I The largest Slovenian Weekly in the United States of America. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION > Entered aa Second-Claw Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. 11—-rmwrrr-— i^aaBBa _ ^^ v-I-_ Chicago, 111. 9. fanuarla (January) 1818.__ Leto IV. Volume IV, BM\Ma 11 ■ -MM. i.. ■ i. wtjta-RT. j. mm, preds. porot, odbora. REV. FRANCIS J. AŽBE, duhovni vodja. ANTON BURGAR, eds. pravnega odbora. JOSIP DUNDA, preds. nads. odbora. RALPH F. KOMPARE, ' \ pooblaščenec. JOSIP REMS, pomožni tajnik. »in, »JOHN GRAHEK, glavni blagajnik. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. • ••••• f t ■ < ; IVAN ZUPAN, urednik in upravnik •'Glasi Jednote". , IS_ ..... Ni Zveze V Chicagu ni, Vas uljudao rabina r d JAVEN SHOD, ti se vrii ▼ nedeljo, dne 13. ja- to pripuščale frmotne razmere. Društvo je kupilo tudi Liberty *10U.00. Da si ni naša fcogve kako velika, postno vsejedno, da smo popravljeni pomagati stricu Samu v njegovih blagih namenih, o-^voboditi male narode, med temi so tudi posebno prizadeti Slovenci, katere kruta avstrijska vlada tlači in zatira kakor nuarja t. L takoj po deseti sv. mali ob 11:15 dopoldne v sloven-. _ ^ „ . „ ScT cerkveni ZLi, vogal W. VS1 druatva m posa- 22. Pl. in So. Lincoln St. iS*' da ston- . v! mo kar največ moremo, če se se- Na ten '»f**? daj ne uresničijo dobre ideje za- vednih i$k>vencev, ne bo več kmalu take lepe prilike, ki Slo- iibornih govornikov, ki bodo nav zočim na poljuden način razložili pomen in delovanje Slovenske Narodne Zveze v Ameriki v zadevi Jugoslovanskega vprašanja in narodnih zahtev Slovencev. mtmfcia iz mreže, ker ji ze pr Zaeno se bo tudi odposlalo pred- ^ ^ m gi ohrailila sv(fJO au- sednikn Wilsonu tfanostno ^vtokracijo in svoj srednjeveški vo. Kdor se žuti pravega laroct-1 barbarizem Ti)]ik($ 0 tej stvari venci bodo ostali trpini in sužnji Avstrije kot sedaj. Kakor ve-J mu, bi se sedaj rada Nemčija iz-iii az al a iz mreže, ker ji že precej Salle,'111 bra m. 1. so 75 K. S: K. či se dne if. v naj lepem in slo$ izvoljeni sledeči ___ za leto 1918: Frank Mali, predsed nik; Ignac Jordan, podpreds.; Jos. Barborich L tajnik; Frank Gerfcovich, zapisnikar; Math Urbani ja, blagajnik ; Frank Gergo-vieh, zastopnik; Jos. Berglez, reditelj ; Ferdinand Strehar, Martin Deržanich in Jos. Barglez, nadzorniki. *v ' ' •••' ln tei# potom naznanjam zunanjim Članom, da je naše društvo pristopilo'k eentrani bolniški blagajni K. S. K. J., radi tega naj se vsak čhm zglaisi s svojim potnim listom pri tajniku Joseph Barba-rich-u, 1202 Main St., ali pa pri meni do dne 20. januarja, da ponovi svoj potni list. K sklepu želim vsem članom našega društva in K. S. J. srečno Novo leto 1918. Math Urbanija. njaka in domoljuba, naj pride na ta shod! ODBOR. POPRAVEK. V štev. 51. priobčeneni t uradnem naznanilu društva Marije Čistega Spočetja št. 160, v Kansas City, Kans., je tiskar vsled neprevidnosti vrgel 2 vrsti ven-kaj in sicer sta bili izpuščeni zastopnica društva Marijana Maver in blaga jničarka Ivana Kva-ternik. Tb popravek prinašamo danes, da ne bodo cenj, sosestre gori o-značenega društv* pripisovale pomote društveni tajnici. Uredništvo. NAZNANILO. •Na letni seji dne 9. decembra 1917 so bili izvoljeni sledeči u-radniki društva sv. Cirila in Me -toda št. 4 v Soudan, Minn., za leto 1918: •Predsednik Frank Schweiger; podpredsednik Mihael MtriKč, 1 tajnik Josip Oblak; II. tajnik Marko Težak; blagajnik John 2a-vodnik; zastopnik Štefan Ahčhr; gospodarski odbor: Paul Verban, Slovenci kak leta beitf V Tom Brchull ml in John Mi - y bratov„M sl i zdnižiftM) 8C. klich, ml.; bolniški odbor: Josip . ® Eichull, John Ma'ier.ftek in Mm * 1 dnni0 sree' blstnm0 ^Iave' Zobetz mL; zastavonoše: Aattm j Veljavno \fjl bode slovensko ime. Zalar, Louis Zalar in John Tanko; mL; redar John Pahule. j K sklepu, voščim srečno in ve- Naše društvo je tudi sklenilo s«1® novo leto vsem sobratom, in na gorioznačeni seji, da se zviša' članom K. S. K. Jednote. mimogrede. Glede našega društva, kakor veste bratje dokončali smo srečno leto in začenjamo novo. Začnimo ga kot pravi katoličani, ne v neslogi in nasprotovanju, ampak v lepi krščanski slogi in edinosti, da bi ga tudi dokončali;, ker le tako je mogoč napredek in uspeh! Če pride do tega, da bomo delali društveno dvorimo, bratje, bodite pripravljeni žrtvovati kar največ mogoče. Ne vleči narazen in razgovarjati druge ker tako ne bomo ničesar naredili ker nas je premalo; Že če se vsi skupaj trdno oprime-rao, bomo imeli dovolj, da izvlečemo težko breme; saj moramo žrtvovati za vse dandanes, in še veliki davki nas čakajo kakor se sliši. Zakaj ne bi žrtvovali tudi za sebe nekaj? Se bi lahko govoril veliko o tem, pa naj zadostuje. Vsakteri naj poskuša storiti svqjp dolžnost napram društvu naši novi domovini in slovenskemu narodu! Ravnajmo se po tistem novoletnem voščilu ki pravi: - NAZNANILO. Iz urada društva "Marije. Čistega Spočetja «tev. 80 So. Chicago, 111. se naznanja vsem članicam, da smo imele celoletno sejo v nedeljo dne 16. decembra 1917. Pri tej seji se je izvolil odbor za leto 1918. in sicer: Predsednica Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Podpredsednica Agnes Fugina.' My._ ^ym nosno mmvmrvf < 4 " * ie društva sv. egan, 111., dne 1918 v Math Slanovi dvorani na 10. cesti North Chicago, HI Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Na vsporedu bo veseloigra v 1 dejanju "Starinarca". Zatorej uljudno vabim v imenu našega društva vsa bratska podporna društva iz Waukegana, N. Chicaga in okolice, da nas pri tej prireditvi poselijp v obilnem šte- Vstopnina znaša za odrasle 25c, za otroke od 6.—12. leta 10c Prosim vas tudi vse cenjene članice našega društva sv. Ane št. 127, da se za gotovo udeležite naše prihodnje veselice. Katera izmed članic se iste ne udeleži, bo m#a-la plačati 50c kazni. Za dobro postrežbo in zabavo bo ^'■n'ftfp.'ii ra, Minn, je že precej narasla. Lego ima prijazno, ker je Okrog in okrog -obdana z malim aH nizkim gostim drevjem- Zrak je tli Čist in zdrav. Kdor ima vročo kri naj pride sedaj po zimi Te sem v Minnes6to, kjer se bo lahko v hudem mrazu malo ohladil. V Auro-ri imamo podp. dr. Mar. sv. Rož. Venca štev. 131 spadajoče h Kranjsko Slov. Kat. Jcdnoti, ki lepo napreduje. Žal le, da se dopisniki iz naše Aurore tako malokrat oglašajo v našem Glasilu. Sedaj po zimi. je dovolj Časa in prilike za to. Glede delavskih razmer naj še enkrat omenim, da če nam družbe povišajo 10 centov na dan, pa 20c več potrošimo vsled draginje. V&e blago se je v cenah dvignilo. Za delavca ne velja drugo geslo kot: Delaj ih garaj na vso moč, samo da bodo imeli drugi več koristi od tvojega dela. Če tarnaš ciS®«/ Mlev —F V""" ~ ' * T pri kakem trgovcu- o draginji te vsestransko preskrbljeno. Igral to ^ tol t< S sobratskim pozdravom Mathew Papich, tajnik »n-tU Skoff, tfijnik. NAZNANILO. S tem naznanjam članicam društva Marije Pomagaj štev. lis. Rockdale, 111., da se vrši sv, maša v nedeljo dne 13. januarja ob 8. zjutraj. Ne bo pa skupne spo-vedi> ker nrbilo mogoče, da bi se bila sv. maša vršila pred Božičem, zato bomo pa imele skupno spoved za Veliko noc. Ker se bo dne 13. t. m. brala sv. maša povodom lO.letnice obstanka našega društva, to je za vse žive Članice in tudi za mrtvo članico našega društva, Marijo Bak-šič, zato Vas cenjene sosestre u-ljudno prosim, da se udeležite tega svltegi opravila potno^tevilno. S sosestrSkiM f*fc«f*Vor fega reda sprejel resolucijo za agitacijo ogromnega domoljubnega de-katerega hočejo Kolumbovi vitezi pokazati v, sedanjem času na ta način, da , bedo zbrali skupaj tri milijone dolarjev ($3,000,000) za patrijotičen ali vojni sklad. Vsak član je prisiljen prispevati v ta sklad dva dolarja; ostanek se bo prf nabralo med bolj premožnimi člani tega reda in med njihovimi prijatelji Glavni namen tega velikanskega sklada je, da se bo skušalo ž njim vzdrževati 400.000 katoličanov vojakov in mornarjev čiste na duši in telesu; da bodo ostali tudi v vojni zvesti veri svojih o-četov. To se bo skušalo doseči na način, da se bo pridelilo zadostno število katoliških duhovnikov o nim vojaškim cddelkom, za katere vlada še ni dobila vojaških kaplanov. S tem denarjem se bo postavilo tudi po raznih vojaških taboriščih poslopja z dvoranami za razvedrila vojakov ne glede na njih veroizpovedanje. rNtanovilo se bo potrebne informacijske oddelke, da bo mogoče pisati vojakom na fronto in naobratno, da se bo na ta način zvedelo, kako se jim godi in lahko kako malenkost poslalo. Vlacla je dosedaj že določila 181 katoliških vojaških kaplanov za ameriško vojaštvo: Red Kolumbovih v|tezoV pa namerava iz svojih sredstev pomnožiti to število šeia 300 vojaških kaplanov. V vsakem, izmed 16. Narodnih vojaških taborišč, bode red Kolumbovih vitezov postavil troje poslopij za razvedrila vojakov; za to je določeno za vsako taborišče $14.000. Poleg tega se bo v vsakem teh taborišč zgradilo še eno večje poslopje za $6,000. Po drugih konjih, kjer je nastanjeno ameriško vojaštvo, se bo postaA'ilo okrog 30 nadaljnili poslopij za zabavo. V vsakem teh poslopij bo postavljen altar, spovednica, oder, knjižnica, priprave za nedolžne i-gre, fonograf ill druge potrebščine za razvedrilo. Vsak katoliški vojak bo dobil zastonj primerno molitveno knjižico, rožni venec in druge male pot rebščine. • Oltar je, po teh dvoranah kc bo oskrbelo s potrebno opravo, kakor: prti, svečniki, križi, kelihom itd. Započelo se bo med duhovnimi člani tega reda akcija, da bi se prostovoljno prijavili za vojaško službovanje. Plačo jim bo dajal Red Kolumbovih vitezov. Omislilo se bo posebne vrste kapelične vozove, (avtomobile) za inozems^^služb^ katere bodo ra- To velikanffi% jielovanje reda Kolumbovih vitezSv je sam vojni department odobril ter priznal kot nekako uradno agencijo za vse katoliško ali versko delovanje med ameriškim vojaštvom v sedanji vojni; znana družba Y. M. C. A. je bila pa od vojnega depart menta določena za protestantsko vojaštvo. S ponosom lahko trdimo, da se je cdzvala. klicu domovine pretežna večina vseh vojakov in sicer katoličanov. 400.000 mož in fantov — to že nekaj šteje. Poleg tega pa skuša Red Kolumbovih vitezov še na drug način pokazati javnosti svoje načelo in to je, da ijo ameriški katoličani ljube-do Boga in do svoje dom vine." — V naši chicaški naselbini da tudi k postaji 1628 Reda Kolumbovih vitezov 16 Slovencev. Dasiravno ima ta postaja med članstvom največ Amerikancev, nas Slovence zelo spoštujejo in čislajo, kar se je pokazalo pred letom nazaj, da je bil izvoljen tudi eden izmed Slovencev v odbor te postaje, — Omenimo naj še, da je že vplačal vsak član Reda Kolumb, vitezev v ta sklad znesek $2.00. se hoče tudi ta postaja od-klieu glavnega urada za na-inje prostovoljnih prispevkov za Vojni sklad reda Kolumbovih vitezov, se je odredilo več pod-odsekov raznih narodnosti za pobiranje teh domoljubnih darov. Slovenski odsek tvorijo: rojak Frank Banieh, Frank Mravlja, Silvester Darovec in Jakob Tur-Sič. .Ta odbor stopa danes pred vas Cenjena slovenska katol. podp. društva z uljudno prošnjo, da bi blagovolili na svojih sejah pobirati prostovoljne darove za Vojni sklad reda Kolumb, vitezov. Gg. predsedniki raznih društev so u-ljudno nap*$šeni, da blagovolijo to stvar spremi na prihodnji seji ker se gre za^bro stvar. Prvič se izvršuje s tem \fehro krščansko delo, drugič pa tu^fr domoljubno delo, ki bo v korist -državi, oziroma njeni armadi. ^ Upamo, da se bodo chicfcika slovenska podporna društva dtfevala temu klicu. Sprejme se vsak^-tudi najmanjši prostovoljni dar. \ Kakor se poroča iz Pueblo, Col so nabrali zavedni in domoljubni Slovenci in Hrvatje v Pueblu, Colo, za ameriški Rdeči križ okrog $1000. — Rojaki, posnemajmo jih tudi mi in naberimo skupaj pri lično svoto za Vojni sklad Reda Kolumbovih vitezov! t C. sis. Rtgln PetrašiC. Milo in žalostno je dne 26. de-eembra lanskega leta okrog 9. ure dopoldne zadonel mrtvaški zvon nad kapelico konventa Notre Dame v Cleveland, Ohio. Okrog mrtvaške postelje, na kateri je ležala ljubljenka . tega ^mqstan^,., Itonventa so se zbirale ostale šolske sestre, da se zadnjič v svojem življenju poslovijo od svoje tovasi-šice č. sestre Regine. Komaj 28 let ji je bilo, a se je moral* ukloniti koščeni pesti neizprosne in neusmiljene smrti vsled jetike.