Cena 1*50 din 0 Kdor ne dela ničesar, dela zlo. L. N. Tolsoj Uredništvo in uprava: Maribor, Kopaliika ut.« . TeL2S-(7- Izhaja viako »eboto Velja letno 16 din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno 10 din Rokoplii te ne vračajo - Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Na ogled brezplačno! Obdržite! Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim Hovim naslovnikom po pet zaporedji h številk (štev. 23/10. VI.—27. 8. VII. 1939), št. 26. od 1. julija s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo do-Mej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! Cenj. zaupnike prosimo za sodelovanje! Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica 6 Beseda o narodni disciplini Narodno strumnost, njegovo odgovornost, njegov smisel za red, njegovo discipliniranost in sposobnost za pokorščino nekateri sociologi in politiki proglašajo kot bistven znak njegove kulturne stopnje. Danes se s tem mnenjem ne moremo več strinjati, saj vidimo, da so vse te lastnosti sicer potrebne narodom, ki si hočejo zavzeti čim več sveta in podrediti čim več ljudi, saj jim je kot vojakom nujno potrebno, da so tako .rekoč na straži in v boju proti vsem, ki jih še nameravajo podvreči in proti vsem, ki se še niso popolnoma pokorili novim gospodarjem, da Pa lahko prav te lastnosti vzbudijo pri Narodu preveliko samozavest ali celo lahkomiselno zaupanje v svojo moč, kar mo-re privesti v pogubo Še tako nadarjen in sposoben narod. Naj navedemo kot primer samo Rimljane v starem veku, ali da-nes Japonce, ki v svoji želji po gospodku nad svetom že leta krvavijo na Kitajskem. Končni uspeh takih zavojevanj !e> da je bil rimski proletarec često bolj l2gladovan, kakor pripadnik ljudstva, ki so si ga Rimljani zasužnjili. Tudi danes ne moremo govoriti o bogve kakih razlikah med socialnim položajem kakega kitajskega in japonskega delavca ali kmeta. p°leg tega pa morajo delati narodi za svoje sanje o gospodstvu nad svetom ve-“ko pokoro in to celo tisti posamezniki, se takim varljivim sanjam niso nikoli Ako je mogoče govoriti o skupnih in 2naČilnih lastnostih narodov ali narodnih skupin je morda glavna slovanska last-n°st, ki nas loči od vseh drugih, posebno °d Germanov, da ne ljubimo organizacije. Slovan se le težko podredi tujemu mne-{Jiu in disciplina mu je mnogo b«lj tuja Ka.kor n. pr. Germanom. Dočim opažamo Prj Germanih, posebno pri Nemcih, sml-?eI za disciplino in organizacijo — neveri imenujejo to celo že preorganizl-ranost nemškega naroda — smo Slovani 8?oro anarhično svobodoljubni in ne tr-Pwno vezi, pa najsi prihaja od koderkoli. ”e imelo bi smisla iskati vzrokov za ta Pojav — morda jih bo našel ta ali oni *JCenjak v dejstvu, da smo vstopili v zgo-Qoyin0 na nižji stopnji družbenega raz-”°ia kakor drugi narodi, morda v priročnih in privzgojenih ali celo rasnih sposobnostih — skratka, to je dejstvo, s ka-erim je treba računati. Marsikdo med Slovani je nad tem obu-P3n ali pa se skuša renegatsko rešiti k flrugim, bolj disciplinarim in po njego-Vern mnenju višjim narodom. Toda to je Slovane samo koristno. Na eni strani Se na ta način naglo iznebijo svojih najmanj vrednih posameznikov, na drugi ,ram pa nikoli ne morejo priti v skušnjami da bi jih prevzele bogve kako visoke 1^'sli, za katere bi morali potem delati ce-stoletja pokoro, kakor ie sojeno vsem, 1 hodijo danes pot starih