dva velika okrajna SoUka nadzornika bi na smela imeti druge službo razen nadzor-ništce, plačo bi pa imela razen nadzorniške tudi učiteljsko, kajti vzeta bi bila izmej pripravniškega učitelj-stva, а na njjno mesto bi se postavila 2 auplenta,
Potem hi so jima reklo: nadzornik slovanskih, ia nadzornik italijanskih ljudskih šolali pa nadzornik slovenskega šolskega okraja, ju nadzornik italjaoskega o-kruju;ktemu poslednjemu bi se Štela tudi Gorica, slovenski okraj bi ostal brez mesta, brez središča. Kako bi se ta začetek končal ? liter? nasledke bi imel ? to se ne dude do pikico izračunit*, a dozdevno lahko tzštevili vsak, kedor seže dalja z umom, nego e prstom.
Oba nadzorniki), italijanski in slove raki, bi imela zlo različno dalo, kajti slovenski bi moral trikrat več potij prehoditi, nego italijanski.
Oba nadzornika bi imela enak glas v deželnem učiteljskem zboru, po dosedanji uredbi prevaguja pa število slovenskih nadzornikov, ker jo več slovenskih okrajev, nego italjanskih. Večini se odpovedati nij politično. Kedo ve, kde bi nam še utegnila koristiti?
Dva okrajna šolska nadzornika bi se dala lože o-strašiti, nego peteri. Nemčurstvo, bodi si pri minister» stvu ali pri deželnem šolskem svetovalstvu, bi z dvema lože igralo, nego s peterimi. Pa denimo, da bi en sam teh dveh nemčurstvu kaditi hotel, bi se po njem golovo zelo veča škoda dotičai narodnosti po šolah godila, nego če bi se eden peterih i/ne ve ril, ker ta nijma tako širokega delokroga, kakor oni.
Z narodnega stališča moramo tedij obsoditi ono spremembo, ktera namerava skrčiti število okrajnih šol-sk.b nadzornikov.
In le narodno stališča mora biti pri ljudskih Šolali merodujno.
Ali bi pa morda ona sprememba pospeševala napredek naših ljudskih šol? Ali bi en sam nadzornik
d i sem z Rusovskega je popolnoma razumljivo in naravno, Ker' pa vsa, kar je, se mora Šteti zastopljivo in naravno, no smemo se čuditi tuli temu, kar horn zdaj povedal.
Enemu predstavljatelju slovenske inteligence v Sv. Križa sem pokazal pripjročno pismo D.r Lavriča, vkterera je izražeuaprnsnja, da bi mi vsi pomagali in me podpirali, ii bjin kaj potreboval. Ta besede so v tem gospodu zbudile misel, da sem „nobel11 berač* Ia oepceudarjaje tega, kar je tudi stalo v listku, da sem profesor pstrogcadske univerzo in da študiram slovanska dija'ekte, mi prav u'julno ponudi en goldinar. Ko mu reča.ir, da jaz 'popolnima druge pomoči potrjbujem, osupne in prosi zamere. Sa ve, da jaz mu nij sem migel zjmerti; rukel sem mu, da moram v tem videti le dokaz njegovega dobreg* srca.
Oaz nekaj časa me je prišel sam obiskat, äe enkrat me proiil zamere in p3tem začet je peti drugo pesen. N oziraj » se na vsa moja priporočila pisma, jj mi s il, da sem skrit Slovenec, rojen v Vipavi, in da izvršujem prelepj dolžnost В.гтагкjveg i ali paita-lianskega agenta.
Odločno pa prepričalo g* je o mojem slovenskem izvira to, da Tomiu sem nazvat „Ттт,*апв sTomin", kakor se piše.	.	';
In ti». K«V>vo vsled tega, kur sam ja röjen v To-minu, a,^tkor je žhaao, Tominci izrekajo le Trnin, ne Tom in. Sj ve, da s tem jđ nasprotovaj lastLi konjekturi o mojem vipavskem izviru, kaj'ti
O-TT- ^ei-n-L


_


tjtV .■■	■.---; - w^pryg - . _
rtsgo trije skupaj, ti bi si v prijazni-svbj je »nun^L ip ^шјјјш eden drugemu razodevati? Ah bi ejiemu samemu lože bilo obhoditi ? istem časa vse tri obširne okraje, nego vsem trem vsaksma svoj okraj V tu ako bi se lotila bolezen onega samega ali bi
In veča škoda ža Šolstvo, nego ča bi „	treh? ; *
'Turej «e ne more priporočati namero^ Htemba Ш nikakoränega modrega obziru.
lotita
ire-
T	"
I lf|\'uflVriilI v«	i * ■ ' ■ *
starešinstvo mesta goriškega pravico poslati svojega posebttSfä zastopnika v deželno šolsko svetovalstvo. Po krdftj» barvanji pa vzame svoj predlog nazaj z opazWf^'W še deželni odbor vsakikor ozirul »a željo, kateri je: izrazil v predloga.