-- Padla je zopet ena cvetka na našem slovenskem narodnem šolskem in usahnila a jo je izbrala za svojo žrtev sedaj sredi zime v njenih najlepših tetih, kajti proti jetiki ga ni zdravila na svetu. Jetiko ustavi in zakrije samo hladni grob. Kakor pridna čebela ali mravlja je delovala pokojna č. sestra Re-gina za vzgojo slovenske mladine celih 13 let. O življenju in delovanju prera-no umrle č. sestre Regine^se nam poroča sledeče: Pokojnica je bila rojena L 1889 v Metliki na Dolenjskem. Stariši so ji bili Marko in Ana Petrašič, ki živijo sedaj v Steelton, Pa. Pri krstu so ji dali ime Ivanka. Leta 1895 je vzela njena mati Ivanko, tedaj komaj 6 let staro deklico s sabo v Ameriko; šle so k možu, ozir. očetu, ki je'tedaj že tukaj živel. Ivanka Pet rašič se je izšolala sprva v farni šoli župnije sv. Jakoba v Steelton, Pa. Dne 5. julija 1903 se je pa podala v samostan Notre Dame v Cleveland, O. kjer je naredila izpit in obljubo naslednje leto. Prva njena služba kot učit. kapdidatinja je bila v Lorain, O., zatem je šla za 1 leto v novici jat k sestram. Zatem je bila nekaj časa nastavljena kot učiteljica na neki slovaški farni šoli, nakar je podučevala zopet v Lo-rainu, O. Od leta 1915 — 1916 je službovala č. s? Regina na slovenski farni šoli sv. Vida v Clevelan-du, O. na jesen 1916 je bila pa zopet premeščena v Lorain, odkoder so jo lansko letov dne 8. decembra v^led bolehanja (jetike) prepeljali v samostan Notre Dame, Cleve land, O. kjer je 18 dni zatem (dne 6. dec.) izdihnila svojo blago du- j Boc i Naiki pogreb se je vršil dne 28. dec. m. K iz označenega konventa, ali samotna. Sedanji duhovni vodja K. S. K, J. Rev. Francis J. Ažbe je opravit, za pokoj nje duše slovesno petoy'rno sv. mašo ob asistenci Rev. Ponikvarja, Rev. Škur-ja in Rev. No^k-a. Po dovršenem opravilu so ji zapele šolske sestre v zadnji pozdrav\jn slovo več ganljivih žalostink. Pokojnica zapušča v Steeltonu, Pa., očeta in mater (Markota in Ano Petrašič), 2 brataMn omože-no sestro, Mrs. Kofalt. Mati pokoj-nice in njen brat Anton ste hotela še enkrat videti svojo ljubljenko, dospela sta pa žal z vlakom v Cleveland ravno pol ure prepozno, ker je č. sestra Regina ravno pql ure prej umrla. Gotovo žalostno iznenadenje! Bodi prerano umrli č. sestri Re-gini ohranjen ntjblažji spomin med vsemi ameriškimi Slovenci! R. I. P.! £ S5553Br555BEIIZIjB=s=£] fTTT rfilCIZ Bodi svoje sreče kovač! Naiki za vstkiaife živf|eije. — Spisal ftev. JartJ Trak. (Nadaljevanje.) Um bistri si, srci si blaii — v -čisti Sree ti bodi vedno in povsod; Ko ljubiš domovino svojo, misli: Človeku brat je Človek, rodu rod. Preganjanja se pazi in razpora, Sovraštvu v sreu ne dajaj prostora. Pot ravna, vedi, pra»va je edina, ^ Nje v vsem dejanju drži se zvesto; Hinavstvo, laž je grehu korenina, Resnica naj nad vse ti sveta bo! • Kar misliš v srci, to v dejanju kaži. Ni sebi ne, ni drugim se ne laži. V katerikoli se ti kdaj podobi, Približa i/.kušnjavaa, trdno stoj! Ko boj divja, ne omahuj v zvestobi! To prošnja moja je, to nauk moj. Dokler j ibodeS zvesta ti, mladina, Ničesar ne boji se domovina. Stariši, ne zabite učiti otrok varčnosti, to je najtrdnejša podlaga njih bodoče sreče. Napeljujte jih, da se zgodaj navadijo z vsemi rečmi prav in pametno ravnati. Rano se morajo učiti lepo ravnati z olbleko, knjigami, opravo, orodjem, igračo ; kupite jim hranilne puščice, ali hranilno knjižico, da tam hrani£. /Sik vinar ; učite jih krščanskega zatajevanja, prostovoljno naj se odrečejo marsikateri reči, ne odrekajte jim pa tudi dovoljenega veselja — in sreča vaših otrok »ma trdna tla. 2. Skrbi po zmožnosti sa svojo posest. Hočeš postati velik, Začni z malim. Latinski pregovor. Mnogo ljudi ne zna ravnati z raznimi rečmi in zato ne pridejo do nobenega premoženja. In če nas zvestoba v malem naredi vredne večjega zaupanja, tako je tudi skrb za neznatne reči močen pri- pomoček, priti do blagostanja. Iz malega vzraste veliko. Lepa navada je tudi med^Slovenci, da se ne stopi na kos kruha, ki je slučajno padel na tla. Prav je tako, ker je božji dar. Enako naj bi pa ravnali z vs^m, kar je človeku in živini v prid in korist : z obleko, o-rodjem, posodo, ostanki, jedjo in pijačo. Kristus je ukazal: "Poberite ostanke, da ne izpridijo!" A-li nas s tem ni opomnil k varčnosti, ni li to izpodbuda lepo ravnati z vsako posest jo ? Ali kako se včasih ravna, koliko se izpridi in pokonča, kakšno škodo donaša zani-kernost! ' Francoski narodni gospodar Lčon Say pripoveduje: Na nekem posestvu sta bili drobnina in perutnina v ograji, katere lesa je bila navadno odprta, ker je zapah bil pokvarjen. Z malim trudom bi se bilo to lahko popravilo. Ker se ni zgodilo, je zmanjkalo marsikatero pišče. Nekoč uide lep prašič in cela posestnikova družina, kakor tudi vsi posli ga iščejo. Vrtnar prase najprej najde. Ko pa leti za njim, pade ter si zvije nogo, da je moral 14 dni biti v postelj!. Vr-nivši se v hišo, najde kuharica perilo, katero je obesila okoli ognja, da se posuši, sežgano, in dekla ki je v naglici pozabila zapreti hlevna vrata, najde, da je prosta krava zdrobila žrebetu nogo. Kakšno škodo je napravil nepoprav-Ijeni izapah! Popravi takoj, kar je pokvarjen nega; lopata apna ti more rešiti hišo, majhen trnd tvojo živino. Konj je zgnbil iz podkve žrebelj; ker ga nisi takoj nadomestil, se je zgubila podkev; konj si je pokvaril kopito in nogo in je celo poginil! Posebno skrb obračaj tndi na sicer v vsem dobri, ali opravo so znali naši ravnati. Ni prav, če ljudje z obleko šopirijo, tako da ne vedo, "kako bi se oblekli ; tudi ni prav,, če si kdo napravlja pre-dragocene obleke, a neznanskti veliko se potrati, ker se obleki ne hrani, ker se neusmiljeno ž nj rayna. Komaj je obleka nova, hitro je že polna madežev, umazana in strgana. Zopet mora biti nova in veliko se izda za krojača in šiviljo. Tudi v tem »o stari ljudje bili pametnejši, ker so si kupili vsaj za praznik in nedeljo obleko, ki je sicer malo več stala, a tudi trpela cel rod. Tu in tam se še nahajajo častljivi plašči, ki i-majo lepo starost 40 do 50 let, Prava svetinja so bili celemu zarodu. Koliko se je s tem prihranilo samo pri krojaču! Kje so dandanes tudi oni možje in žene, ki so celo svoje življenje hranili in varovali svojo svatovsko obleko? In kako se ravna navadno ž orodjem in opravo? Kar bi zadostovalo za dobo 10 let, se pobi je v enem letu. Posebno more veliko in mnogo prihraniti umna gospodinja. Slovenska prislovica pravi, da žena podpira tri vogle hiše, in sv. pismo veli: "Modra žena si hišo zdela; nespametna tudi zdelano podere s svojimi rokami." (Preg. 14. 1.) Res je tako, ako gospodinji varčno in pametno. Lahko pa podere tudi vse štiri vogle, če ne zna in ne zastopi svojega posla. Marr sikatera žena zna tudi z majhnim zaslužkom izhajati, hrana je preprosta, a dobro kuhana in zato tečna. "Pridna žena je krona svojega moža". (Sir. 12. 4#) Druga pa potrati veliko, mora imeti vse raznovrstne reči, jih. mora tudi kupiti, čeravno bi si jih lahko sama pridelala v domačem vrtu itd., in vendar ne more zadostiti ne moža ne družine. V tem oziru je dandanes veli* s ko pomanjkanje, posebno v me« stih. Mestne hčere se učijo vseh mnogovrstnih reči, kar bi samo na sebi gotovo ne bilo napačno, a na to,'kar je najbolj potrebno, namreč na kuhinjo in gospodinjstvo navadno pozabijo. Tudi v delavskih stanovih ni boljše. Komaj so prišle mlqde deklice iz šole, grf-do v tovarne, najprej ko mogoče si dobijo moža, ko še ne znajo niti kuhati, niti šivati, in ni se čuditi, da je v takih družinah pomanjkanje, ko se ril učilo umno gospodariti. Nekoliko bgljše je na kmetih, kjer morajo hčere pomagati materam .in se tam privadijo delu. A tudi na kmetih je dosti takih, ki znajo in vedo vse, le ne gospodariti in varčno ravnati. Ni se čuctiti, da gre potem gospodarstvo rakovo pot. Navadno z možem ne znajo prav ravnati, ta gre potem hladit si srce ^ gostilno, in uboštvo, nezadovoljnost sta v takih hišah stalna gosta* Da bi pač vsa dekleta, bogata in'uboga, najprej naučila se dobro gospodinjiti, potem šele mislila na ženina, bi bila sreča in mir v mnogih hišah, kjer jih. sedaj ni. V tem oziru imajo slabe nasledke tudi vsi lahkomiselni zakoni. Ne samo, da mnogokrat v takih slučajih značaj ne prija in ni prikladen značaju, kar je vendar potrebno; pogostoma se sklepajo zakoni, ne da bi mož ali žena prej mislila na potreben prežitek. Vsega manjka v hiši, ker se je mislilo, da more cela družina od zraka živeti. Vsak mož naj bi si, preden misli na zakon, dobro zapomnil Slomškove besede: "Moder mož se šele oženi, kadar ima žen-kico ali dečico s čim rediti." Kdor hoče varovati svojo posest, bo imel tisočero priložnosti, katerih ne moremo naštevati; s časom ga bo tako ravnanje privedlo do blagostanja. Trgovec 'Pourlales je bil bogat in radodaren mož. Nekoč prideta k njemu 4va samostanska brata prosit miloščine za samostan sv. Bernarda. fca hodni- zastopim vaju," "ne moreta si n obnašanja. Ali ravno zato, ker sem od nekdaj tndi z žveplenkami var-čno ravnal, morem vama dati za samostan toliko denarja." Večna Resnica v zadevah naše duše zahteva zvestobo tudi v malih rečeh ter govori: "Kdor je v malem zvest, tega hočem čez veliko postaviti." — Zvestoba in lepa, pametna varčnost v malem bo nas pa sčasoma tudi v časnem do-vedla do lepega uspeha. Ta lastnost je za vsakega človeka najlepše priporočilo, kakor kaž$ sledeči slučaj. Nek trgovec naznani, da sprejme v svojo, prodajalno učenca. Petdeset se jih oglasi. Čeravno je bilo njih število veliko, si je vendar hitro euega izbral. Slpčaj-no pride k njemu prijatelj ter vpraša: "Riid bi vedel, čeiuu si sprejel ravnp tega učenca. Saj ni imel nobenega priporočila." — "Motiš se," odgovori trgovec, "celo več jih je imel. Ko je vstopi si ji osnažil svoje čevlje in je vrata lepo zaprl; to kaže, da je čeden in ljubi red. Staremu mo žu je takoj pripustil svoj kraj; to je znamenje prijaznosti in do-brotljivosti. Snel je vstopivši klo buk ter odgovarjal na moja vprašanja točno, hitro in odločuo; to je znamenje uljudnosti. Knjigo," katero sem z namenom pustil pasti, je takoj pobral ter položil na mizo, med tem ko so drugi se na njej izpodtikali; to kaže njegovo skrb in pazljivost. Mirno je čakal, da je prišla na njega vrsta, ni silil nred; to je znamenje njegove ponižnosti. Njegova obleka je bila osnažena, lasje počesani, >;obje umiti in jjeli kot sneg. Ko je pisal svoje ime, sem videl, da so bile roke umite. Niso li to priporočila? Jaz smatram ta znamenja za najboljša priporočila in kar :o z njim govorim, nn je ljubše, kakor vsa pismena izpričevala." Koz je prav sodil, motil se ni nad svojim učencem. Hočeš si kaj prihraniti, bodi varčen v malem in skrbi po zmožnosti za svojo posest. Naš Slomšek nam veli po znanem pregovoru: "Kdor malega ne česti, ve likega vreden ni!" 3. Plačaj takoj, kar kupiš. "Karkoli izdaš, preste j in pretehtaj." (Sir. 42,7.) Neznansko rastejo dolgovi zlasti pri kmetskem stanu. Več kot polovico zemeljskega premoženja je v rokah velikega kapitala. Mnogo je vzrokov, ki so zadolžili žalostni položaj delavskih stanov, posebno kmetov. Ali kakor smo že večkrat omenili, vso krivdo le ne smemo valiti na druge. Latinec berem v desetih Ijem in hvaležnostjo po milosti pravi: 'Mi se lzpreminjajo m mi se izpreminjamo znjimi. Če po- stanejo časi slabši, smo slabši navadno tudi mi. Škof Slomšek pravi: "Časi so ravno taki, kakršni so ljudje." Preveč imamo gotovo nepotrebnih potreb in veliko se izda za reči, ki k življenju niso neobhodno potrebne. Kmetu da živež zemlja in čeravno marsikoga strese nek strah, Če misli na kmqtsko hrano, mora se vendar pripoznati, da je ravno ta hrana za človeka najbolj zdrava in krepilna, boljša od vsake, ki se kupuje v štacunah. Veliko se je pa v tem izpremenilo. Dandanes se v štacuni za 8 dni toliko izda, kakor prej za celo leto! A vkljub kofetu, sladkorju, žganju, rižu, kupljeni moki itd. so ljudje bolj slabotni in manj zdravi ot prej. {Dalje prihodnjič.) •taiiiiiiiaiiiiiiiiitiianiaiiiaiiiBiiiiaiiiiiiiiaaifiiaiiiiKstiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiBiiiiiitM 1 Protestantizem in katoličanstve. j E Spisal t Rev. I. L. Bungar. E niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim , (Konec). Ni pa tako s Kristovimi nauki. Njegovo razodetje je čeznaravno, torej resnica, katere notranje resničnosti človek nikdar ne more dovolj zapopasti. Tuhtaj in razmiš- zmožen zadostno ohraniti ta sv. zaklad, ga naposled vendar le zavrže, ker ga dovoljno ne more ume-ti. Saj imamo sosede na desni in levi, Protestante, ki taje nezmotljivost, zato pa tudi polagoma ta ljaj še tako, nikdar ne boš do ce^f je revelucijo. No pa so vsaj v tem la pojmil na primer, da so tri o-sebe v Bogu, ali da sta dve naravi v Kristu, da so zakramenti ali da je življenje milosti. Teh rečij ne vemo in jih nikdar ne bomo vedeli. Mi jih verjamemo, kar se končno pravi, da jih sprejmemo po neki avtoriteti. Naš razum nima naloge baviti se z njih resnico, ker ne more zadostno presojati, ampak z resničnostjo in gotovostjo avtoritete, ki jih nam predlaga, Ker sprejmemo Kristov razodeti nauk na avtoriteti, in ker ta nauk že po svoji naravi presega meje našega razuma, sledi, da nikdar ne učakamo dne, kakor se lahko dosledni! Kajti brez nezmotljive avtoritative Človek nikakor ne mo. re verjeti v razodete nauke. Nezmotljiva avtoriteta je torej prvič potrebna, drugič pa je katoliška cerkev edina taka avtoriteta, ki jo tudi zahtqga in poudarja zase, dobro vedoč, aa si jo prilastuje po vsi pravici. Prilastovanje pa odgovarja potrebi. Torej je naša sv cerkev nezmotljiva. Rekel sem, da si katoliška cerkev prilastuje avtoriteto. Zdaj pa še pristavim, da si jo je vselej pri lastovala. Poglejmo, če je zgodovina tudi takega mnenja. Dasi je določevala nauke celih devetnajst- zgodi pri naravni vednosti, ko bo- stoletij, vendar ga še ni mati ro-mo videli, da je resničen, in lahko dila človeka, ki bi mogel pokazati brez svoje avtoritete nadaljevali samo en primer, v katerem bi si znanje, na kateri smo ga izprva bila prišla navskriž v svojih dog-sprejeli. Če pomisliš nekoliko, vi- matičnih resnicah. Ali je potem-diš, da je to res. Zavrzi pa avto-!takem mogoče misliti, da je taka riteto, na kateri sprejmeš razodc-j učeča doslednost človeškega iz-te resnice, in takoj postaneš ne-jvora, dočim že tristoletja povsem ku ni bilo luči, in trgovec jih je moral voditi. Gospod z^kliče in deikla pride, da bi naredila luč. Vzame žveplenko ter jo drži na ogenj, ker se pa noče vn*ti, jo vrže proč. "Kaj delašf'* zakliče Pourtales, "saj je še žveplo na nji!" S tem žveplenko pobere ter naredi z njo luč in gre. Samostanska brata se začudeno pogledata, češ, pri takem skopuhu nama ne bo veliko kaj dobiti. A nista se mogla dosti načuditi, ko se prikaže trgovec z vrečico denarja, v kateri je bilo 900 frankov. "To je moj dar za samostan!" Komaj sta se mogla ftrata zahvaliti in gos- zmožen še dalje braniti svojo vero vanje. Pri tem mora biti avtoriteta. Edino konipetentna avtoriteta, učiti razodeto resnico, pa je Bog, kajti on edini jo ume v vsem obsegu. Naj že govori z nami naravnost, kakor po svojem edinoroje« nem Sinu, ali ne naravnost po svojih služabnikih, on govori nezmotljivo. Tako je Krist govoril nezmotljivo, in ko je ukazal apostolom učiti vse, karkoli jim je bil razodel, jim je že s tetn, četudi molče poveril ono nezmotljivost v njih službi, brez katere bi bili le navadni človeški učitelji in zatorej povsem nezmožni ustreči ukazu svojega božjega llčenlka. Nezmotljiva