Rimljanov in Japoncev. v Iz tega vidika je zanimivo tudi vpra-,anje slovanskih renegatov. Kajti tudi ti J*ajo v sebi še vedno nekaj tistega nebnega in nediscipliniranega, ki hoče de-' ''“fino ripkoiiUu po svoji elavi. Do- Združeni v lepšo bodočnost Po raznih krožkih in pri posameznikih, ki so imeli za narodne potrebe včasih prav malo smisla, se že rešujejo najrazličnejša narodna vprašanja. Drugi pa že ustvarjajo program. Po vseh znakih sodeč se obetajo v bližmji ali daljni dobi — 6e ne bomo ostali samo pri besedah — tudi za našo domovino boljši časi. Nekoliko prepiha v poslednjem času, ki je odpihaj prah z naših »cest«, da se vidijo globoke »kotanje«, je vsem po vrsti dobro del, posebno pa je opozoril izobra-ženstvo — a izobraženstvo mora vendar biti na čelu naroda — da pri nas nekaj ni vredu. če je zgrabil tudi mlačneže, ki so imeli, kakor smo zapisali v prvem stavku, včasih prav malo smisla za naše globoko podeželje, je to le znak, da so dogodki poslednjega časa zelo vzgojno vplivali na mnoge Slovence, ki so se prebudili iz solidne dremavosti ter plašni zaznali, da je ljudstvo nezadovoljno. Prepih — ali kako bi to »vzgojno sredstvo« imenovali — je povrnil izobražence narodu, iz katerega so bili po svojih očetih in dedih izšli; vrnil jih je, da po geslu »Iz naroda za narod!« ustvarjajo naši domovini lepšo bodočnost. Gre podrobno delo od človeka do človeka, od hiše do hiše, od naselja do naselja, od vasi do vasi, od pokrajine do pokrajine, ki ga bo treba v prid narodnosti v bližnji in daljni bodočnosti izvršiti. Razmere so pokazale, da so potrebe ogromne, da pa narod ni organiziran in da bo treba od spodaj gor ustvariti organizacijo, ki ne bo samo politično sredstvo, temveč radikalen gospodarski, socialni in kulturni pokret z vsemi možnostmi trdoživega razmaha. Gibanje, ki bi združilo ‘vse delavstvo in kmetstvo ter sproletarizirano meščanstvo, ki se — kar je itak jasno videti — v bistvu že itak prišteva enemu ali drugemu razredu, bi ustvarilo naši zemlji čisto svojevrsten obraz in izraz, posebno če pomislimo, da bi bila nosilec gibanja mladina. Nekaj je v zraku, čutiti je novi čas, ki prihaja. Tako spontano se bo zgodilo, ko bo narod enodušen pri boljšem postiljanju svoje postelje, da bo čudno. Glavno je, da se pripravimo, da se ne bomo še zadnji hip ozirali nazaj! . . . Peter Korenjak. Okoli sporazuma Po polletnem „uiolčanju“ se je bivši predsednik vlade vendarle odločil za politične manevre proti stanju in razvoju naše sedanje notranje politike, ki je vsaj toliko krenila naprej, da se Hrvati ne drže več svoje izoliranosti oz. rezerviranosti ter da je narod — ampak resnični, pravi narod! — srbski in lirvatski in slovenski dal na vse strani enodušno čutiti, da je jugoslovanski sporazum treba oži-votvoriti. Zbrala se je gneča ljudi, od katerih nobeden pri zadnjih volitvah ni imel večine (nasprotno so vsi po vrsti doživeli strašen poraz — eden od teh poslancev je kandidiral v dveh okrajih in je v obeh dobil komaj 31 (ena in trideset) glasov — a so bili seveda kljub temu vsi „izvo-ljeni“, (na čast našemu imenitnemu volilnemu zakonu), da protestirajo (v imenu koga, menda sami ne vedo) zoper — sporazum, ki ga narod 100 odst. zahteva. Podpisali so nekako interpelacijo... Vsak narod ima „vo-ditelje“, ki so voditelji, dasi nikogar ne vodijo niti jih ni nihče pooblastil ali volil (glej na pr. onih 