O našle (ijgeiE predmeta bora, valSd fregat je odst< dve snfef v deželni balači
zbor g
X, zadnja seja dne 6 decern poladne. Vladni zastopnik bere od cijo^zastran narodnostne postaj
Mđllfoslaneo Winkler poroča v imenu političnega odseka o predloga postave, pa kateri- naj bi se ižmo-äiriJa dolina mej Kobaridom in StafimseSom, ki je 'podvržena periodijčnim povednim.
>Q 110trdi »oglasuo, pa njej se imiyo izvršiti iiujuiSa dela, če mogoče, v letu 18?3, vsa draga v naslednjih 5 letih. Stroške, za kolikor se ne založijo z državnimi podporami» bodo opravljali udeleže -ai posestniki in občine in sicer po meri, katero določbe §.' 5t dežel io postave 38 avgusta 1370 zastrau rabe, napadanja in odvračanja vod.
Vlada je v ta namen aže zagotovila 6000 gl.l. državne podpore, io če bo državni zbor v lo pmolil* tudi predplačo 10.000 gld., *ki naj se bo potem po-, vrnila * latuih odplačilih,
O 3. io S. točki so potrdijo računi zemljiščuo odveznega zaloga za I. 1871 in oni deželnega zaloga za l 1809, 1870 in 1871. (Por. Candussi.)
Prošnja verdeuberškega (malega) semmišča, da bi, te oprostil zalog vordenberških stipendijev letnega, doneska 185 gld. za oikrbništvene stroške se zavru«; (Por. D.r Ab ram).
Pot t or i nasveiuje, naj se naroči deželnemu, odboru, da se ima za to poležati, da bodo dobivati' italiinuski dijaki bluo toliko verdenherških štipendije v, kolikor elovepski.— D.r Pajer ia D.r Lavrič ugovarjata, .da podelitev stipcndijev i.ij odvisna od deželnega odbora io da se po delujejo gotovo po namenu dotične ustanovitve. Dottori meni da odbor pri vsem tem lehko za to prosi, kar je on predložil.
Kq se glasuje, sprejme ae Dotlorijev predlog z večino glasov.
'' D.r LavtfiČ poroča,v imenu političnega odseka o- peticijah maogih občio za peoaredbo šolskih postav ra sklene se - to le: .1. „Nalaga ве deželnemu odboru, da ima vse nove postave, za ljudske šole veljavne v tej grofiji, temeljito pregledati in p ai z vedi ti, kskih ia posebno k$kth denarnih sprememb želijo ш svetujejo o njth župauije ia. šolski zastopi, pa drugi izvedenci, 4a ima potem- predložiti načrt sprememb deželnemu zbora aže v prihodnji sesiji. 2. Deželni odbor ima to nalogo .nazaan ti šolskim zastopom s presojo, naj do prihodnjih sprememb šolskih posta? nehajo imenovati ravnatelje ia nadučitelje. po deželi.
D.r Sila uro v i c h predlaga, naj bi se mej spremembe v šolskih postavah sprejela tudi ta, da ima
irlanskim občinam
______ mehi in Fogliaw
re, ki naj se razdeli mej ce. (Por. D.r Maurovic Podvzetnikema pri pr ce v Gorici, Jvanu Stechini
dež. od-ki družbi Pajer). Tucriaeo, podpö-prebi valji deželne fcfohonemiee
«V f 3EMW.	«*v....... ... Tv. Albortuftiomann-u
dovoli zbor 1200 gld. kot odškodovanje, večih stroškov, katere jima je prizadete ono podjetje. (Por. Dottori).	Ii
Revnim, po toči poškodovanim prebivalcem v VevtOV-П» se dovoli 400 gld, pomoči. (Por. Faganel).