mora tedaj biti avtoriteta, kateri smemo brezpogojno zaupati. Ko smo pa v svojem razmotrivanju prišli do te točke, nimamo več daleč do doma. Ozreti se nam je le okrog sebe, pa najdemo avtoriteto, ki edina na širnem svetu uči Kristovo revelacijo brez najmanjše zmote, in ta od Boga izročena avtoriteta je katoliška Cerkev. Poglejmo pa še, vče je to res. Nehote se nam vsiljuje prepričanje, da mora nezmotljivost biti združena s pojmom božjega razodetja. Kdo drugi, če ne nezmotljiv varih zamore ohraniti razodeto resnico? Človeški razum, sam ne- zadostujejo za vsakovrstne navs-križnosti na primer v protestantiz-mu? Vzemimo v roke sv. pismo. V starem zakonu je Bog Oče govoril po prerokih, ki so bili vsekako nezmotljivi, ker so govorili v njegovem imenu. Potem je Bog Sin govoril v svoji lastni osebi apostolom, zopet nezmotljivo. Nemogoče je torej, da bi mi, ki živimo v popolnejšem zakonu nego stari Judje, bili oropani Kristovega živega glasu in nezmotljivih njegovih naukov. Ko je torej naš Gospod Odšel k svojemu nebeškemu Očetu, je poslal svoji cerkvi sv. Duha, tretjo osebo v presv. Trojici, ohranit božje razodetje in ovekovečit poslanstvo, katero je bil on zapri-Čel. "Prositi hočem Očeta, in poslal vam bom drugega tolažnika, ki bo vedno pri vas ostal, Duha resnice, katerega svet ne more prejeti, ker ga ne vidi ali ne pozna ; vi pa ga boste spoiznali, kajti on bo bival v vas in pri vas". "To-lažnik sv. Duh pa, katerega bo O-če v mojem imen uposlal, vas bo učil vse in vas opomni vsega, karkoli sem vam rekel". Ko jih bo Bog sv. Duh opomnil vsega, bodo apostoli in njih nasledniki lahko učili vse to, kakor jim je bilo zapovedano; prej pa ne. In s to obljubo, da bo sv. Duh' pričujoč v cerkvi vse čase, z vese- božji verujemo v sv. Rimsko Katoliško Cerkev. V tej verski gotovosti lahko brez strahu in dvoma izpoznavamo kot pravi katoličani svojo sv. vero, rekoč: Verujem v Boga Očeta in v Jezusa Krista, njegovega Sina, in sv. Duha, verujem v sv. katoliško cerkev^ In ta edini fakt nezmotljivosti rimske cerkve nas blaži v prepričanju, da nauki, katere prejemamo po njenih služabnikih, so zares nauki,^katere je hotel njih TJče-r.ik, da jih prejme Človeški rod v svojo časno in večno srečo. Rimska cerkev edina ima tedaj oblast in nalogo učiti Kristovo revelacijo avtoritativno. Slovenci kot narod smo trdni katoličani. Svoje prepričanje o veri kažemo očitno, kamorkoli nas povede usoda. V stari domovini je vsaj bilo tako, kjer je nevarnost majhna, da se kdo izneveri veri svojih očetov. A v Ameriki je drugače. Katoličanstvo se je komaj začelo motati iz svojih povojev. Od vseh strani nas obdajata protest antstvo in nevera. Slovenski delavec, ki si v takih razmerah išče v Ameriki sreče, katere mu avstrijska vlada na rodni zemlji ne privošči, živi v vedni dotiki z dru-goverei. Koliko nevarnost torej; da mu zmešajo um, da postane izprva mlačen v svojih verskih dolž. nostih, začne zabavljati svoji duhovščini, odtegovati se vzgledom in opominom svojih poštenih so* bratov, da je slednjič le še po imenu katoličan, da, celo tako daleč se utegne zaslepiti, da se naravnost sramuje tega imena. S tem pa ne mislim rojakov, ki morda niso "up to date" v vsestranski izobrazbi. Preprosti delavec se povprečno najtrdnejše drži svojega verskega prepričanja. Nevarnost odpada od katoliške cerkve veliko huje preti izobraženej-šim vrstam rojakov, ki so, tako si domnevajo, že zaradi svoje boljše razsodnosti nagnjeni bolj k liberalnemu modernemu življenju nego k ponižnosti in pokorščini. Sam sem že čul iz ust slovenskega izobraženca težko zabavljico na katoliško dogmo, češ, kdo bo veroval v take neslanosti. Kakor čujem, je dotični rojak spet praktičen član sv. vere, odkar prisega na prapor nase slavne Jednote. Upati je, da ta vsekako skromni in pomanjkljivi spis, prežene čitateljem vse pomisleke in dvome, zakaj bi ravno katoliška cerkev bila prava Kristova cerkev, v kateri edini nam je zagotovljeno večno izveli-čanje. Prepričan sem, da razsod-nejši rojaki bodo spis že razumeli, saj je v prvi vrsti namenjen njim. Le zlobnost duha pa utegne komu onemogočiti prepričanje, da vsa avtoriteta za dosego časne in večne sreče naše duše ima svoj sedež edino-le v rimsko-katoliški cerkvi, ki je po svoji prostosti in važnosti edino prikladna vsem ljudem, vsem časom in vsem krajem. Naš Gospod je učil ljudstvo svetih resnic. Ukazal je svojim apostolom učiti jih, in njih nasledniki so jih učili in jih uče še dandanes, kakor jim je ukazano. Iskalcu resnice preostane še vprašanje, s kakšno pravico uče cerkveni služabniki KrisTovih naukov. V dokaz temu naj poleg že rečenega še dostavim veličastno dejstvo obstanka rimske cerkve. Ona zre v svet odkritosrčno, govori neustrašeno, nje glavne poteze in njen glas so nekaj vzvišenega, nekaj nadzemskega. Katoliška cerkev si je sama največja priča. Preočitna je na svetu, da bi je ne videli. Ona je kakor mesto na griču, z utrjenimi zapahi teških vrat v debelem ozidju ;ona je enota sama v sebi, mir, ki ga zaman iščeš v ne-številnih sektah. Razširjena je po vsem obličju zemlje. Ljudje neprestano slišijo njen glas. Ona dvi. guje znak Sinu človekovega sv. križ, in nikdar ne preneha na glas učiti svojih naukov z neobotavlja-jočim poudarkom. Prevelika je, da bi jo bilo mogoče utajiti z laži-modro6lovjem. Človek ne najde primernejšega uzroka za nje bitje, nje moč, nje veličanstvo, nego kakoršnega sama navaja, da Je namreč delo Jezusa Krista, kateri ji jeNylil v žile svojo lastno kri in ji dal v roke svojo oblast z naročilom, da nastopi v njegovem imenu, da bodi njegova pričevateljica, naj uči in dela dobro. Nje trajno življenje je dih sv. Duha v njenem osrčju. Ona je razpršila le preveč darov na to bedno zemljo in ji podala preveč svetih~mož in žena, da bi bila kaj drugega nego Nevesta večnega Kralja in mati otrok božjih. ni o^bor, ki sestoji i* treh slovenskih članov Jugoslovanskega Narodnega Sveta, izvoljenih na zborovanju delegatov v Pittsburghu, Pa., dne 30. novembra 1916, dalje iz posameznih zastopnikov oiph Naročnina: Za Za na leto. $0.96 1.60 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the . UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1961 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: For Members, per | For Nonmembers . .. For Foreign Countries year. $0.96 1.50 . 2.00 Oklic Da krajevna društva L S. K. J. Dne 13. decembra minulega leta so bili poklicani v Washington, D. C., skoro vsi predsedniki raz -nih ameriških podpornih organizacij. Ta poziv je izdal državni zakladničar Mr. McAdoo namenoma, da priporoči tem organizacijam nakup 44Liberty" bondov. V kolikor nam znano, so bili k temu sestanku pozvani tudi pred-sedmiki, oziroma zastopniki naših slovenskih podpornih Jednot in Zvez in so se temu pozivu označeni dan odzvali. Čudimo se nad vse, čemu ni dobil tozadevnega poziva tudi predsednik naše 'K. S. K. J., ki je prva in najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Mi smo obvestili o tem našega sobra-ta predsednika, dasiravno ni bil uradno pozvan v Washington na ta sestanek. Gotova je stvar, da če ni kdo pozvan k delu, ali če ni kdo povabljen na kako kosilo, da se btega tudi ne bo udeležil. Tako je tudi naš sob rat predsednik o-stal označeni dan raje doma, ker se ga morda namenoma ali neve-doma ni povabilo na ta sestanek. Vzroke pri tem si lahko mislimo različne. Dasiravno ni bila K. S. K. J. kot prva ali najstarejša ameriška slovenska podporna organizacija pozvana v Washington kot druge manjše slovenske podporne organizacije, stopa danes uredništvo našega lista pred vse članstvo ali pred vsa krajevna društva s sle -dečim nasvetom: Vsako krajevno društvo naše K. S. K. J., ki ima kaj denarja v svoji blagajni na razpolago, naj kupi vsaj za $100 ali $200 " Liberty' ' bondov. -Namesto, da bi imcfti denar brez vseh obresti v blagajni, namesto da bi držali denar v bankah po 3, 3V2 ali 4%, naložite ga raje v "Liberty" bon-de. Druga izdaja teh bondov do-naša 4% obresti, to se plačujejo vsakega pol leta. Če imate tudi denar naložen na bankah po 4%, dvignite ga in kupite zanj "Liberty" bonde. S tens pokažite, da goji vaše društvo in vaše član -stvo ljubezen in spoštovanje do naše nove domovine, s tem boste pokazali javno in očitno pravi patriotizem in s tem boste vaš denar naložili tudi na najbolj varen način, kar si ga zamoretc misliti. Za "Liberty" bonde jamči in garantira najbolj bogata država na svetu, to so Združene države Zgubili ne boste, niti centa, za vsak dolar boste dobili dolar in sicer preje, kot od kake banke, ali pri "mortgage" oziroma posojilu. K. S. K. J. je kupila svoječasno za $10,000 teh bondov. Želimo pa, da bi termi sledila še številna naša krajevna društva, če imate morda v blagajni za $100, $200, $300 itd. gotovine, kupite za ta znesek "Liberty" bonde; ako imate pa denar naložen na obresti v banki, dvignite ga toliko in kupite 44Liberty" bonde. "Liberty" bondi so najbolj naložena denarna vrednost. Prosti so vsakega dohodninskega davka jdonašajo redno lepe obresti m se te vrste bondov lahko vedno proda. Osobito apeliramo na večja in bolj premožna društva naše Jed -note, da naj kupijo nekaj "liberty" bondov. Dobijo se po $50, $100, $150, $200 itd. Vprašajte v banki zanje. Ker se bodo sestali glavni od -boraiki naše Jed note v Jednoti-nem uradu dne 14. t. m., je naš ti nasvet in želja, da naj se iz glavne blagajne K. S. K. J. kupi še za par tisoč dolarjev teh bondov, namesto da bi bil Jedno-tim denar naložen na raznih drugih vrednostnih papirjih in posojilih. Pravila "Slovenske Narodne Zveze." delu organizacije je glav- dvomljivih vprašanjih, ki so zvezi z namenom sedanje vojne. {Ker je bilo v teh resnih časih odpoklicanih na miljone in miljO-ne mož, da se posvetijo blagru domovine, ki žrtvujejo pri tem svoje življenje, ki prenašajo pri tem slovenskih organizacij, ki se bo--neznosne težave kakoršnih še ne do priključile SI. Nar. Zvezi, ter pomfni svetovna zgodovina — je iz posameznikov, katere bo odobril prav in umestno, da ti ljudje tudi tako sestavljeni odbor. (Prednji odbori se upostavijo v večjih slovenskih središčih, in to v vsaki državi po eden, in sicer v sporazumu z glavnim odborom, ki imenuje dva člana, katerim poveri vedo,'cČmu doprinašajo , vse te žrtve. Mi se borimo za najdražja, naj-.večja in najplemenitejša načela, ki bodo prinesla sedanjim zatiranim narodom nekoč rešitev. Mi se organizacije, medtem ko imenuje-'borimo za sestavo pravičnega in jo večje organizacije v tej državi! enakopravnega svetovnega zem -po enega zastopnika v ta odbor, in d jevida. konečno se jim pridružijo še oni člani, ki bodo izvoljeni na narod- ,koncu. Ravno sedaj živimo v naj iNaša ura se je približala že h V New Yorku izhajajoči dnev nik "Jugoslovenski Svijet" je priobčil nedavno pravila "Slovenske Narodne Zveze" (S. N. Z.) za katero je postalo zadnji čas med ameriškimi Slovenci posebno veliko zanimanje. Dobri in koristni stvari na ljubo, prinašamo tukaj dolžena pravila v ponatisu. — "Jug. Svijet" je pisal: "Ker nas je v zadnjem času prosilo več rojakov, da bi jim poslali pravila Slov. Nar. Zveze, in ker je sedaj že skrajni čas, da se organizarajo vsi Slovenci v narod-no-obrambni organizaciji, podaje-mo v naslednjem kratka pravila za ustanovitev SI. Nar. Zveze. Kjerkoli je le par zavednih rojakov, naj skličejo nemudoma sestanek ter ustanovijo podružnico Zveze, stare podružnice Slov. Lige pa naj ožive svoje delovanje na podlagi novih pravil. V lastno korist rojakov samih bo, da bodo organizirani v Slov. Nar. Zvezi, ki ne nalaga nikomur prevelikih žrtev. ki pa je velikega pomena za Slovence posebej in za Jugoslovane sploh. Na sklicanih sestankih naj sprejmejo zavedni Rojaki naslednja pravila ter prijavijo potem u-stanovitev podružnice Jugoslo-slovenski Kancelariji v Washing-, ton, D. C. Pravila so dovolj razumljiva za vsakega, da ne potrebujejo posebne razlage, ter vsebujejo naslednje temeljne točke: 1. Namen 81. Nar Zveze: Namen Slov. Nar. Zveze je, združiti vse Slovence v Zdr. državah in jih tako zedinjene vzgajati duševno in moralno, na" političnem in društvenem polju, in to na narodni podlagi, teda v duhu lojalnosti in skladnosti s koristmi Amerike. 2. Delokrog SI. N. Zveze v dosego namena: Slov. Nar. Zveza razlaga v ta namen narodu s predavanji, na sejah in javnih shodih, z brošurami in časopisi njegove narodne tradicije, razmere in naloge Slovencev napram njim samim, napram Ju-goslovanstvu in Ameriki, širi mec njimi in Hrvati in Srbi edinost in slogo, razvija disciplino narodnega delovanja, poučuje narod o državljanskih prednostih. te dežele, nabira prostovoljne in redne prispevke za narodno probujenje in organiziranje tu v Ameriki in za ohranitev in osvoboditev bratov v domovini, kakor tudi za njih podporo; prireja narodne slavijo-sti, deluje za ojačenje vseh koristnih slovenskih organizacij v Ameriki in za njih čim sladnejše medsebojno delovanje, za razširjenje narodnih slovenskih in ostalih jugoslovanskih listov ter pod-vzema v splošnem vse, kar more koristiti jugoslovanskem narodu v soglasju s prej omenjenim namenom. 3. Članstvo 81. Mar. Zveze. Članom Zveze se smatra vsak Slovenec, ne oziraje se na njegovo starost, spol, razmere, politično ali versko prepričanje, ako deluje za gorenji namen SI. Nar. Zveze in ako prispeva potom Zveze ža narodne namene. 4. Uprava Slov. Kar. Zveze. Slov. Nar. Zvezo upravlja od- ni skupščini v dotični državi. Tudi osrednji odbori lahko imenujejo v svojo sredo posamezne sposobne člane. V ostalih naselbinah posameznih držav se volijo v sporazumu z srednjimi odbori krajevni odbori. Kjer ne obstojajo društva, ali ako ni mogoče sestaviti krajevnega odbora, imenuje osrednji odbor svoje poverjenike. Vsak odbor si izvoli svojega predsednika, enega ali dva podpredsednika, tajnika in blagajnika, kakor tudi pomožne člane, ki tvorijo skupno upravo zveze, ki lahko imenuje v svojem delokrogu svoje poverjenike, kolektorje, itd. • Vsak odbor imenuje pododseke, kakor kulturnega, političnega, finančnega, itd., v katere mpre imenovati tudi osebe, ki niso člani odbora. 