31 glasov!), ki pa hočejo igrati vidno vlogo in se jim včasih to tudi posreči. Koliko takih smo imeli v teli 20 letih v Jugoslaviji, ki so zastopali morda niti 31 glasov ne, a so imeli nad narodom odločilno moč in besedo— včasih tudi takole malo s lcundakom... In vlečejo danes krasne ministrske penzije!... Z oživo tvoritvi jo sporazuma, ki ga narod želi in do katerega bo slej ali prej prišlo, bo vseh takih bonitet konec — adijo penzij^ in dnevnice! Danes poslanec m nikoli več!... Dejstvo pa je, da je v Jugoslaviji ze- lo malo ljudi — pridejo v poštev le kot posamezniki! — ki so proti sporazumu! a. Gospodarska potreba jugoslovanskega sporazuma Leto za letom se ponavlja isto: križem kražem po Sloveniji in po državi imamo dvakrat ali trikrat povodenj, ki jih povzročijo v prvi vrsti nereguli-rane reke in potoki. Najplodonosnejše pokrajine se spremenijo v jezera, ki vzbudijo posebno pri meščanih zanimanje, v časopisih se pojavijo slike teh jezer (časopis bi lahko leto za letom uporabljal isti kliše) in grozni opisi opustošenj, da se človeku ježe lasje na glavi. Tu pa tam si pride po elementarni nesreči povzročeno škodo ogledat kak dostojanstvenik, morebiti da tudi kako podporo, „potem pa — vse tiho je bilo“. Do druge povodnji ali do drugega leta. Tako že dvajset let. Politični položaj je v Jugoslaviji tak, da 'vse sile mečejo v politična razpravljanja. za gospodarska vprašanja pa doslej nobena vlada ni imela časa. Tudi so se vlade prehitro menjavale, da bi si katera sploh mogla ustvarili zanesljiv gospodarski program. Za izvedbo notranjih javnih del rabimo izdatno zunanje posojilo, a doslej (radi notranjih političnih razprtij) nobena vlada ni bila moralno toliko jaka, da bi tako posojilo lahko dobila. Torej je sporazum tudi nujna gospodarska državna potreba, od katerega bo imel tak bogat posameznik morda ogromno škodo, 99 odst. naroda pa končno dobiček, na katerega že 20 let čaka. Človek je vajen trpljenja in mnogi upa, da mu bodo pomagali poslanci, senatorji in dr. Toda kaj pomaga, če imamo poslance in senatorje in ministre, trpljenja pa še vedno enako. Zgled so povodnji — a tako je itak na vseh poljih, rakova pot našega gospodarstva to potrjuje. a. POZOR! Naročniki Iz Maribora in okolice lahko poravnajo naročnino osebno pri upravi v Mariborski tiskarni čim se bodo n. pr. pravi'Nemci vsaki besedi, ki pride od višjega z vfeseljem in užitkom pokorili, ker jim je pokorščina sploh posebne vrste užitek, ki ga Slovani nikoli do konca ne bomo spoznali, bodo ti renegati vedno še nekoliko po svoje mislili in delali, n. pr. politiko na svojo roko. Samo en primer: Odnošaji Jugoslavije do Nemčije so dokončno urejeni. Iz najvišjega mesta so priznali Slovenijo kot slovensko zemljo (tako izjavo v »Ta-gespošti« je »Edinost« že lani navedla) in jugoslovansko-nemške meje kot večne. Kolikor imamo v naši okolici pravih Nem cev, so se s tem disciplinirano spopri-jaznili, čeprav jim morda ni šlo popolnoma v račun. Toda slovenski renegati se še niso naučili, kaj je disciplina, kar naprej so govorili o tem, da je to ozemlje pravzaprav nemško in se obnašali tako, kakor da najvišjim zagotovilom ne bi bilo verjeti. Na svojo roko so skušali delati svojo politiko in so tako pokazali, da se ne morejo sprijazniti s svojim novim položajem v novem narodu. Izgubili so tla pod nogami, kajti niso več pravi Slovenci in nikoli