C f s t nem u odboru korminskomu ue dovoli zbor zapmšene pomoči za popravljanje mejnega mosta v v Bračattu. (D.r d.r Žigo n).
Prošnja oglejske občine, da bi'mogla na podlagi posebne deželne postave zalagati plačo občinskega zdravnika in župuikovo letno biro, se zavrže. (Per, d.r Žigon).
Občini Renče se ne dovoli denarna pomoč iz deželnega zaloga za popravljanje tamkajšnjega mosta čez Vipavo, ampak zavrne se na deželno postavo 2i>. januvnija 1870, po kateri prost lehko pol pore iz okrajnega cestnega zaloga, ako plačnjejo tamkajšnji občina-, rji za cestne potrebe v svoji občini nad 50% deklade k izrav. davkom. (Por. d.r Žigon.)
O prošnji cestnega odbora Ajdovskega, da bi se nui dovolila denarna pomoč za popravljanje ceste od Rihenberga proti Komnu, pres'oLji zb >r na dnevni red, (Por. d.r Žigon).
Prošnja cestnega odbora goriškega, da bi se predelal most čez Vipavo med Dornberg m i» Rojci, so o (Utopi deželnemu odbora, da mu pred plači potrebni znesek iz dež. zaloga, Če je delo ,zares nujna, po IX, členu deželne postave 21. novembra 1878, .
Cestnemu odboru goriškemu se oJbije prošnja za pomoč, s katero bi začel delati novo cesto od Dorpberga čez železna Vrata na Kras, ker se je letos za putrebniša deia Ža več denara dovolilo, kakor je za ta namen dolečenega v preračunu deželnega zaloga. (Por.* Faganel).
Cestnemu odbaru goriškemu se dovoli eno leto odlog« za plačilo 5000 gld,, katere'je dobil na pom-<io iz deželnega zaloga popravljanje dorn barske ceste. (Por. d.r Ž i g o »)■
Prošnja občin Rihenberg, Šmarje, in Gabrije, da bi se vvrstila cestna črta po braniškt dolini m^j skiadovne, vrne se deželnemu olboru, da poroča o tej zadevi v prihodnji Si'Sj'. (Por. dr. Žigon).
Prošnja c. k. kmetijske žole, da bi se ustanovili delni štipendiji za dijake na gozdnarskih akadem jab in za tak^, kateri bi se hoteli po dojaani kmetijski šoli izobraziti na kakem kmetijskem učilišči, se zavrne. (Por. d.r Žigon).
Antonu Tožbar-ju iz Trente, kateremu je bil lani medved na lovu odgriznit spodnjo ČetOust z jezikom
НШ
Vipavci ne tekajo aTmin% ampak;nTo minu, izgovarjajo o prvega zlđga pölaglasno.
. To je bil dober začetek, kateremu se je pridružila cela vrsta podobnih prigodeb. Tako m*j drugim so me imen za peklenskega agenta, kateri k upava duše za Lncifera, ia ena ženska v matih Sabljah,- ko sem zapisal njeno ime, se je začela strašno jokati, češ, da je dugo hudiču prodala.