6. Poslovanje odborov. Seje sklicuje in vodi predsednik ali njegov namestnik. Sklepi se sprejemajo z večino oddanih glasov prisotnih članov, ne glede na to, koliko jih je navzočih, ako so bili le vsi člani pravočasno obveščeni o seji in o dnevnem redu. Vsak poverjenik in krajevni odbor mora koncem vsakega meseca obvestiti osrednji odbor o vsem svojem delovanju, osrednji odbor pa glavni odbor začetkom vsakega meseca. 1,. * i 7. Sredstva Slov.' Nar Zveze. * Slov. Nar. Zveza vrši svojo nalogo s pomočjo rednih prispevkov svojih članov, ki plačujejo najmanj en dolar na leto, dalje s pomočjo izvanrednih prispevkov, prostovoljnih darov, kolekt, volil, dohodkov od brošur, znakov, pri-reditevji itd. Ves denar se pošilja na blagajnika, ki ga nalaga na i-me Zveze, o njegovi uporabi pa odločuje glavni odbor. Osrednji in krajevni odbori morajo poslati vsaki mesec denar na glavni cd-bor, ki ima pravico dati pregledati poslovne knjige po svojih revizorjih. Za upravne in propagan-distične svrhe ne sme porabiti noben krajevni odbor več kot deset cdstotkov dohodkov v dotičnem mesecu. Za denar in za njegovo redno pošiljanje je odgovoren blagajnik. 8. Glasilo Slov. Nar. Zveze. Glasilo SI. Nar. Zveze je lahko vsak slovenski list, ki sprejme njen program, piše v njenem duhu in priobčuje njene objave; glavno glasilo pa je Jugoslovenski Svijet" v New Yorku. Kdor bi potreboval še kaka pojasnila, se naj obrne na Jugoslo-vensko Kancelarijo, 932 Southern Building, Washington, D. C. Čemu se zavezniki bojujejo? Dne 4. januarja je angleški mi nistrski predsednik Lloyd George držal v Westminstru povodom zborovanja Delavske unije znamenit govor, v katerem je nagla-šal, čemu se ententni zavezniki bojujejo. V \em govoru je Lloyd George povdarjal zadnje ali končne mirovne pogoje zaveznikov v odgovor na mirovne pogoje in ponudbe centralnih oblasti. Pred vsem je rekel angleški ministrski predsednik, da se zavezniki bojujejo v svrho dosegfe popolne demokracije in za dosego stalnega svetovnega miru, ki naj bi slonel na pravici in enakopravnosti za vsaki narod (Lloyd George je govoril sledeče: Ker je vlada povabila tudi organizirano delavstvo naše države, da naj se ji pridruži pri vzdržava-nju moči naše armade, ima naše dtelavstvo povsem pravico izve -deti o vseh važnih točkah in bolj .kritičnemu trenotku. Predno bo ta ali ona država izrekla zadnjo in odločilno besedo v tej zadevi, je treba znati pogoje, ki bodo narode dovedli do prepričanja, da se mi borimo samo za pravično stvar in odklanjamo vse zapreke in okolnosti, ki bi nas oviralfe do pravične zmage. Mi se ne borimo in nismo sovražni zadevam nemškega ljudstva. Pomilujemo ga le, da se je dalo pregovoriti od nemških vodite -Ijev, ki so spravili nemško ljudstvo v svetovno borbo pod pretvezo, da preti nemški vladi poguba. Temu pa ni resnica. Mi nismo nameravali omajati pravice in moči nemškega ljudstva ali naroda, temveč hočemo omajati le moč nemškega militarizma in imperializma. Čisto nič nismo bili pripravljeni na to krvavo vojno; a pri vsem .teni nas*je »ila ali samoobramba dovedla do tega, da se borimo za pravice evropskega ljudstva in narodov, katere je hotela nemška vlada ugonobiti. Za to vzemimo samo slučaj nesrečne Belgije, katero je 'Nemčija na neopravičen način opustošfla in si podjarmila. »Boriti se imamo torej za obstoj Evrope, flit njeno pravico in moramo odbijati vse brutalne napade, ki hočejo zmagonosno triumfira-ti nad našimi pravicami in čez mednarodno postavo. To je v prvi vrsti angleško-ljudstvo vpošte-valo, ter se je vsled tega pričelo tudi bojevati z ošabne Nemčijo. več kot pred letom dni na -za j je predsednik Združenih držav, tedaj še kot nevtralni načel -nik naše mogočne ameriške republike — priporočal vsem bojujo* čim se silam, ckt naj bi vsaka posebej natančno povedala, čemi^ se bori. Mi, in naši zavezniki smo na to predsednikovo noto odgovorili že dne 10. januarja 1917. Žal pa. da predsednik Združenih dtfzav ifi dobil od strani zastopnikov vlad centralnih zaveznikov zaŽeljene -ga odgovora. Ti vsi so rtolčali in nadaljevali s svojimi kj-ivičnimi početji. Naj vam torej tem poiom še o-menim bolj podrobno, čemu se ententni zavezniki bojujejo in kake mirovne pogoje so le-tl določili: 1.) Mi odločno zahtevamo, da se nesrečno Belgijo j*>polnoma re-stavrira, ali da se jo postavi na ono stališče, na kakoršnem je bila pred vojno. 2.) Zahtevamo odškodnino ali povračilo škode za ona mesta in kraje, ki so bila V sedanji vojni o-pustošena. 3.) Zahtevaiho, da se Darda-nele nevtralizira, da bodo pristopne vsem svetoVnim narodom. 4.) Alzacijo in Lotarinško naj se povrne nazaj, ker so si jo Nemci 1. 1871 na krivičen način pri -svojrli. I 5) Poljsko naj se proglasi neodvisno državo ali republiko, kjer naj bi initio poljsko ljudstvo, zo-/pet svoj obstoj neovirano od obmejnih nasprotnikov. : 6.) Arabija, Armenija, Mezopotamija] Sirija in Palestina naj bi imele jrsaka zase svoje posebne vladne sisteme. 7. Usoda Rusije naj se prepusti splošni dloločbi in glasovanju ruskega ljudstva. &} Šjanovniki afriških kolonij naj se postavijo pod posebno administracijo, prikladno njim samim pod pogojem, da naj bi ne imeli evropski kapitalisti in vlade od teh kolonij špekirtativnih dobičkov in koristi. Mirovni pogoji Avstro-Ogrske. Skoro vsi ruski listi v Petro-gradu so obelodanili dne 27. decembra m. 1. izjavo grofa Czer-nin-a, avstro-ogrskega zunanjega ministra, katero je dne 25. dec. že pozno proti večeru podal delegatom mirovne konference v Bre8t-Litovskem. Grof Czemin se je izrazil glede mirovnih pogojev, ali zahtev Avstro-Ogrske sledeče: "Delegacije centralnih zaveznikov, ki delujejo na pcdlagi izražene želje svojih vlad in narodov bodo dospele prej ko mogoče do splošnega premirja. Zastopniki vlad centralnih zaveznikov so za svoje programe in poročila vporabili čas ter zagotavljajo, da te države ne bodo podaljšale sedanje vojne niti za en dan z namenom doseči popobio podjarmi jen je (conquest). Označene vlade so sledile nepreklicno temu načrtu, ali temu načinu ves čas. Te vlade svečano izjavljajo, da so takoj pri volji sklleniti mir, ki bo ustavil tudi sedanjo vojno na podlagi gorioznačenih pogojev. To se ozira na vse bojujoče se sile brez izjeme. Treba je pri tem jasno povdar-jati, da bomo smatrali mirovne pogoje sporazumno z vsemi narodi. Centralni zavezniki, Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turčija, ki se pogajajo sedaj z Rusijo za mir; se naravno ne morejo vezati enostransko na take točke, ne da bi tudi ruski zavezniki teh točk pripoznali in izvršili častno, ne-oziraje se tudi na centralne zaveznike. Oziraje se na ta načela in oziraje sc na šest mirovnih pogojev ruske delegacije, kot glavno jedro mirovnega pogajanja mora vpoštevati sledeče: Točka 1. Centranli zavezniki nikakor ne mislijo prilastiti s ozemlja, podjarmljenega tekom sedanje vojne. Glede evaluacije vojaštva, ki se nahaja se^j v zaseženih teritorijih se rpora to v mirovni pogodbi označil. Točka 2. Centralni/Zavezniki nikakor ne nameravajo zmanjšati ali odvzeti politično neodvisnost onim narodom, katero so izgubili tekom vojne. / Točka 3. Vprašanja glede podložil ost i ,ali/podaništva k tej, ali drugi državi — onih narodov, ki še nimajo svoje politične neodvisnosti, se ne more rešiti po mislih vlade/centralnih zaveznikov med-nandnim potom,, ali na mednarodni'način. To vprašanje naj bi rešila w.aka vlada sporazumno s svojimi narodi, ozir. ljudstvom in 4icer na podlagi ustave iste države. Točka 4. Na pcdlagi deklaracije zastopnikov centralnih zaveznikov, obstojajo pravice in zaščita tudi za manjše ^larode, ki naj si sami določijo način vlade na podlagi ustave. Točka 5. Vlade centralnih zaveznikov odobravajo tudi točko 5, ki je označena v ruskih mirovnih pogojih. Ta točka določa, da se ne sme od nobene bojuječe se države zahtevati kake vojne Odškodnine in da se mora vsem privatnim osebam povrnit! vsled vojne nastalo škodo. To odškodnino naj se plača iz posebnega sklada in sicer sorazmerno, ali proporcijonalno. Ako bi se na primer pripetilo, da bi bila kaka država pri volji plačati vojno odškodnino, naj bi tem slučaju vsaka bojujoča se država trpela stroške svojih podanikov za časa vojnega ujetništva in naj se plača tudi odškodnino fcivilnim osebam na podlagi mednaredne postave. Da bo mogoče ustanoviti celokupen vojni odškodninski sklad, kakršnega priporoča ruska vlada, se morajo prej tudi druge bojujoče se države pridružiti mirovni akciji in naj se za to določi gotovo dobo. Točka 6. Izmed štirih centralnih zaveznikov ima edinole Nemčija svoje kolonijalne posesti. Nemška mirovna delegacija se popolnoma v tem strinja z ruskimi mirovnimi predlogi in sicer: Da naj se povrne kolonijalno ozemlje, ki je bilo tekom vojne s silo prisvojeno. To se ozira na nemško kolonijalno posest (v južni Afriki) Nemčija noče na noben način izgubiti tega ozemlja. Kakor zahtevajo Rusi, tako zahteva- jo in želijo tudi vlade centralnih zaveznikov, da naj sovražnik takoj evakuira (izprazne) podjar-mljene si tuje kolonije. Pri tem je treba vpoštevati, da ljudstvo, ozir. da so domačini v nemških kolonijah ostali še vedno zvesti svojim nemškim prijateljem ncoziraje se na velike težave in nemogočnosti premagati napadalce, katerih premo<- je bila mnogo večja od onih domačinov in ki so imeli neomejene pravice do dovoza po morju. Ljudstvo v nemških kolonijah hoče za vedno ohraniti podložnost in vdanost Nemčiji, kar naj bi"se v tej zadevi tudi vpoštevalo. Načela in ekonomični odnošaji, katere je ruska delegacija predlagala v zvezi z šesterimi gori navedenimi točkami so bili v celem obsegu odobreni in potrjeni tudi od delegatov centralnih zaveznikov. Ti so vedno trdili, da nočejo nobeni državi prikrajšati in omejiti ekonomičnih pravični (centralni zavezniki) so le ustroj in preureditev ekonomičnih odnošajev, ker taki #nošaji in zadeve so v korist v*fega ljudstva in se jih smatra za glavne pogoje za dosego z^etnega miru. Novicefizstare domovine Smrtna kosa. rdu pri Vrhniki je umrl )jeni nadučitelj gosp. Ivan V Št. Rupertu nad Laškim je umrl dijak 3. razreda ljubljanske realke Stanko Zupančič. Umrl je 26. oktobra v Pancsovi na Ogrskem v 48. letu podpolkovnik A. Kovačič. Rojen je bil v Postojni, študiral je na Dunaju pravo, a je po prvi državni izkušnji kot reze vni častnik vstopil v armado. Nadučitelj Srečko Malenšek. Te dni se je raznesla po tuhinjski dolini in še daleč naokrog žalostna vest, da je Srečko Malenšek, nadučitelj v Gor. Tuhinju mrtev. Bil je velik dobrotnik za različne prošnje. Malo pred smrt-jo je prišla neka ženska poldrugo uro daleč od njegovega domači njemu in ga prosila, da bi šel ž njo, da ji napiše tri prošnje za oproščenje od vojakov. Ker je bilo zdo vlabo vreme in velik dež, sc je začetkoma seveda branil, vendar je njeni prošnji ustregel in šel ž njo poldrugo uro daleč. Ustregel je vaščanom in jim delal prošnje. Ko se je na večer vračal v največji temi in slabem vremenu domov je par korakov pred svojim domom zdrsnil v nek precej globok jarek in pri tem ga je zadela srčna kap ter je na mestu izdihnil. Našli so ga šele drugi dan mrtvega njegovi šolarčki. Vsa tuhinjska dolina in še daleč naokrog ga bodo zelo pogrešali. Bil je ustanovitelj več društev. Njegovo delo bilo je tudi to, da je vpeljal vodovod v Gornji Tuhinj. Uredil in nabral je tudi veliko slovenskih narodnih^ pesmi. Tukaj je bil zelo priljuben pevec; tuhinjski cerkveni pevski zbor ga bo zelo pogrešal. Pokopali so ga v Smartnem ob največji udeležbi. Prišli «o od vseh krajev vaščani ter zastopniki različnih društev. Služboval je 31 let v Gor. Tuhinju. Samomor. Vsoboto, dne 10. nov. ob 10. uri dopoldne se je v Celovcu na podstrešju hiše v Lidmanskega ulici št. 2 ustrelil v glavo z vodenim strelom bančni uradnik Janez Wassertheurer, star šele 28 let. — Pravijo, da je bil neozdravljivo boHan. Utonila je dne 4. nov. dopoldne v Krki le^ira bajtarica Neža Pugelj iz O^Mferčevja. Pugelj je šla v Gomilo, oa sc ta posvetuje z neko mazačko zdravilstva, a padla je v naraslo Krko. Ker je bila Pugelj bolna, jo je Bog rešil brez trpljenja in brez zdravnice. IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA. Vsa on« društva K. S. K. Jednote, Id imajo katerega izmed članov ali članic v bolnišnici ali zavodu za umobolne, se proeijo, da v najkrajšem času , uradno naznanijo imena veeh takih članov in članic na urad Jednote. Naznanilo mora natančno kazati ime člana ali članice, certf. številko, razred, ka\or tudi dan mesec in leto, kedaj je bil(a) član ali članica odposlan (a) v zavod za umobolne. Poročilo mora biti podpisano od društvenega odbora in opremljeno z društvenim pečatom. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Ustanovljen« ▼ JoHetu, HL, dno 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ JoHetu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. T*Ufoa 1048 cd ustanovitve do 1. januarja 1918 skupna izplačana podpora GLAVNI URADNIKI: m Prod sodnik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni ttfjnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Bems, 2327 Putman Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1912 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet,. 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math KostainSek, 302 No. 3rd Ave. Weat; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Franci?, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 0619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal,2487. ^ Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisna in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poliljajo na glavnega tajnika .TOHIP ZAKAR. 