ne bodo mogli postati pravi Nemci. jad. Vera, upanje, ljubezen, ali živijo? Ali imamo še kaj vere? Vsi ponižani in tlačeni niso nehali verovati, da je razen tega zavoženega, temnega življenja še neko drugo, sončno življenje, ki ga sami sicer ne bodo več učakali, a bo zato s silnejšo svetlobo sijalo njihovim otrokom in vnukom itd. Naše trpljenje bo izžarevalo v bodočnosti vso toploto naše vere; pravijo in bodočnost bo lepa, kakor je lepa pomlad, ko se vrnejo ptice. Verujemo in gradimo in se borimo za otroke! In upanje? To pa je sredstvo sodobnosti. Vsako leto, vsak dan, da, slehmo uro in minuto upamo na izboljšanje. Ni ga stanu, ni ga posameznika, ki ne bi do zadnjega pričakoval neke izpremembe, katere bi naredile iz uboštva bogastvo, iz noči dan. Upa kmet v dobro letino, upa uradnik v zvišanje plač, upa delavec na dostojno plačano delo, upa bogataš na zvišano dividendo. Vsi lepo po vrsti, nihče ne zamudi uporabljati tega sredstva, čeprav ostane veliki množici nazadnje od vsega samo — upanje. A upanje poživlja vero. Pa ljubezen. Ali še sploh živi? Bogve, kod se potika. Gotovo je, da se sliši jok vdov in sirot in da ogromne armade ubogih ljudi stradajo kruha in svobode. Kruha stradajo, ko se plodna in rodovitna zemlja še ni zarotila zoper človeštvo, da noče več roditi. In poleg so kakor lev v kletki. Le s to razliko, da je lev v kletki varen življenja, človek pa v sodobnih okovih pa trepeče pred trenutkom, ko bo mora! v vojno morit človeka brata. V tej1 bojazni je skrit največji drobec ljubezni, ki se bo v nevarnem trenutku razpočil na samosilnikih liki granate. Toda vera je najsilnejša, dasi gradi za vnukel a. p. Zakaj beg z zemlje? V Sloveniji vidimo zadnja leta kraje, kjer je zemlja slabše obdelana, kakor ie bila pred 10 ali več leti. Kmetje opuščajo njive in travnike. starih goric ne pomlajajo več z novim trsjem. Opuščene gorice zasaiaio po navadi s sadnim drevjem, kjer je donos še slabši. Kmečki hrami še stojijo sredi kmetij kakor so stali nekdaj, ali marsikje se vidi že od zunaj. da tistega blagostanja ni več. kakor ga ie bilo takrat, ko so hišo zidali. Vse naše podeželsko življenje je v zastoju, a ta zastoj vpliva na vse naše podeželsko življenje, na mladino, družino itd Tistega veselja do obdelovanja zemlje ni več. in često se vprašujejo: »Kaj ima človek od garanja? Mladina si išče izhodov v svetu, odhaja na sezonska dela v tuje dTŽave, zapravlja svoje sile za tuje gospodarstvo, a naša zemlja j* neobdelana! Vse to se bo. obrnilo. In to takrat, ko kmetu ne bo treba delat samo za plačila in dolgove, ampak da bo ostalo tudi kaj njemu. Takrat hrami sredi kmeti) ne bodo več kazali odrapanih sten in ne bodo več tisti prostori, kjer se družinski člani med sabo prepirajo Razumeli se bodo med seboj in bodo znova tiha zatočišča po napornem kmečkem delu. K.CL 7 dni domačih vetti fe Nj. Vis knez Pavle in kneginja Olga sta_ poslala rodbini Joče Jovanoviča sledečo sožalno brzojavko: »Prosim, da sprejmete skupno z vašo rodbino izraze našega globokega sožalja spričo vaše velike boli. — Pavle, Olga.