JBekteri starši v Ajdovščini so tepli sväje otroke za ker so hudiča pravljice pripovedavali in so vzeli od njega solde; te solde so morati, revni otioci VreČi prpc od sebe. Dragi pa v Ajdovščini nijso hoteli govoriti z manoj iz nzroka, da nočejo nobene nove, vere in da so se svojo zadovoljni. Z droge strani pastirji io pastiriqe na Otlici, — kder me je prav prijazno postregel tamkajšnji kaplan g. jBošič, - so menda, mislili, da sem papežev роз!апес (nuncij) ki pregledava stanjЖеге ia morale mej katoliškim ljudstvom.	^	'
Pa ne samo od aeomikanih Ijndij bil sem podvržen raznim snmuiČenjem in.domiŠijajemtiste bože; celo tako zvani aloveneki omikanci ali nijso mi hoteli nič Verovati, ali pa nijso razumeli, kaj jaz čem in kaj je moj namen. Več od njih je bilo prepričanih, da sem slovenski slepar, ki bog ve, zavoljo kasnih hudobij nffiti ljudi, pripovedovftje jim^ da je z Ruskega. Ti pa, ki. sp meni verovali, nijso pa vendar mogli zastopiii, zakaj jaz pobiram pravljic.0, peslji in druge enake stvari Gotovo, sij mogoče se temu kaditi; kajti celo mej omikaoci celega sveta je prekleto malo ijudij, ki bi zaali razumeti teoretični interes in teoretično ravnanje z isto stvarjo. Se najboljše mnenje od strani omi-• je bilo to: da ae na ta načn pripravjjiiin za ■njö vaos.l ov a n s k e g a j <5 z i kiil Tako je mi. omikane gospode ? vipavski dolini, ia
ШШШ0
sploh na Notranjskem, dasiravno me je ta gospoda izvrstno sprejemala. Pa vendar priprosti kmetje v Dornbergu, Rifenbergu in Pribačini so izvrstno razumeli, da jaz čem poznati 'in popisati razločke mej slovenskimi „šprabami.^
551 se ogniti v bodoče vseh podobnih sitn^stij, prosil sem urednika ;Sočee, da bi naznanil v svojem listu, kedo da sem ia kaj da hočem, (dej št. 26 „Soče"]. Pa to mi ni j veliko pomagalo, kakor sem imel potem priložnost se prepričati. Večina omtkancev nij brala omenjega naznanila v „Soče," drugi pa, če so je tudi brali, nijso bili v stanu nič zastopiti in gleda'i so na nje, kakor kozel na vodo.
JI.
. Dva druga moja izleta sta bila eden na Gorenjsko, posebno pa bla U ko-bohinjsko, drugi pa vtomin-eko, cirklansko in podberoškb okolico. Na ta način sem mogel primerjati stanje ljudstva na Gorenjskem se stanjem ljudstva v aekterih delih Goriškega.
Kolikor sem mogel opaziti, slovensko ljudstvo na Gorenjskem je bolje zaupljivo in odkritosrčno, nego na Goriškem sploh Uzroki tega bo, mislim, razni, Prvi je d», ako ravno uijmujo toliko šol na Gorenjskem, vendar rajši berö, posebno pa ženski spol; v tem ko na Goriškem nijmajo tucega veselja do knjig. Tudi društvo sv. Mohora šteje več udov tam, nego tukaj. V zvezi s tom nahaja se sploh ta ofcolščiim, da prebivalcem znanih meni krajev na Gorenjskem roanje diši f*-žganji t» vini, kakor pa onim na Goriškem. Razen tega, киког n. pr. cirklauska, posebno pa podbrska okolica, nijma skoro nobenih cest, veied tega je tujec tu velika redkost, ter prekazanje se vsakega neznanega človeka vzbuja v prebivalstvu samo po sebi razne
Ј^јШшјШЈ
NIMM

vred, privoli zbor đenarao pomoč 80 gld., da .si. Varediti umetno čeljust. (Por. d.r Žigo n).
Peticija županstev dovskega, gradiščanskega in trfi-škega okraja da bi se v nekaterih ozirdi spremenile na-redbe zastrau poslovanja z odgnaoci (šubaiji) se zavrne z naročilom deželnemu o lboru, da ustanovi dogovorno z vdeležeoiiui strankami iu pjsebuo z meatniin magistratom tržaškim, primarnejš л o lgoaski postava ia za to, da se bodo odgnanci pj železnici prevažali, (Por. D e p e r i §).
D,r Deperis bere poročilo dotičaega odseka zastrau prearavnave naših srednjih Šol v narodnem zmi-šlus sklene s predlogom: „Naj se naloži deželnemu odboru, do ponovi prošnjo pri veleslav, vladi, da ona nemudoiha .preskrbi za to, da se preustrojijo srednje šole v Gorim na narodni podlagi; nemškemu jeziku y naj se ođkaže tisto mesto, katera mu gre ozir je-aje .ÜÄ naše politične razmere.
Del Torre naevetuje v imenu ođsekove manjšine le dostavek: „Ako bi imela vlada morda kake po-mislike zaradi večjih stroškov, katere bi prizadela na-svetovana preuredba .šol, naj bo deželni odbor pooblaščen, do določi dogovorno z vlado, koliko im i v ta namen donašati deželni zalog, kar naj bo pa potem potrdil deželni zbor." Utrjevaje ta manjšini» predlog omeni Del Torre, da bi morali spidati ako Baslanja* mo naše zahteve na pravico, res vsi stroški za vzdrževanje naših srednjih šol na državni zalog, ker mora vladi dolžnost biti da vvede povsod tako podučevanje šole, kukoršno se bolje primeri potrebam in razmeram dotične dežele. Če v drugih deželah podučuja v dotičnem deželnem jeziku, zakaj ne bi vlada tega tudi pri nfte ne*dovolila, saj ne plačuje naša dežela primerno nič manj davka v denarju i a v krvi, nego druge dežele.