1004 N. Chicago St., Jbliet, 111., dopiae, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASU/) K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd -Place, Chicago, 111. Iz ara la glavnega tajnika K. S. K. Jednote. Poslovanje centralnega bolniškega oddelka se je pričelo s prvim jan. t. 1. V ta oddelek se je priglasilo skupaj 17 društev z 729 člani (icami) in sicer: * Ime društva štev. število članov(ic). Marije Pomočnice.......... ................ 17 15 Sv. .Jožefa................................. 21 75 Sv. Barbare ............................... 23 45 Sv. Barbare ............................... 24 11 Sv. Antona Padovanskcga................... 72 95 Sv. Barbare ............................... 74 56 Vit. sv. Martina............................ 75 73 Sv. Alojzija................................ 83 46 Mar. Sedem Žalosti......................... 84 68 Marije Zdravje Bolnikov.................... 94 36 Sv. Alojzija ............................... 95 81 Sv. Martina ...............................126 26 Mariie Majnika........................... 154 16 Sv. Antona ...............................158 31 Sv. Štefana ...............................159 9 Sv. Alojzija ........',-j..................... 161 ( 20 M ari jv- Pomagaj ...... l.................... 164 26 Skupaj............................... 17 729 Vsak član in članica zgoraj označenih društev je obdačen na asses. za mesec januar za svoto $2.75. To je $2.00 pristopnine v centr. boli. oddelek in 75e za bolniški mesečni asesment. Omenjeni znesek plača* vsak član in članica zgoraj omenjenih društev poleg ostalih asesmentov pripadajočih Jednoti. Cenjene tajnike in tajnice prosim, da to razložijo in pojasnijo društvenikom in društvenicam, tla ne bode nepotrebnega povpraševanja zakaj morajo plačati tolike ases-mente. . Mislil sem, da se bode do 1. januarja prijavilo saj 1000 članov in članic v centr. bol. oddelek, toda kakor razvidno iz predstoječega poročila, se društva ne zanimajo dosti za ta oddelek. Če se hoče ta oddelek vzdrzavati, je to popolnoma odvisno od krajevnih društev. Samo s par sto člani, nikakor ne verjamem, da bode vzdržavanje mogoče. Priporočam torej društvom, ki se nameravajo pridružiti bolniškemu oddelku, da se v najkrajšem času odiočijo in o tem poročajo na glavni urad. Ravno tako tudi naznanjam vsem tajnikom in tajnicam krajevnih društev, da bodo tekom par dni razposlane sledeče knjige in tiskovine na vse društvene postaje: Tajniška in blagajniška knjiga (Cash book). Knjiga '4Prememba in asesment" članov(ic) in mesečna poročila. Imenovane tiskovine bodo odposlane potom Wells Fargo Express Co. Društveni tajniki in tajnice so prošeni, da me obvestijo, kakor hitro prejmejo odposlano tiskovino. Istotako tudi prosim in opozarjam uradnike(ice) društev, da rabijo pri poslovanju in vpoštevajo zgoraj omenjene knjige. "Cash book" tajnika in blagajnika je velike važnosti za društveno poslovanje. Vsaka knjiga odgovarja poslovanju za dobo desetih let. Vsled tega je treba paziti, da se ne zamaže in ne raztrga. Knjiga "Prememba članov in članic" je istotako važnega pomena za društvene tajnike (ice). V to knjigo naj se vpiše člane in članice skupno po starostnih razredih. Vsak mesec se vknjiži vse premembe, ki tekom meseca nastanejo. Iz te knjige se izdeluje mesečno poročilo, katero se pošlje vsak mesec na glavni urad. Knjiga je sestavljena zelo priprosto in bode vsakemu tajniku (ici lahko razumljiva. Vsak mesec »e rabi eno irtran in če se ta knjg. rabi kakor predpisano, bode vsakemu tajniku in tajnici že vnaprej znano, koliko asesmenta bode imelo društvo plačati Jednoti za bodoči mesec. Društvene tajnike (iee) prosim, da takoj spočetka posvetijo posebno pozornost tej knjigi, kar jim bode olajšalo veliko dela pri poslovanju. Ko prejmem mesečna poročila za mesec januar bom takoj razvidel, kako imajo društva razdeljeno članstvo in v sluauu kake pomote, hočem obvestiti društvo in pomagati da se pomot^^ppvrf. Mesečna poročila so nekoliko popolnejša od starih. Pri novih poročilih je nova rubrika, kamor se vpiše datum pristopa člana ali članice, datum suspendacije, odstopa itd. V vsakem slučaju je treba paziti, da se vknjiži datum. Stran 6 v mesečnem poročilu je velikega pomena in je treba, da se to od strani vsakega društva vpošteva. Nekatera društva so pustila v pretečenem letu to stran neizpopolnjeno, kar nikakor ni prav. Če bi ne bila razporedba članov in članic potrebna, bi je gotovo ne bilo v poročilu; ker je pa zelo važnega pomena, radi tega se zahteva, da se po isti ravna in naj se skupno število članstva vsak mesec na podlagi razpisane lestvice vpiše in označi pri društvu in koliko asesmenta plačajo. Ko dospe mesečno poročilo v glavni urad, se razporedba primerja z Jednotinimi knjigami. V slučaju, da se ne bode razporedba označena v mesečnem poročilu strinjala z ono, »lavnega urada, se bode o tem društvenega tajnika(ico) opozorilo, nakar se bo pomota popravila. » . t Vsako delo zahteva natančnosti in točnosti; tako je tudi z društvenim poslovanjem. Delo ni ravno naporno, toda zahteva nekoliko pozornosti. Če bo vsak tajnik(ica) žrtvoval(a) le nekoliko prosteg^ časa v društvene namene, sem uverjen, da bo poslovanje pravdno, redno in povoljno. joint, m. — Sli Jack , 1112 M John A. Te Uk, 101Š N. Chicago Bt. Moa seje M vrii vsako prvo sad el jo t naeiecu t •Uri iolL S. Druitvo it. Jarja, JoHet, HL -Predsednik John Kren st. .109 .Tak-•on St. Tajaik Joseph Panian, 1001 N. Chicago 8t. Zastopnik Mart. Koucia star. 206 Jackson St. — Redna seja se vrii vsako drago nedeljo V mesecu \ rolski dvorani. / 4. Oraitro mUi Cirila, ta Metoda, Tower, Mina. — Predsednik Frank Behweifor, box 838, Soudan, Mian. — Tajnik Joseph Oblak, box 1162, Soudan, Mirni. Zastopnik Atefsn Ahčin, box 734. Soudan, Minn. Redna seja se vrii ▼■ako drago nedeljo ▼ meeeeu v Tower, Mina. 5. Drnitro se. Družine, La Salle, m. Predsednik John Tomie, 118—4th St. Tajnik John Pražen, 1121—3rd St. Za- Joeepk Gende, 70—2nd St. — Jernej«*, 3550 fc. 81. St. S. E. — Red na meseč. seja se vrii vsskn d«if« se-deljo ▼ M. Pluth dvoraai, 3611 E. 81 8t. 64. Drnitro sv. Jurja, Btna, Pa. — Predsednik Josip Jsgušič, 10 Craft Ave. Tajnik John Skoff, 13 Ganster St. Zastopnik Niko Mihalič, Ht Ganster Št — Redna mesci'. n*ja se vrii vsako dru go nedeljo na št. L'8 Bridge Ht. iS. Drnfttro sr. Janeaa St., Milwaukee, Wis. — Predsednik John KetiŠ, 311 Park Street. Tajnik John Močnik, 511 Park St. Zastopnik Prank Fran«*. 420—4 Ave. Redna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo'v dvorani g. Fr. Benda, 479 National Ave. 67. Drnfttro sr. Nikolaja, Steelton, Pa. — Predsednik John Krašecev, 211 Main St. Tajnik M. Matjasich. 536 So. 3rd St. Zastopnik M. Matjaž, m So. 3rd St. — Sejo se vrti vs^ko tretjo nedeljo v društv. dvorani sv. Al. 69. Drnfttro it. Jožsfa, Great Fall«, Mont. — Predsednik Oeo Stariha, 2209 X. 6th Ave. Tajnik Math Urich, 340» N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Stariha, 1711 No. 6 Ave. — Redna meseč. seja so vrii vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg. 70. Društvo sr. Srca Jesusovega, St. Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 j Louis, Mo. — Predsednik Josip Sirao- 3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, j „ich, 2855 Lyon St. Taj. J, Mihelčič „ «r. Joftefa, Riggs, Iowa. nik Anton Fir, R. D. No. 2 Charlotte, Iowa. Tajnik Joseph Luke iič, R. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Za stopnik John Skalla, R. D No. 2. Del mar, Iowa. Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v Riggs, |owa. 40. Drnfttro «r. Barbare, Bibbing, Minn. — Predsednik Marko Marolt, P. O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 — 3rd Ave.SZastopnik John Povsha. 614 — 3rd Ave. Redna meseč. sejn se vrši vsako prvo nedeljo v Model dvorani. * . j 41. Drnfttro sr. Jožefa Pittsburgh, Pa — Predsednik John Jevnikar, 5411 Cainelia 8tr. Tajnik John Bojane, 207 .">71 h St. Zastopnik Josef Lokar, 4840 Hatfield Str. Redna mese&ia seja se vrii vsako drugo nedeljo v K. S. Domu. 42. Drnfttvo sr. Alojslja, Steelton, Pa. — Predsednik Anton Matjasich 157 Main St. Tajnik Anton Mslesich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 620 So. Seepnd StTeet. Redna meseč. seja se vrii Vsaki tretji četrtek v drui-tveni dvorani. stopnik Joeepk Oende, 70-2nd St. -| ** Drtt4tT0 " **«*> Anaconda, Bedna seja se vrii vsako prvo nedeljo * Matfc fr«pev£*rera«L 614 E 3rd 8t - Zastopnik Miehael J. {2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bu- 7. Drnfttro •T. Jrtefl^ FoeDto, C 614 E. 3rd 8t. — Bedna mesec.j kovitz, 3400 Kosciusko St. — Redna me-— Predsednik Jobn Germ, 316 PaLn St.jMja M vrSi vwki i. in 3. torek v S. S. i sečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo j na 1041 Chauteau Ave Florjana, So. Chicago, HI. Predsednik Mart. Golobic 9631 9520 Tajnik Peter ©ulig, 1245 So. Saata Fe Pe'tra in Paula dvorani. kSton^lžUaTUj; ČVSfrJSZ ^ Društvo sr. Florja prvo nedeljo * dopoldne in in vsako tret-j* ^edse^ Mart * jo nedeljo v mesecu popoldne v lastni Zastopnik R. F. Kom pare, 92' društveni dvorani. i Commercial ave. Redna meseč. S. Drnfttro sr. Cirila in Metoda, Joliet, 111. — Predsednik Frank — Mat. Bu *J *0" vrii vsako prvo nedeljo v Medoshevi; prostorih. Irlep, dvorani na 9485 Etring Ave. . 72 Dr 71. Drnfttro sr. Anton Pad. Crab- tree, Pa. — Predsedniki Jos. Ptttil, box 266. Tajnik in zastopnik Andrej 92061 Jereb, box 92. — Redna mesečna seja seja se ^ vrgj vsako prvo nedeljo v A. Jereb Predsednik Math Kozan, Tajnik Geo Kroteč, 127 —« St. Rapkin, Pa. Zast, Jakob Halo vanich, L'30—3 St. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v ffrv. Cerkv. dvorani. ta. Drnfttro sr. Baibato, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Bozalia Brozani«, 86 — 45th Bt. Tajnica Katy W. Ropar, 3136 Dresden Aly. Zastopnica Maria Kostelae. 4937 Hatfield St.—Redua mesec. seja se vrši vsako drugo nedeljo na Benet, Pa. »S. Drnfttro Friderik Baraga, Cbis-holm, Mina. — Predsednik John Znids-rich, 413 W. Maple St. Tajnik John Koclievar, 131 W. Poplar Str. Zastopnik Louis Baraga, 326 W. Poplar Str. Redna meseč. seja »e vrii vsako drugo nedeljo v L, Kovačevi dvorani. 94. Drnfttro Marije Zdraho bolnikov, Sublet, Wyo. — Predsednik Msr tin Hribemik. box 174. Tajnik Frank Kramer, box 61. — Zastopnik Josip Rakun, box 85. — Redna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani. 93. Drnfttro sr. Alojzija, Broughton, Pa. — Predsednik Frank Moraue box 237. — Tajnik Anton Ipavee, box 423. Zastopnik Jacob Brule, box 197. —Redna meeeč, seja se vrii vsako dru-o.nedeljo v društv. dvorani sv. Bsr-are. 97. Drnfttro sr. barbare, Mt. OUre, ni. — Predsednik Frsnk Vukeli«, box 724. Tajnik Ant. Goršič, box 781. Zastopnik John M. Knes, box 197 Mt. Olive, IU. Redna meseč. seja se vrii vsa . --a g^ Zaatocsik * ~ i, wy vrši vsako 72. Drnfttro sr. Antona PadM Bly, 46. Drufttro sr. Cirila in Metoda, B. \ Minn. — Predsednik Jeraej Janeaich, Predsednik Johnlhox 338. Tajnik John Otrin, box 32J. 1407 N. Hickory St. Tajaik čar, 706 N. Brodaway St. Zastopnik. ' ^rii'vllkt tntia nedelfo6'r 8raith' bnx ^Tajnik John Kambič P. [ Zastopnik FrVo.cbentr,boX' 452. Red-° tretJ° 0 U J O. box 70. Zastopnik Ant. Sustersich | na m„ec,.a seja se vrii vsako drugo ne- jo v Fr. Virantovl dvorani. leeeen r stari ftoli. Zastopnik__„1 . _ ,box 187. Redna mesečna seja se vrii [ 19. Drnfttro sr. Boka, Clinton, Iowa. vsakeJra u in 18 ane v „iesecu v Lo- j — Predsednik John Stefanič, 608 Pearl St^ Lyons, Iowa. Tajnik John Taaeik, carjevi dvorani. na deljo 73. Drnfttro sr. Jnrja, Toluca, IUL — Predsednik Ivan Rački, box 241. mid 'tot t tnwa. 7a«tor>nik i Drnfttro sr. Frančiška Seraf., New Tajnik Matija Pavletich, box 238. Za-KL ^n.ik pirl St Lvons la York. - Predsednik Joseph Rems, 2327i8topnik St. Polish, box 350. - Bedna i^t. ~ Vrii io iP«tasm ave, Brooklyn, N. T. Tajnik1 seji: vsako zadnjo nsdeljo v mesccu v v^LS Joh» Jlirkas ' 640 Warren St" Brook-! Prostorih St Policha. 11 Tv™**™ w Vrstnika Au ,vn' V.'Zastopnik Anton Pavli, 410, o^jtVo »T. Barbare Springfield, rora I^Tr^u^^^^r^ K Stv N>W Y.ork' 7' "^ Illinois. - Predsednik Anton Kuftnik. rora, 111. — Predsednik -Martin Jurkas, , se vrSl vsako drUff0 soboto v JO0i 8o 19th at Sorinirfield 111 .45 Aurora A«.«. - 'h,.^. Pn»k 0. ^ dvorani, 167 E. 4. St., N. V. ji^.^k ^aJTK. HI Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Gorenc R. F. D. 3 box 184. Zastopnik Martin Zelensek, 54 Forest Ave. Retina seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja. 12. Drnfttro sr. Joftefa, Forest City, Pa. — Forest box 300 Forest City, Pa. Redna seja se vrii vsa I ko drugo nedeljo v mesecu v mestnibiirgk Pa-Predseduik Mu-haelMar-,v kovich. 1160 ^ oskamp St. N. S. Tajnik piani. _ a Joseph L. Bahorich, 5138 Dresden Way. 13. Drnfttro n.J?**«* .Krrtnik«, Bi- J Geo Weselich, 5222 Keysto-wabl^ Minn. - Prednik Joseph Ta-, _ ^ seja so vr5i vga. hija bx 292. Tajnik Math. R. Tomco nP(le]jo v K. S. Domu. box 81. Zastopnik Jacob Kanš, box J # 68. — Redaa seja se vrii vsako prvo 50. Društvo Marije Sede« iale-nedeljo v mesecu v finski dvorani *U AUegbeny, Pa. Predsednik John J Mravintz, 1107 Haslage Ave. Tajnik Tajnik Martin Banich, 1810 N. »th 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. str. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. — Predsednik Frank Ko/jek 2021 W. j Renf ro — Redna seja se vrii vsa-21.th Place. Tajnik John Wukshinich,; ko drugo nedeljo v Slovenski Soli. 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Mar- ?5 Vlt< gT. Martina, La Sails, Bedna ^ __ predMldQik FraI)k Mali, 28 La gich, 67 Plum St., E. Butte. Zastopnik Anton Papesh 423 Watson Ave. Re- 51. Drnfttvo sv. Petra In Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank dna seja se vrši vsako 2 in 4 sredo tU ^ w Hughit St.. Tajnik An- dvorani cerkve "Holy Savior. |ton rodgornik 1004 w. Lndingt St. Za lfi. Drnfttro sr. Boka, Allegheny, „topnik Alois Beree, 508 II. Smith St. Predsednik George Flajnik, 4413 _ Redna meseč. sej* se vi Ji vsako prvo fWWPHMiPHHI Butler St. Tajnik John Tomec, No. 3S—48 Street. Zastopnik Math. Kin rič, 832 E. Ohio St. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. . 16. Drnfttro sr. Joftefa, Virginia, Predsednik Math. Kostainiek, 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sum-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija-novič, 115 Chestnut St. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani. 17. Drnfttvo Marije Pomagaj, Huntington, Ark. — Predsednik Matija Ogradi, box 98: tajnik Alojz Kerhlikar, box 1; zastopnik John Valentin, box 178; vsi v Huntington, Ark. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu. 20. Drnfttvo sr. Janeza Brst., Iron-wood, Mich. — Predsednik Math Rit-manith P. O. box 242. Tajnik in zastopnik Martin Bukovetz, 294 Kennedy St. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Drnfttro sr. Joftefa, Federal. 7a. Predsednik John Vertaiaik, box 181 Bridgeville, Pa. Tajnik John Krek, box 203, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Bedna seja se vrii vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani. 23. Drnfttro sr. Barbare, Bridgeport, Oblo. — Predeednik Andrej Hočevar, R. F. D. 2, box 78%. Tajnik Mihael Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Zastopnik Anton Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Bedna osja se vrii vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio. 24. Drnfttro sr. Barbare, Blocton, Ala. — Predsednik Joe Caption, box 350. Tajnik Frank Kriši, box 16. W. Blocton, Ala. Zastopnik Frank KrfttČ, bo* 16. Bedna seja se vrii vsako četrto nedeljo v prostdrih sobr. Joe Avbel. 26. Drnfttro ve. Vida, dereland, O. — Predsednik Anton Grdina, 6127 St. Clair Av. Tajnik Joseph Russ, 661P Bonna Ave., N E. Zastopnik Jeraej Knaus, 1052 E. 62nd Str. N. E. — Bedna seja ae vrii vsako prvo nedeljo r Knausovi dvorani. 29. Drnfttro sr. Frančiika 8aL Joliet, m. — Predsednik Martia Težak, 1201 Hickory St. Tajaik Joka Lekan, 406 Marble St. Zastopnik Joeepk Legaš. 1005 N. Chicago Str. Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo nedelj« v stari iolski dvorani. , t SO. Drnfttro sv. Petra, Calumet, Mich — Predsednik Mihael Majerle, 7. Chest ant St. Tam loe. Tajaik Paul K. Ma dronich, 16 Walnut St Zastopnik Pshl K. Madronich, 16 Walnut Street — Bedna soja se vrii vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 32. Drnfttro "Jezna Dobri Pa^lr,' Bnnmclaw, Wash.—Predsednik Joseph Riehtar, B. F. D. 1 Enumclaw, Wash. Tajnik Joseph' Malneritch, R. F. D. No 1, box 70. Zastopnik Joseph M&lneriteh R. F. D. No. 1, box 70. Redna seja se vrii vsako četrto nedelje v društven; dvorani. 33. Drnfttro "Marije Derlce", Pittsburgh, Pa. Predsednik Peter Balkovee 520« Dresden Alley. Tajaik Nikolaj Iva nuiič, 5209 Dresden Alley. Zastopnik Jflrif Pavlakovii, M Low Road, Sharps ko prvo nedeljo v K. P 98. Drnitro sr. Treh Xraljer, Rock dale, 111. — Predsednik Anton Oberstar, 400 nedelj ------ ——v — 123. Drnitro sr. Ans, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Ana Legan, bo* 154, Lansing, Ohio. Tajnica Josephine Hočevar, R. P. !>. 2, box 29, Bridgeport, O. Zastopnica ivf na .Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Bridgeport, Ohio. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Drnitro sr. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Oberžan, box 72. Tajnik Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kansas. — Zastopnik Vietor Hace, box 136, Mineral, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v tajnikovih prostorih. ■l27. Drnitro sr. Ane, Wankegan, IU. Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111. Tajnica Katy Mausar, 1013 Marion St., Waukegan, 111. Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. — Redna mesečna seja s vrfii vsako četrto nedeljo v Šolski dvorani. 128. Drnitro sr. Barbara, Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana škoff, 13 Ganster St. Zastopnica Johsnna škoff 13 Ganster St. — Redna meseč. seja se vrii vssko zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani v Benett, Pa. 129. Društvo Marije Pom„ South Omaha, Neb. — Predsednica Katv Pe-trasich, 5438 So. 24. St. Tajnica Helena Ostronich, 3458 So. 15. St. Zastopnica Ana CvetaS, 1030 Dominion St. — Redna mesec, seja se vrii vsako drugo nedeljo na 3458 So. 15. St. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, IIL —Predsednik Paul Koehir, 1409 State —======= Redna meseč. »eja »<> vrši vtrako prve\ ^^fJJEEJ«1 A- B«voa. 134. Drnitro Marije Majnlka. Peorf* tlL - Predsednik Jos. Koc>n, m So. Park Ave. Tajnik Math. Papich, 314 Warren St. Zastopnik Josef Kuhel, oil Western Ave. Redna mesečna seia se vrii vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri v Moroners Hali, 2206 — \danis St. (II. nadst. Imperial Show.) Bolniški nadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern Av. lftfl. Drnfttro sr. Ane, Chisbolm Minn. 1— Predsednica Mary Pueelj, 223 Poplar St. Tajnica Katv Ktnudohar 121 Chestnut St. Zastopnica Katy Stark', 322 Spruce St. — Redna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo v Ljud. Cital« •lici. St. Tajnik Math Kaisher, 1122 State st. HI. - rredsedau.Anton Uberstar, ZagtopJnik rrank Mrlsk, box 203. -Moen Ave. Tajmk Frank Gutnik, j ^^ mege? „eia ge vrii vsako prv0 nedeljo na 1409 State St. 131. Društvo Marije Roft. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Math Koste- lich. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R. 118 Davis ave. Zastopnik Peter Kokalj 401 Meadow Avenue, i— Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v A. Me vričevi dvorani. 100. Diufttvo sr. Jurija, Sunny Bide, Utah. Predsednik Anton Teiak, to* R*dna tne8eč> 8eja vrši vs'ako četrto Težak, box 65. U4,,Jeiio v yjov (]r dvorani. Anton Nemanich, bdx 148. — Redna meseč. seja se vrii vsako zadnjo nedeljo v kompanijski dvorani. 35. Tajnik Anton Zastopnik uedetjo v Wlov. dr. dvoraui. 132. Društvo sv. Boka, Frontenac, 137. Društvo Kraljice Majnlka, boygan, W's.—Predsednica Jožefa Kuh-man, 1525 Ind. A v. — Tajnica Marv Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Matilda Frančič. 1717 N. 13. St. — Redna meseč. seja se vrii vsako dingo sredo v mesecu v cerkv. dvorani. 158. Društvo sv. Antona Padorn Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz Urban ž ič, box 42, Whitney, Pa. Tajnik Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa. Zastopnik Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa. — Redna-mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v dvorani Anton Mavser. 159. Drnitro sr. Štefana, Dclagua, Colo. — Predsednik John Fatur, box 22, Delagua, Colo. Tajnik Andrej Mila-vee, box 68. Delagua, Colo. Zastopnik John Runs, box 13, Gulmare Colo. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v kompanijski dvorani. 160. Društvo Marije čistega Spočetja, Kansas City, Kans. — Predsednica Terezija Cvitkovič, 518 Dugarro St. — Paulina Derganz, 506 Ohio Avenue. — Zastopnica Marijana Mayer, 426 N. 6. St..-r- Redua mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvoraui. 161. Društvo sv. Alojzija, Gilbert, Minn. — Predsednik Alojz Verbič, box 622. Tajnik Mike Semeja, box 353, Sparta, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih Joe Korošec. 162. Društvo sv. Marije Magdalene, Cleveland, Ohio. — Predsednica Ivana peian, 1133 Nor ood Rd. — Tajnica Kans. — Predsednik Anton Oražem, box j Marija Mn«"erol, 6607 Bonna Ave. — 101. Drnfttvo sr. Cirila in Mstoda, Lorain, Ohio. — Predsedrik John Leš-njak, 412 E. 34 St. Tajnik Henrik Kom-are, 1719 E. 29. St. Zastopnik Alois alant, i00 Pearl Ave. — Redna me- 143, Frontenac, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopuik Frank Erz-noznik, box 410. — Redna meseč. seja Zastopnica Frances Knaus, 1052 E. 62. St. — Redna mesečna seja se vrii vsak D.rvi pondeljek v stari dvorani šole sv. jStulac, box 171. Tajnica Marv Krzna v A. Virantovi dvorani. 103. Drnfttvo sr. Joftefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Anton Skrjane, 372—66 Av. W. Allis. Tajnik Louis Se-kula, 465—52. A vs., West Allis, Wis. Zsstopnik Frank Banko, 5202 National a _— ti* . _A i IKn D / . .1 M n VMAilA« filllO rich, 207 Kenedy St. Zastopnica Maria Mukavec, 207 Bauiidrv St. — Redna me-, seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo Paula Mukavic dvorani. 134. Drufttro sr. Ans, Indianapolis, » vrši vsako v"k\Ven\ dve Vwyl64. D Eveleth, 1 nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Frank Zontar, 956 N. Ketcham St. Tajnik John Matelič, 2S2tf N. Calvelage St. Zastopnik Alojz Fon, 739 N. Warman Ave. Rednu meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani. , 53. Drnfttro sr. Joftefa, Wauksgan, m. — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, 111. Tai-n.k Math. Ivanetich, 1018 Sheridan Rd., N. Chicago, lil. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, Dl. Bsdaa meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani. 64. Drnfttro sr. Brca Jezusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Luka Terhlen, 203 Hemlock St. Tajnik Fr. Okorn, 504 W. Poplar St. Zastop nik Fr. First at., 124 W. Hemlock St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob 10. uri dop. v Steve Praprotnikovi dvorahi. 35. Drnfttvo sv. Joftefa, Crested Butts, Colo. — Predsednik John Volk, L. box 62. Tajnik in zastopnik Joe pecliarieh, box 75. Redna mesečna seja se vrši vsako* četrto soboto v Hrvatski dvorani. 36. Drnfttro sr. Jožefa, LeadrlUe, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Novak, 630 W. 2nd 8t.—Redna meseč. seja se vrši vsakega 14. v mesecu na 527 Elm St. 57. Drnitro sr. Joftefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Seholes St. — Redna meeeč. seja •s vrii vsako prvo soboto v mesecu na 211 Montrose Ave. v Klnegovi dvorani. 68. Drnfttro sr. Joftefa, Baser, Pa. — Predsednik Jakob Sabec, R. F. D. 2, box 141, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, Post Office b. 223, Manor, Pa. Zastopnik John Bohinc, R. F. D. 2, Bol 133, Irwin, Ps. — Redna meseč. seja se rrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 59. Drnfttro sr. Cirila ln Metoda, E-veteth, Minn. — predsednik Anton Fritz, 112 Grant Avenue. Tajnik Frank Peterlin, P. O. box 802. Zastopnik Martin Shukle, 811 Ave "A". Redna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani. •0. Drnfttro ar. Janeaa Krst., Weno-na, m. — Preda. Jak. Pirmaa, box 74, Wenona, m. Tajnik Frank Bezo^ftek, box 76. Zastopnik Karol Bianski, tox 196 — Bedna mesečna seja se vrii vsa; ko 'prvo soboto v mesecu v dvorani hrvaške cerkve sv. Petra. 6L Drnfttro Vit. sr. Mihaela, Youngs-town, Oblo. — Predsednik Mihael Pa- vlakovič, 528 Covington St.; Tajnik in zastopnik: John Jerman, box 241 Redna mesečna seja se vrii vsa ko tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v TimUns dvorani. 62. Drnfttvo ar. Petra In Parla, Bradley, IU. — Predsednik Fr. Drasler ml 308 Grand Avenue. Tajnik Louis Ster k " i 8Cja »e VrSl.V8ak0 dfU«° Bede,j0 Harpe St. Tajnik Jos. Barborieh, 1202 n T^ Telba^ blx 79^lV CCrkVem dv°rftm' Maii St. Zastopnik Fr. Oergovich, 85o 0. Zast. John reirmn oox ,ouglas St. — Redna mesečna seja he vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seelev Street. 119. Drnfttro Marije Pom, Rockdale, HI. — Predsednica Theresa Zupančič, 300 Bell view Ave. Tajnica Lucija Ribnikar, 300 Bellview Ave. Zastopnica Atnalija Koren, 823 Ottis Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v ftelski dvorani 120. Drufttro sr. Ane, Forest City, Pa.Predsednica Miss Mary Sever, box 148. Tajnica Paulina Osolin, box 492. Zastopnica Fany Busman, box 558. Redna uiese& seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani. 121. Drnfttvo Marije Pom, Little Falls, H. Y. — Predseduica Mar) JUbreeht, 1 Cassler St. Tajnica Jennie Marv Gržel, 86 Loomis St. — Redna me $fco£, 44 Danube St. ZastopnicM feČ. seja se Vrii vsako drugo nedeljo aa 18 Seeley St. 230—3rd St. Zastopnica Dorothy Slo bodnjak, 244 — 4th St. — Redna meeeč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 148. Društvo sv.* Joftefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Dominko, 184 Spruce St. Tajnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street.—Redna meseč. seja se vrii vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 150. Drufttvo sr. Ane, Clsreland, O. —Predsednica Terezija Lekan, 3514 E. 80. St. S. E. Tajnica Marv Barle, 3582 E. 82. St. S. E. Zastopnica Marv Pe-skar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna meseč. seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 151. Drnitro sr. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Martin Koss, 926 Ketcham St. Tajnik Anton Rudman, 737 Holmes ave. Zastopnik Martin Ces-nik, 757 Ilaugh St. Redna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani. 152. Društvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, IU. — Predsednik Joseph Jakša, 10751 Calhoun Ave. Tajnik Luka Ma-tanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Stove Grgich, 10840 Torrence ave — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo tedel jo. 153. Drufttvo sv. Jeronima, Canons-burg, Pa. — Predsednik Mike Smrtnik, Ux 286 Houston, Pa. Tajnik Frank Kirn, Ifix 111. Oanonnburg, Pa. Zastopnik An ton Bevc ml., box 218, Canonsburg, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike naznanjava s tem globoko potrtega srea žalostno vest, da nama je dne 28. decembra 1917 po samo dvodnevni bolezni umrl najin ljubljeni sinček Anton Banich v nežni otroški dobi 16 mesecev. Pokopan je bil dne 30. dee. 1917 na pokopališču v Summit, lil. Tem potom se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, in znancem za izraženo sožalje in za darovane rože in vence. Posebno lepo hvalo izrekava družini Frank Banich; družini Martin Senica; družini Josip Zupančič; družini Zvokelj; Mr. in Mrs. Kleinwaecli-ter; nadalje se zahvaljujeva tudi Mrs.