« * Zavod za proučavanje konjunkture se oo v kratkem ustanovil v Beogradu, "! bo podrejen trgovinskemu ministrstvu. Naredba izide v par dneh. * Zborovanje viničarjev je biio v nedeljo v Jeruzalemu. Na shod je prišel tudi senatni predsednik dr. Korošec, ki je kot tjomacin imel daljši govor, v katerem je dejal, da se gmotno stanje viničarjev mora zboljšati. Besedo sta povzela tudi minister Snoj in poslanec Kranjc. Banski svet je za ponedeljek, 26. t. m. ob 9.30 sklican k izredni seji v Ljubljani. Na dnevnem redu je načrt viničarskega reda, ki mora čimpreje stopiti v veljavo. * Jakličev dom so te dni otvorili v Dobrepoljih na Dolenjskem v spomin na kulturno in gospodarsko delovanje dolgoletnega poslanca v dunajs/kem parlamentu, Ivanu Jakliču. Proslave se je udeležil tudi minister dr. Krek. Nov prosvetni dom so odprli v nedeljo v Loki pri Zidanem mostu. Navzoč je bil med drugimi odličniki tudi gradbeni minister dr. Krek. % Kontingente za Izvoz perutnine In jajc bo odslej dodeljevalo Združenje izvoznikov jajc in perutnine v Beogradu in sporočilo svojo odločitev zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. * Na sloveči božji poti Sv. Gori pri Gorici, kjer so v svetovni vojni divjali strašni boji, in je ondi padlo na tisoče slovenskih fantov in mož, so v nedeljo izredno slovesno obhajali štiristoletnico obstoja tamošnjega samostana. Okrog cerkve se je^ zbralo od blizu in daleč okrog 12 tisoč ljudi, večinoma primorskih Slovencev, pa tudi iz Slovenije in Rezije jih je prišlo mnogo. * Tečaj klirinške marke se je na zasedanju stalnega gospodarskega odbora v Koelnu, ki je bilo zaključeno pred- kratkim, povišal od dosedanjih 13.80 na 14.30 dinarjev, torej na isto višino, kakor je bil v veljavi nekako do novega leta. Nekateri se boje, da bi povišanje tečaja neugodno vplivalo na trgovino z Nemčijo in pa, da se bo blago vsled tega podražilo. Iz Beograda poročajo, da je ta bojazen neupravičena. Nemčija je dala zagotovilo, da se bodo cene njenega blaga, ki se izvaža v Jugoslavijo, znižale za toliko, kolikor se je povišal tečaj marke. Tudi prt izvozu se cene ne bodo povišale, ker so itak večinoma že pri nas uradno določene in se računi večinoma glase na dinarje. % Letošnjo letino pšenice cenijo gospodarski krogi v Vojvodini in na Hr-vatskem na približno 20 milijonov stotov ali kakih 200 tisoč vagonov, to pa zato, ker se je stanje posevkov zadnje tedne precej popravilo. Poljedelsko ministrstvo pa pravi, da bo letošnja letina za kalkih 20 odst. manjša od lanske, kar bi dalo kakih 24 milijonov stotov ali 240 tisoč vagonov. Pri določevanju cene novi pšenici bodo predvsem merodajna letina pri nas, razvoj cen v inozemstvu in pa zaloge pšenice iz prejšnjih let. Na borzi se je že sklenilo nekaj terminskih kupčij za pšenico bodoče letine. Mislijo, da se bo cena gibala okrog 180 dinarjev za stot. Za kaj gre Japonski? [ Joca Jovanovič t i V Ohridu, kjer se je nahajal na propa gandnem potvoanju, je umrl v svojem 70. letu eden najbolj priljubljenih srbskih politikov, predsednik Srbske zemljorad-niške stranke in prvak v Združeni opoziciji Joca Jovanovič. Po končanih pravnih študijah je bil nekaj časa v sodni službi, dokler se ni posvetil diplomaciji Dolga leta je bil poslanik Srbije na Dunaju. Po vojni je bil predsednik razmejitvene komisije in je mnogim Slovencem iz tistih časov še dobro v spornimi. Tudi njegovi nasprotniki so mu morali priznati veliko doslednost in odločnost v njegovi borbi za demokratska načela. Anglija in Francija sta z njim izgubile prepričanega prijatelja in občudovalca. Njegovo smrt so zabeležili vsi veliki demokratski svetovni listi. Dr. Maček je poslal dr. Milanu Gavriloviču sledečo brzojavko: »Globoko potrt zaradi nenadne vesti o smrti neomajnega borca za tonetske pravice in resnično demokracijo, vas prosim, da sporočite moje globoko sočutie pokojnikovi rodbini in vsemu srbskemu narodu. — Dr. Vladko Maček.