Toda ker je dozdaj vlada še vsako tako prošnjo' odbila, Češ, da bina narodni podlagi preuravnane srednje šole veliko več stale, neg.t" sedanje nemške ш ker vidimo, koliko je $že škodil naši mladini dosedanji nenaravni način podučevanja, oguimo bo denarne ovire s primerno žrtvo in pokažimo takoj da nas vedi pri dđ-Želoem oskrbovanji lepo geslo „javni poduk.*
D.r Lavrič podpira odsekov predlog in se vje-ma z manjšino. Govor smo uže zadnjič priobčili.
Doljak priznava sicer nujnost preunvvnave s'red-njih šol v narodnem zmislu, pa je zopar donesek iz dež. zaloga.
Faganel govori v enakem zmislu. Če je vlada do zdaj odbivala dotične prošnje in sklepe deželnega odbora in zbora, pravi, treba pri vsem tam še pri tem obstati. Res je, da bi bilo jako koristno, ako bi se srednje šole kmalu na narodni podlagi preuravoale, toda zarad tega ne smemo pripustiti, da- se tako o* gromni stroški naložijo naši deželi, katerih bi se pozneje morda ne mo»li več znebiti, бз 'зо nam biti dosedanje vlade neugodne, morda nam prihodnje ne bodo. Vsaj ministerstva nijso večna. Padlo je prejšnje, padlo bo tudi sedanje in morda'pride potem na krmilo tako katero bo našim zahtevam pravično.
Dottori in Del Torre zagovarjate, manjäioin dodatek, kateri ostane pri glasovanji v manjšini. Glasovali so zoper njega vsi slovenski poslanci ia Bar. Ritter.
Odsekov predlog je soglasno sprejet.
Javna seja preneha in razpravlja se v skrivni seji,
dvombe. Slednjič bluost italfiinskegv konfina napeljava precej na misel od italjanskih Špijonov.
Ta razloček so je posebno kazal v eni in drugi deželi pri obnašanji z manoj. Kakor v btedski, tako tudi v bohinjski okolici. Ti, kateri me n:j-so preje poznali, so mislili oi začetka, da' sem berič, ki je priiel zavoljo rubanjtt ali. pa se jim je zdelo, da sem ka-košen špijou; pa vendar zadosta je bito nekoliko minut, da sem s prijaznim govorjenjem in resničnim razlaganjem stvari, prepričal celo manje razvite ljudi o mojem pravem namenu. Nekteri kmetje so bdi tako vneti za meni v m tj era posln pomagati, da so mi irtu-vati celi dan iu so tue popolnoma ZA3tonj vo lili k rajnim „možen in ženam, od katerih so mslilij da znaj) pripovedovati pravljice io druge t. p. stva-i.^
Posebao hvaležno moram takaj opomniti Jakob i Jekteija vulgo „Ta srednjih* iz Knprivnika. Ta mož m* je vodil celi dan po raznih hiš »b, zve6;t pa mi je dal priložnost poslušati dve izvrstnipevki, Uršo in Mino Beznik-ovo, ki iiijst^e nikdar nič učili, pa vendar Znati vsako p^-sen popolnoma umetno ia občutljivo pati. Tako tudj sem bif> rijazDo sprejet skoraj povsod v Bohinju, celo od tistih kmetovT h katerim sepi naravnost brez vsacega priporočanja prišel ia ki nijso preje nikdar od шзче-tiič slišali.
Vendar moram omeniti nekterih sitnost i j. Ne govorim o tem, d* je krčmar v Srednji vasi strašno kaznoval mojo mošnjo,. rajiaje več kakor bi za tisto r.ijtat: v kaki gostilni na Dunaj i, ker to je »d strani krčmaijev nže več kakor navadno, da ekiplati-rajo vsake sorto tujcev, in se jim ne sine tega zame*' riti. Tudi ao .ne sme zameriti tega, kar bom zdaj pri-povedat.	________. '

CDaljc v prilogi.)