Šinkovec in Mrs. Verschar, ki so naju tolažile; hvala iskrena tudi vsem, ki so se udeležili pogreba. Bog Vam stotero povrni in poplačaj ! Ti pa nepozabni najin Tonček, ki se že veseliš med kiilatci v nebeških višavah, prosi za nas Boga, da bi se vsi enkrat tamkaj sešli! Žalujoča: Anton Banich in Ana Banich, oče in mati. ridAgo, 111. dne 1. jan. 1018. NA PRODAJ je na 2143 So. Robey St. blizu W. 22 Str. v Chicagu, 111. v sredi slovenske naselbine dobro idoča to-bakarna, ali prodajalna smodk, cigaret, in slaščic, ki donaša $200. — (dvesto) dol. čistega prebitka na mesec. Jako primeren prostor tudi za kako brivnico. Ta prodajalna je na prodaj, ker bo šel lastnik k vojakom. Licenca za prodajo cigaret 'je plačana do 1. januarja 1919. Vprašajte, ali pišite lastniku na: 2143 So. Robey Str. Chicago, 111. i (Advertis. No. 1—2.) (Nadaljevanje.) Zdaj je bila ura deset. Svečano 2 v one nje se je ozyalo se stolpov. Bobui ao drobili, vojne fanfare so zadonele v daljavi; poveljne besede-mo zletele skozi vrste, in pulite vojakov, ki so presentirali, so tarožljale. "Prihajajo. Dvor prihaja!" so klieali eden drugemu In iztegovali vratove. Že se je culo udarjanje konjskih kopit in ropotanje dvornih kaross na tlaku. Vse kraljevsko dvorjanstvo je danes še enkrat razvilo svoj si jaj. Predjezdeei so otvorttt sprevod; nadkonjarji, dvorni lovci s sokolom na roki, jezdeci pazi, vsf v blesteči^ livrejah iiioiia bogato opremljenih konjih. Nato je sledila osmerovpisna, vsa pozlačena, bogato okrašena kraljeva ka-rosa; visoke, bele perjenice so se zibale konjem na glavi; hajduki so stali na nogalnikih.'Vrsta še-sterovprežnih dvornih voz s prin ci in princesinjami in četa jezdecev telesne straže so zavreevali sijajni sprevod. Le redki živio klici so pozdravili kralja, kraljica je bila sprejeta z žaljivim molkom. Vsi so sestopili, kralj je šel v cerkev. Orgije so bučale, oblaki kadila so se dvigali, svečano petje je donelo v čast Odrešeniku, pričujočemu pod kruhovimi podobami, ki naj bi s svojim blagoslovom posvetili začetek in delo državnih stanov; tako je hotel pol>ožni Ludvik XVI. Ves zbor je torej imel v slovesni procesiji spremljati Najsvetejči Zakrament' v cerkev sv. Ludovika, kjer se je imela otvoritvena-slavnost končati s pridigo in božjo službo. Koj po kraljevem prihodu se je premaknil veličastni sprevod. "Naprej so šli meščanski poslanci, korakajoč v dveh dolgih vrstah. Sledilo je plemstvo v bogatih z zlatom obrobljenih plaščih in perjanikih po noši Henrika IV. Vojvoda Orkanski se ni pridružil jloslanceui ter je prav liesramno princem kraljevega rodu, ampak iskal ljudske milosti. Tudi zdaj ob procesiji, spremljajoči Najsvetejši Zakrament, ga je ljudstvo glasno pozdravlalo. Dvesto duhovnikov v preprostih, črnih su-tanahi je šlo za plemstvom ter so, menjevaje z glasbenim zborom, prepevali svete pesmi. Zdaj je sledilo nebo sv. Rešnjega Telesa. Neposredno pred njim so šli pre-lati v vijolčastih oblekah; škofje v roketih in kardinali, v bager oblečeni, so obkrožali nebo, yegar dolge ^late čope sta držala kraljeva brata, grof od Provencc in grof od Artois, obenem z vojvodo od Angouleme in vojvodo od Berry. Pod baldahom je stopal nadškof Pariški, noseč zlato monstranco, in kod^r je mimo šel ped krušnimi podobami skriti Bog, je še verno ljudstvo spoštljivo poklekalo. Za nebom je šel kralj, v eni roki od zlata in diamantov blesteči perjanik, v drugi pa gorečo voščenico.Na njegovi z lilijami pretkani obleki iz zlatega brokata sta blesteli zvezdi redov Sv. Duha in sv. Ludvika. Zraven njega je stopala kraljica, sijajno oblečena, lase po tedanji šegi umetno visoko nabrane, s cvetjem in biseri okrašene, a bledega, tožnega erbraza. Koliko bolj nesrečna je bila videti tukaj, sredi kraljevskega sijaja, nego ondaj, ko sem jo gledal preprosto oblečeno v Tria-nou! Celo tukaj pred sv. Rešnjim Telesom so jo drzne ženske žalile z izivanjočimi klici: "Orleans jamais!" Opazil sem bolesten zaj krog njenih usten in pogl s katerim se je ozrla na kraljevega soproga; a ta je žalitev nalašč preslišal in mirno moleč'stopal za nebom. "Ali res ne smemo prijeti te ženske sodrgef'' je, nagubančene-iga čela vprašal dolg^i narednik Stoffel. "Da bi tako še bolj motili procesijo?" sem odgovoril. "Za danes sem se že dovolj opekel." Ko je bil sijajni sprevod šel mimo, je dobila naša at ot ni j a povelje, stopiti za njim in mu slediti k Sv. Ludviku. Ker pa nismo šli v cerkev, ne morem poročati o dogodkih pri božji službi. Pariški .je imel slovesno mašo, in monsignore de la Fare, zgovorni škof Nancy-ski, je pridigal. V veliko pohujšanje nam je bilo, ko smo duli, kako so mu v cerkvi burno ploskali. "Mar je cerkev gledališče?" je rekel Durler iz Luzerna. "Niti v gledališču ni običaj, ploskati ob kraljevi navzočnosti," je razdražen odgovoril Reding. ;! * "Možje, od katerih Francija pričakuje rešitve, se tako vedejo pred monstranco!" je rekel major pl. Bachmann. "Bojim se, da se komedija, ki jo igritjo pred kraljem in našim Gospodom Bogom, le prehitro spremeni v krva vo tragedijo." Služba božja je končala. Dvor ne karose so se pripeljale pred cerkev, in med grmenjem naših topov, ki so bili postavljeni na Saint-€yrskem vrhu, se je dvor vrnil nazaj v grad. Tudi mi smo z godbo odkorakali Vv vojašnico. XI. \ V Meudooskem Gozdiču. Bilo je enkrat v zadnjih maje-vih dneh, ko me je krasno vreme na vse zgodaj zvabilo ven v Trianon. Že pred solnčnim vzhodom sem bil s svojo knjigo za osnutke v "selu" Marije Antoinette in sem risal malin. Naglo sem očr-tal sliko — nenavadni zatrep z velikim oknom gornjice v slamnati strehi; čudno speljane kamnite stopnice, zunaj vodeče v dru* go nadstropje; kolo in roje, potokov breg in nad malin moleča drevesa. Veličastni drevesni vrh in mahovita^strefaa sta bila že o-tenjena, in zdelo se mi je, da »cm značaj drevesa dobro zadel, ko je nekdo od zadej k meni stopil in spregovoril: "Tako rano že na delu? Sicer pa nočem motiti, le zahvaliti sem sc vam hotela za hrabro pomoč ondan ob slovesnsti v Versaille-su. — Ah, kako bo to lepo! Mar ste res slrkar? Jeli še več podob v knjigi? Ali jih smem pogledati. . Bila je kajpada Ivanka, ki me je obsula s temi vprašanji, in rad ali nerad sem moral dobremu dekletu pustiti, da'je listalo po knjigi. Našla je notri nekaj slik v vodnih barvah graščine Zur-lauben, mesta Zug z njegovo o-kolico, moje rojstne hiše, in osnutek krasnih hrbtov, ki se dvigajo nad pužna obaljo Zuškega jezera. Moral sem ji slike razlagati; kar ni se mogla nagledati, posebno živo barvnih, in ni nehala vzklikati od začudenja. Tu sta mahoma stopili dve gospe izza visoke sleci, (Sleč rhododendron.) pred katero je bila klop, kjer sem risal. "O, kraljica in vojvodinja Polignacl" je šepila Ivanka in hotela uteči.. A kraljica je prijatno velela: "Ostani otrok, ostani! Pridemo fie dovolj zgodaj v mlekarnieo. Kakor sva že od daleč čuli, si v6a očaran od krasnih slik, ki se zdi, da jih ima gospod poročnik — Mos ali Muos mu je menda ime? v svoji knjigi za risbe. Ali ne bi hoteli tudi moji prijateljici, voj-vodinji Polignac, in * meni 'dovoliti užitka od svoje u&aetnosti?" Ves sem bil zmeden i nsem je-cal nekaj o "otroških poskusih" in niti toliko se nisem domislil, da bi se bil zaihvalil za cpauletto, ki mi jO je pač naklonila njena milost. Dobrohotno mi je poma gala iz zadrege Jn je s spremljevalko sedla na klop, da bi prav lagoma listala v moji risarski knjigi. Manj je hvalila slike nego vojvodinja, ki je zaporedoma vzklikala 'eharmanfcP in 'deli-cieux!* (Beri: šarman — delisie! — čarobno — krasno!) Tem več me je vpraševala za pojasnila k risbam m je nekatere od njih ddlgo, in zdelo se mi je, z ljubeznijo ogledovala. "Kako lepa je vaša domoviua, gospod Muos!' je rekla, ko sta bila na listu pred njo hriba Higi in (Pilatus in skozi -med njima odprt razgled na ledenike Bern-skih Planin. Skoro najdalje je o-gledovala preprosto hišo mojih starišev z vrtičem in visokim bregom ob potoku spredaj in s sivim obzidjem v ozadju. Pri tem me je _ docela gladko. Vedla se je taka preprosto in ljubeznivo, da sem čisto poiabil, kdo je tista, ki ji tako od srca govorim o željah svoje mladosti, postati slikar kakor moj oče in stari oče, nadalje o zgodnji smrti dvojega očeta in 0 materni bolezni. Me} tem je listala naprej in našla podobo moje matere. "Tako pač sedi lepe poletne dni na vrtu." sem dejal. "A le nekoliko tiste ljubezni in dobrote, ki ji sije iz oči, na papirju, sem docela nezmožen." "'Ah, materine ljubezni tudi največji umetnik ne more dostojno posneti!' je rekla kraljica. "In tu^kaj je pa ta zala glavica 1 jamicami v licih 1 Katera sestra T—" "N—net" sem rekel in čutil, kako zarudevain. »Potem sem ble-knil: "je Verena Keysev s Frau-ensteina. * "Vaša nevesta?" "Nevesta še ne; a upam, da postane, kadar ji bom mogel ponuditi zanesljivega prežitka." "In kako namer jate to doseči?" "Kakor stoteri drugi moji rojaki: v službi Vašega Veličanstva. Nadejem se, da kdaj kot stotnik, ali če bom imel srečo, kot polkovnik z dovoljno pokojnjno vrnem na svoj dom." Marija Antoinetta je zmajala z glavo in rekla: "Bojim se, da se nagiba h koncu čas, ko smo zvestim služabnikom lahko podelje- nežno pesem. Na« sitico sem ohranil v spo-sem jo čestoi v mislih o-brnil na svojo Vereno: Oj, draga, ki te dalja loči, vse mišji k tebi mi hite, naj rani mi oblak zardeva, alj pozne zvezde mi blišče.' A vendar moram reči, da se mi je zdel Salis nekam premehak in otožen. Sicer je tiste čase to viselo nad vsemi ljudmi; a moji, k vedrosti in veselju sklonjeni naravi. vendar ni bilo prav po godi. Kljub temu sva se tisto jutro dodobra spoprijateljila, in le žal mi je l)ilo, da Gaudene ni bil od našega polka, in da je naju zato vsaka ura utegnila ločiti. Tembolj prisrčno sva h*tela uliti skupaj pričujoči dan ter iifi$Vesno skleniti zavezo svojega prijateljstva, kar sva tudi zVr šila v Sevres-u pri veselem omedli in pri steklenici dobrega vina. Potem mi je Salis razkazal sloveČo žgalnico porcelana ter me seznanil s tamošnjim nadzornikom, nekim gospodom Hettlin-gerjem iz Winterthura. Kupila švak eno malo vazo z vžganimi cveticami, on spominčece za Sino, jaz rože za Vereno. Gospod Het-tlinger je obetal, da bo krhke stvari sam skrbno zavil in odposlal nra izročena naslova. In tako smo se poslovili Prečni in najboljše volje. fVes blažen sem bil, ko sem se vračal skoz Meudonski Gozd v Versailles. V Mariji Antoinetti sfeni dobil zaščitnico, v Gauden-cu plemenitega prijatelja, in za- bim tudi roko svoje Verene: kako ne bi mi srce poskakovalo veselja in sreče? S slavci, ki so na levi in desni v zelenem grmovju zdaj tožno zdaj veselo gostoleli svojo sladko pesem, sem tudi jaz pel tekma — kaj neki drugega ko hrepeneče besede, ki sem jih ,*4"0j draga, ki te dalja loči, : vse misli k tebi mi hite! Tako pojoč sem zavil z gozdne steze na širji kolovoz, ko sem mahoma zagledal pred seboj nekaj Cašelj in prehlad sta sedaj na dnevnem redu. Da boste ista odstranili in se Izognili bolezni, ki so s kašljcm in prehladom v zveti, rabite Severov balsam za pljuča, (Seven's Balaam for Lungs) ki je izborno zdravilo zoper kaSelj in hripavost. Cena 25 in 50 c. vali pokojnine in plače iz milo-1 nesljivo sem smel upati, da dosti. Ali ne bi hoteli ubrati druge, imorda bolj zanesljive poti do svoje sreče? Zdi se mi, da imate nagnenje in dar za slikanje. Rada bi vaše risbe pokazala dvornemu slikarju Robertu; ali ne bi uri jih prepustili za nekaj dne? Pošljem vam jih po dHervillyju nazaj. Ako bo Robert mojih mi- bil prav kar slišal od Salisa? sli o vaši nadarjenosti, ga bom prosila, da bi se nekoliko pobrigal za vas. Radi tega vam ni treba odložiti ufcifoyme;' poskrbela bom, da vam vaš major dovoli potrebni čas, da boste lahko pogosto obiskovali Robertov atelier. Jeli vam prav tako?" Ce mi je bilo prav? Žarel sem od'sreče in nisem mogel najti dovolj besed, da bi se zahvalil . • "I'orej dobro, zgovorjeni smo,' je dejala kraljica in vstala. "Zdaj pli, Ivanka je čas, da pogledamo zavoljo sladke smetaue. V nekaj dneh dobite knjigo in obvestilo po d'Hervillyju." 6 temi besedami in s prijaznim poždravom jfe odšla«proti plan-šarski koči. Jaz pa sem mislil, da vidim nebesa odprta. Ne, takega srecnika, kakor jaz, pa ni bilo pod božjim eolncem! Častnik in umetnik obenem! ih v obeh kar-rierfth kraljica moja zaščitnical Zdaj mi veliki sodnik ni mogel Vfcč braniti svoje hčerke ;saj ofr takem pokrovitejstvu sem vendar moral imeti dobro srečo! (Doma na stanovanju ^>eni našel Salisa, ki mo je povabil, da bi z njim obiskal slOvečo žgalnico porcelana v Sevres-u (b Sevr-u), fci jo je vodil naS rojak. Vesel sem bil vabila, in peljal me je po stezi skoz Meudonski (b, Medon-ski) Gozd. Pot je šla skoz zeleno sečo, kjer so peli slavci kakor za tekmo. Često sva postala in vlekla na uho sladke glasove. Salis je v mehkem zanosu govoril o naši domovini in svojih vzorih, in tudi nad mene je prišlo kakor pesniško navduSenjfe. In prosil sem ga: "Zapoj mi prav lepo pesem o fcvoji 'Berenici.' ki bi jo jaz v mislih lahko obrnil na svojo Verenko!" * • •Jn pravil sem mu o svoji ljubezni do sodnikove hčere in izrazil upanje, da jo vkljub očetovemu Odporu dobim, ker mi je sama Marija Antoineta pred par dnevi vzbudila najlepše nadeje za bodočnost. "Daniian, ti si bolj srečen od mene," je rekel s turobnim nasmehom. "Ursina Pestalozzi, ki jo r*di lepih 'plavih lasi zovem Benenice, je ljubteznivo bitje najboljšega srca. Vendar pa moj oče želi, da izberem bogatejšo in ime-nitnejšo nevesto. Najboljši oče je, a veljava in ugled naše družine ga je prva skrb. Da bi se vendar enkrat iztrebile te Žalosten stanovske razlike! Nikdar in nikoli jim ne žrtvujem svoje Sine!' fako mi je ožil bolest svoje ljubezni in mi potem z mehkim svojih tovarišev. Slišali so bili besede moje popevke, in ko sem obmolknil, so me smeje pozivali, naj pojem naprfcj svojo lepo pesem na "drago, ki jo dalja loči". Tudi M bil storil, ker sem rad prenesel, če me je kdo dobrovolj-no podražil ; a nesrečni "gro-fač" je bil zraven in je koj začel s porogljivim zbadanjem. Naj jim pred vsem povem, kdo je tista "daljna dragica". Ali je le punca v Trianonu, ki sem jo davi zopet obiskal, ali je celo milosti-va hčerka velikega sodnika, kakor sliši namigavati — je vprašal s skrajno ža vi ji vim govorom. Kri mi je zavrela v glavo, in nazval sem njegovo vprašanje "nesramno".