« Neki dnevnik je te dni poročal o »pohodu bojevitega in discipliniranega japonskega naroda«, člankar še pač ne loči japonskega naroda od japonskega kapitala, kajti prav bi moral napisati, da gre za pohod bojevitega in discipliniranega japonskega kapitala na Kitajskem. S tem svojim pohodom je Japonska pre kršila mednarodni dogovor 9. držav (Japonske, Severnoameriške zveze, Francije, Anglije, Italije, Holandije, Belgije itd.), ki so imeli v Aziji svoje interese in so sklenile na Kitajskem politiko odprtih vrat ali svobodne trgovine. Kitajska se je dolgo upirala tej invaziji tujega kapitala in trgovcev, toda velesile so si s silo odprle vrata v pristanišče za pristaniščem — do dogovora med 9. državami. Kitajski trg in bogastvo »človeškega delovnega mate-rijala« je bilo toliko, da so se mogle ome- njene države tako domeniti. Kitajska pa še ni sama toliko razvila svoje industrije in se še ni centralizirala, da bi mogla odbiti invazijo tujega kapitala. Leta 1922. je sklenila konferenca velesil v Washingtonu pomorski sporazum, ki je določil najvišje število ton, ki jih smejo imeti Združene države, Anglija (vsaka po 525.000 ton), Japon. (315.000), Francija in Italija (175.000). S takimi dogovori se je skušalo obdržati ravnotežje oblasti na Pacifiku. Ti dogovori so imeli za Azijo približno isti pomen kakor Ver-sailleski dogovor za Evropo. Kakor se je porušil In se še ruši »red«, ki ga je ustvaril Versailles, tako se ruši »red« tudi v Aziji. Tam zahteva Japonska »novi red«. Kakšen naj bi bil ta novi red je povedal že pred leti japonski zunanji minister. »Nova vlada na Kitajskem bo prav goto- vo rada sprejela japonske in angleške investicije, ki bodo imele namen kitajsK^ gospodarstvo dvigniti«, tako nekako Je dejal. S tem je prav prijazno povabil Anglijo k novi delitvi Kitajske, v kateri pa naj bi prevladoval japonski vpliv (ai| bolj prav: vpliv japonskega kapitala), ki bi polagoma izrinil vse ostale. Japonski kapital zahteva svoj »življenjski prostor«, kakor pravijo. Angleški kapital se pa seveda boji za svojih 70 milijard dinarjev, ki jih je vložil na Kitajskem. Pri vsem tem pa se prav nič ne omenja Kitajska. Kakor da je še vedno objekt (predmet) tujih interesov. Toda njen junaški odpor, njena strnjenost in njena nova politična usmerjenost kažejo, da tje namerava biti več dolgo tak objekt.-ski Katere dežele bodo v vojni glede prehrane neodvisne? Velika skrb vseh držav je, da se oskrbe za primer vojne s hrano. Znano je, kako so na primer 1. 1936. in 1937. hitro izginile s trga žitne zaloge, ki so našle pot v ogromna skladišča z rezervami za vojno. Cele industrije pripravljajo leto za letom razne nadomestke za svežo hrano in sicer največ različne konzerve. Toda ti rezervni nadomestki so mnogo premajhni, če je posamezna dežela glede prehrane odvisna od uvoza. V najugodnejšem položaju je pač tista država, ki ima v svojih mejah dovolj prehranjevalnih možnosti. O tem, v kolikor lahko, ali v kolikor ne more posamezna država prehraniti prebivalstva z lastnimi pridelki, imamo danes precej zanesljive podatke. Ti slonijo na računih iz leta 1937. Spodnja preglednica nam prikazuje, koliko so v tem letu posamezne države same pridelale odn. koliko so morale uvoziti. Pri tem je izračunana celotna uporaba v kalorijah; proizvodnja onih dežel, ki za svoje potrebe domia dovolj proizvajajo, pa je zaznamovana s sto. Anglija 25, Švica 47, Belgja 51, Nizozemska 67, Irska 75, Avstrja 75, Finska 78, Grčija 80, Nemčija 83, Francija 83, Švedska 91, USA 91, Čile 93, Portugal 94, Italija 95, Brazilija 96, Angl. Indija 100, Sov. Rusija 101, Estonija 102, Danska 103, Poljska 105, Jugoslavija 106, Leton-ska 106, Bolgarija 109, Litva 110, Romunija 110, Madžarska 121, Nova Zelandija 173, Kanada 192, Avstralija 214, Argentina 264. Pregled niam kaže, da je na uvoz najbolj navezana Anglija, ki se zato trudi, da bi dvignila lastno poljedelsko proizvodnjo. (To bo po vsej verjetnosti težko uspelo, kajti najprej bo treba dvigniti cene poljskim pridelkom, kar zahtevajo poljedelci, ki danes ne morejo konkurirati z uvoženim blagom. Vlada pa »ne upa dvigniti cen, ker se boji podražitve živil in s tem zvezanega porasta delavskih mezd. S povečanjem mezd bi se podražila ind. proizvodnja, ki bi jo industrijci seveda takoj omejili, da bi lahko dvignili cene. S tem bi pa kajpak trpel izvoz, ki bi se zmanjšal . . . Itd. Res, zapleteno je vprašanje ljudske prehrane za primer vojne, ko so pa sredi interesi nekaj magnatov). Prehranjevalna zmožnost posamezne dežele je v prvi vrsti odvisna od obsega rodovitnega zemljišča in od gostote prebivalstva. V tem so med posameznimi deželami velike razlike. Tako pride v Japonski na 100 prebivalcev komaj 14 ha 'rodovitne zemlje, v Danski 83 ha, pri nas 95 ha, v Nemčiji 42 ha, v Argentiniji pa celo 1.228 ha. Poleg obsežnosti rodovitnih zemljišč in gostote prebivalstva pa je važno še to: poljedelska tehnika, višina kapitala, številnost delovnih moči, kvaliteta zemlje, klima in v nemali meri tudi navade prebivalstva glede hrane. Dežele, kjer je višja življenjska raven, porabijo vsekakor večjo količino kalorij kakor one, kjer so ljudje zadovoljni še s skromno in pomanjkljivo hrano. Pri teh poslednjih je zato običajno presežek življenjskih potrebščin, ki se lahko izvaža (Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Argentina itd.). Ta izvoz bi pa verjetno padel in ponekod celo izginil, ko bi se življenjska raven prebivalstva dvignila. Kakor vidimo, ni vprašanje prehrane ljudskih množic malenkostna stvar. Zato imajo danes tisti, ki skrbijo za blagor teh množic vse polno brig okrog tega, kako bodo prehranili človeško maso takrat, ko jih bodo pognali v vojno. 7 dni po svetu □ Uradno poročilo o Italijanski avlja-cljl v Španiji. Sedaj, ko so se vrnili italijanski aviatiki iz Španije, so bili v Rimu objavljeni uradni podatki o udeležbi italijanske aviacije v španski državljanski vojni na strani generala Franca. Po teh podatkih so italijanski aeroplani izvršili 5318 bombardiranj, vrgli so 11,584.420 kilogramov eksplozivnih snovi in oddali iz strojnih pušk čez 1 milijon strelov. □Papež je sprejel obisk 3200 španskih falangistov (Francova organizacija), ki se nahajajo v Rimu. Pozdravil jih je kot »drage sinove cerkve in branilce civilizacije«, nato pa je dal svoj blagoslov generalu Francu in njegovim sodelavcem. □ V španski državljanski vojni, ki jo je začel general Franco, je poginilo čez pol milijona ljudi. n Sokolski kroji se na Češkem do nadaljnjega ne smejo več