* • Tovariši so hoteli posredovati, ko so videli, da komaj še krotim jezo. A "grofač" me je nalašč dražil. Strašno ga je peklo, da sem jaz, ubogi slikarjev sin, tako ga je on že nad eno leto kot pra hitro dosegel častniški patent, ki porščak zaman čakal. Zato je nadaljeval svoje neotesano zbada-nje, češ. sodnikovo hčerko sicer "loči večja dalja" ko ljubico Trianonu; a ker sem pameten, da bolje storim. Če opevam to zalo kravjo deklo, nego ono "oddaljeno". Tu me je premagal srd. Planil sem nanj in, predno so drugi za-prečili, sem ga lusknil preko glave, da je zadonelo.- Hotel mi je .vrniti, a tovariši so stopili med naju. "To sramotno operem v vaši krvi", je zahropel moj nasprotnik. "Škoda, da ni bolj žlahtna!' "Razume se, da se mora stvar viteško izvojevati," je rekel poročnik Gibelin mojemu nasprotniku. "A zato ni treba, da poročnika Mousa še huje žalite, nego ste ga že." Potem me je prijazno prijel pod pazduho ter mi velel: "Pojdite, greva skupaj v Versailles!"« Pozdravil sem druge častnike in se vrnil z veselim Solothurn-cem v Versailles. A nisem mu bil prijeten spremljevalec; in karkoli si je prizadel, da bi stvar pokazal s smešne strani, nič mu ni uspelo. Srd je še premočno vrel v meni. "No, tort j, pri vratih mojega stanovanja, "bodite pripravljeni na poziv, ki ga seveda ne smete odkloniti, ako ^hočete častnik ostati. Smatram vas za moža in se vam nudim za sekundanta. Za Boga, ne delajte tako mračnega obraza! Take male praske se dogajajo v armadi in na dvoru vsak dan. Malo častnikov dobite, ki bi ne bili ene ali druge izbojevala. Sicer pa vam tudi zaupam, da vaš nasprotnik ni poseben borilec in še slabši strelec na pištole. Torej do veselega svidenja!" (iV svoji izbi sem našel snop pisem iz Žuga; a nisem jih mogel odpreti, dokler se nisem nekoliko uoiHt' v Bilo je vmes zelo veliko pisanje od Zurlaubena, . majhno od * tresoče roke moje ljube matere, celo par vrstic od moje botre, a nobene besedice od Verenkc! In vendar sem zanesljivo pričakov, da mi bo pisala! Dolga poročila o Parizu in Versaillcsu, ki mi jih je v prvi vrsti ljubezen do nje narekovala, bi pa vendar zaslužila vsaj kratek odgovor, sem za-Igodrnjal. Na, zdaj pa niti pozdrava tetinemu pismu ni pristavila ! (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO ZA KOLEDARJE. Od vseh strani dobivam pisma, v katerih me rojaki povprašujejo, če bom izdal tudi letos velike stenske koledarje. Vsem tem odgovarjam s tem in naznanjam, da bom imel zopet posebno fine, velike in prikladne stenske koledarje, katere bom razpošiljal vsem, ki jih boste še praVočasno naročili. Te koledarje bom dobil koncem decembra ali prve dni januarja, kakor mi je obljubila neka velika tiskarna, ki jih dela. Naročila sprejemam ie sedaj, da bo vse v redu, kadar dobim koledarje, da jih odpošljcm prvi dan. Vsak koledar stane s poštnino vred 20 centov. Lahko pošljete to svoto v poštnih znamkah. Za obilna naročila se priporoma Anton Grdina, trgovec, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. je rekel Gibcli.i (Adv. No. 51, 52, 1.) Zanesljiva zdravila | za družbe žene in dekleta so večkrat podvržene raznim boleznim, nanašajoče sc na njili spol. V takih slučajih naj bi se vodno rabilo Severov Regulator. To zdravilo se priporoča kot pravi prijatelj ženske^ spola kadar boleha. Cena $1.25. Zdravilno mazilo, ki je na splošnem glasu, nn nnn Severov slovenski koledar za leto 1918 je že gotov. Zahtevajte ft pri v.ieei lekarnarju, ali pa pBite nam ponj. Dobi ae lartoaj. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Chicago, Illinois Rojaki Slovenci vedno dobro došli! —« •_ Id 5 t imamo zaposlenega posebnega a za sobne plošče. Vaaka plo- SLOVENSKA GOSTILNA ^plafce) garantirana. 2236 S. Wood Street Telefon: Canal 298. Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba ( in dobra pijača", to je moje geslo. . j ima svojo redno mesečno sejo vsako drago nedeljo v meseca v Slovenskem Doma, 57 in Butler 8t Pittsburgh, Pa* Uradniki za leto 1918: Predsednik: John Mravfctts, lit? Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: John Malesich, 5149 Buby St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gerguraš, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina j« $1000., $500. ali $250. Naša dmitvo plačuje $5.00 bolniško podpora na tadso pri vsaki redni mesečni seji Slovenci in Hrvati, kteri i« Blato gri nobenem društvu, spadajoče h K. . K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na zgoraj imenovane uradnika društva. V slučaju bolezni se mora vsak član togs društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pitts-burgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. NA STANOVANJE IN HRANO (BOARD) se sprejme poštene in pridne fante slovenske narodnosti. Izborila domača kuhinja. Lepa prilika za one, ki delajo pri Crane Companiy, ker hodijo od nas lahko peš na delo. Zglasite se na: 3115 W. 38. Str. I. nadstropje. Chicago, m. (Med Kedzie in Albany Ave*) (Advertis. 52,1.2..) Za zastav«, regalije in vse društvene potrebščine, Prva in Kfstarelša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano— Ceniki zastonj. Telefon: Canal 80 i. Martin Nemanich Zima je tulog ki rada donaša kašelj, prehlad in hripo, ali influenco. Ne pripustit«, da bi se vas kašelj trdno prijel; vstavite ga takoj, da se na ta način izognete komplikacij, ali posledic kašlja. Vzemite S evera's Balsam for Longs (Severov Balzam za pliuča), in kmalu se boste prepričali, da j« ta balzam zelo prijetno zdravilo, s katerim se zdravi kašelj, hripa-vost in vnetje v sapnika To s« zdravilo priporoča otrokom i odraslim., rNa vsakf steklenici je natančno navodilo o uporabi. Cena 25c in 50c v lekarnah. teto 19187 ( SLOVENSKA GOSTILNA i IN RESTAVRACIJA Ž ? J 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. g TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva alovensko^hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago« Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštpvajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nove društvena pravila, kino izdelana pisma, koverte, vabila is vstopnice ca veseUce, ali kake druge tiskovine, obrnite tt) se ns največjo slovanske linijsko tiskarno v Ameriki, oa NARODNO TISKARNO, 214G-50 Blue Islaad Ave., Chicago, III. Ta Vam bode isgf^tovila vse tiskovine v popolno cadovoljnoet gledt eene. kovnosti in okusnega .dela. Osobito Vam priporočamo selo pripravke VplašUne knjižice sa 4}ane in članice, izdelane v malem šepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi selo prikladne Nakaznice sa bla gajnlke za izplačevanje bolniftk* podpore in drugik izdatkov, ter 1*» botnlce. Tiskane imamo tudi Bolniške Uste, večje in manjše in posekat poie «a vodstvo članov, da se ima ne podlagi t»»b pol lakko vedae aa taočeu pregled Števila članov po ntladih, ali razredih P Na sahtevo pošljemo vsakem a društvu vsoreo gorlaavedealk tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA; T naši tiskarni m tiska "Oliudlo K. 8. K. Jedaeto". w. F. SEVERA CO EDAR RAPIDS, 10VVA Velika šola življenja. Nek znani pisatelj tidi, da je življenje velika šola: dokazi so namreč učitelji, skušnja je pa pouk. Ako morda trpite vsled želodčnih neprilik, ravnajte se po zanesljivih dokazih in izkušnjah, vaših bivših bolnikov — tovarišev in prijateljev. G. John Josefik v Lehigh, Iowa nam je pisal dne 12. decembra 1917 sledeče: "Vsakdo kdor trpi vsled želodčnih bolečin, ali bolečin v trebuhu, ali kdor i-ma slab okus (tek) naj jemlje in rabi Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Jaz sem imel bolečine v želodcu vsikdar po jedi; ena sama steklenica Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina me je pa olajšala teh bolečin; jaz imam sedaj zopet izvrsten tek; sem popolnoma zdrav, da lahko delam." — Vzemite si to priliko k srcu in imejte vedno doma pri hiši Trinerjeva zdravila. Cena $1.10. V lekarnah. Triner-jev Liniment je tudi ravno tako zanesljivo zdravilo če vas tare rev-matizem, nevralgija, hrbtobol, če imate izpahke, otiske, otekline itd. Ona 35 in 65c v lekarnah: po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Co., izdelujoči kemist, 1333—1343 So. Ashland Ave, Chicago, 111. (Advertis.) Orjaška zastava. V kolikor je sedaj znano, ima niesto St. Louis, Mo. največjo ameriško zastavo. Ta zastava je 150 čevljev dolga in 78 čevljev široka; vsaka izmed trinajstih zvezd meri v prorezu 6 čevljev. Ako bi se to zastavo položilo na tla, bi pokrila 11.700 stirijaakih j čevljev ozemlja, ali skoro četrtino akra. Kadar je v St. Ivouisu kaka velika patrijotiena slav-nost nosi 200 oseb to zastavo le po širokih cestah in ulicah. Ne strašite se? Vaš denar je varen! če tudi je Fazglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaš« lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hra-nllnlh nlogah 396 Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreieni po svojem rojaku. Naša bank« je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari krat 'am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. ♦ -v ).. ^-v^f^vf,; .■/ Poslopje, kjer se naši uradi, je naša lastnina. NaŠ« banka j« depozitni urad za zvezno poštno hranilnico, aa mesto Joliet, za okraj Will, za dršavo Illinois in za vlado Združenih driav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od. 9. dop. do 3. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za lažni društvene potrebščina. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. osebno pozornost dajemo pri iz-ivanju, aH nabavi društvenih za-baader, trakov, društvenih ro-b^ U d. poetrošba točna in Poskusit« enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. V Pišite po umi krasen ilnstrovani cenik zastav is drugik društvenih po-trebščioni dopošljemo vam ga brou-placno. Za naklonjenost m toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J. EMIL BACHMAN, SI 07 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndal« 441. EUkTB KRONE PO fS.OO Nič več — nič manj. Naravne zobne krone............$3.00 Nasada zobovja ................$3.00 Umetno podstavljeni sob.........$3.00 Polnitev zoba od.........50c do $2.00 Zamorltev šivcev brez bolečine____76c Naš zobozdravniški parlor je vsled tefe tako na dobrem glasu, ker izvršujejo delo samo izkušeni zdravniki. Pismena garancija za 10 let. Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2. Telefon številka: 8o. Chicago 1622. Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St„ Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojimi SVOJI X SVOJIMI Rojaki Slovenci i« Chicaga in bližnje okolieel Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri poroka^, krstih, p^. bih i. t. d., obrnite se na podpi-sanega, ki vas bo točno ia zai voljno postregel. Jaz stanujem sedaj v sredini naše slovenske naselbine, a 2107 Coulter St., (mod 8o. Hoyne Ave. in So. Leavitt St.) Pokličite^ me po telefonu, bo -diši po dnevu sli ponoči: Canal 5889. Z velespoštovanjem ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, HL MARIJA SLUGA 1828 W 22od St. Cfcletft, III. j Telephone Carnal 4738 j izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA ■e uljudno priporote no-venskim In hrv&ikim tonam In ogrskim Slovenkam. Grenko Vino Vsled vojne je trgovina z nojevimi peresi popolnoma pre ne« ha. Vsled tega imajo osobito no-jerejer v Južni Afriki ogromno škodo. »Svoječasno so dobivali le-ti za nojeva peresa po več milijonov dolarjev. V Združenih državah je več državnih, postajališč, kjer na u-ineteii način gojijo in redijo zlate ribice. tNajvečja izmed teh u-metnih gojilnic je v Thomburg, Iowa. kjer je 17 umetnih potočkov z zlatimi ribicami. torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen b^Iog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in Vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninico ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčni^ neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo, plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprcccnljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: c GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena leta 1857 Naeljonallzlrana leta 1864 t » Rkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in ^islanje od strani številnih odjemalcev. Malo pnvi'^je ceu je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov, < Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Triner je vih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum- . - ..... M bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najbiticjše in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. 1*1 • •' Aa9 Je Vratno in prav prijetno zdravilo za navadno g I nnanai/ Anriniirifin .rab0 znotraj- Posebno za izpiranje grla in ust; 1 IlilVl JCY nUllUUU 111 istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-___________________;______a__________ nih otvorov. Dobi se V vneh lekarnah ŽE 6 O LET je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva naiega m&vr. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, k&r se drži v poe*b-nem zaščitnem skladu. / : ^ ; Naložite torej Vaše prihranke v * v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOH ETU. Harastlfl obresti se polletno pripisujejo k glavnici, OQL ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. *>7C/ FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. aloliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".