nositi. D Španija bo ostala v primeru vojne nevtralnna? Časopisi prinašajo kot veliko senzacijo vest, da se Španija v primeru vojne ne bi pustila izigrati proti Franciji. Baje so Španci odklonili nemško ponudbo po izgradnji cestnega in železniškega omrežja. Belokranjski festival je bil v nedeljo v Črnomlju, kjer se je zbralo več ti; soč gostov, med njimi tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je sam Belokranjec. Dekleta in fantje so v pestrih narodnih nošah predvajali na Glavnem trgu razne narodne igre, plese, šege itd. ^ Spomenik kralju Aleksandru so v nedeljo odkrili v Trbovljah. Nj. Vel. kralja je zastopal podpolkovnik Stefanovič. — Slovesnost seje vršila v okviru proslave tridesetletnice obstoja trboveljskega Sokola. □ Na vesti, da se nahajajo v Slovaški nemške čete, so, kakor je bilo pričakovati, odgovorili Nemci z zelo odločnimi demantiji. n Nove oblasti na Češkem so posegle tudi v češko glasbeno življenje in prepovedale izvajanje nekaterih prevratniških del: Smetanovo opero »Libušo«, Dvofakove »Slovanske«plese« in mnogo drugega. P V uredništvu nekega francoskega protlžidovskega časopisa so zadnje dni naredile oblasti preiskavo, ker sumijo, da dobivajo ti listi poleg navodil iz inozemstva od tam tudi denar. Baje so pri tej priliki zaplenili obilo gradiva. n Papeževa prizadevanja za posredovanje med Poljsko in Nemčijo baje ugodno napredujejo. Papež je sprejel varšavskega nuncija v avdienco. Poljaki so proti temu posredovanju zelo skeptični, ker sodijo, da bi pri takem posredovanju mogli pridobiti zgolj Nemci in to prav sedaj, ko je videti, da tokrat prvič ne bo šlo vse po nemški želji. □ TASS, ruska uradna agencija odločno zanikava vesti, ki so jih nekateri zlonamerno razširjali o tem, da je kamen spotike v pogajanjih med Rusijo in Anglijo jamstvo, ki ga baje zahteva Rusija za svoje meje na Daljnem vzhodu. DNB, nemška uradna agencija pa trdi, da ona nikoli ni ničesar takega poročala, da pa še nadalje vztraja pri svoji trditvi, da je Daljni vzhod kamen spotike. □ Propagandni minister dr. Goebbels ie imel ob proslavi ekvinokcija govor, v katerem je med drugim dejal: »Rajh ne more trpeti, da bi se Anglija še nadalje vmešala v Srednio Evropo, ki je nemška in ne angleška interesna sfera. □ češki protektor je proglasil oster židovski zakon, ki se sestoji iz 12 §. češka vlada, ki je tudi pripravljala tak zakon, po katerem bi židovsko premoženj® postopoma prešlo v češke roke, je bila zelo presenečena. □ 22. junija se je vršila pri Molotovi! polurna konferenca, v kateri je Molotov sporočil Strangu, Seedu in Naggyarju odgovor ruske vlade na angleške protipred-loge. Pogajanja med Anglijo in Rusijo se sedaj vršijo že dva meseca, od teh dve# mesecev so porabili 6 tednov na čakanje na angleške odgovore. □ Japonske čete so se izkrcale v kitajski luki Svatev. Japonske oblasti so zah' tevale ultimativno odhod vseh tujih ladji iz luke. Amerikanci so to zahtevo odločno odklonili. Njim so sedaj sledili tudi Angleži. □ V madžarskem parlamentu je seda) debata o oborožitvi. Madžari namerava)0 izpolniti svoj petletni načrt v treh letin; Ob tej priliki so padli v parlamentu ost;1 očitki na račun poslancev nemške maflj*1^ ne, ki da prejemajo za voje delo denar zunaj, kar so ti odločno odbili. □ Francosko-turškl odnosi so dokončj no urejeni. Francozi so odstopili Turkom Alexandrette. Francosko-turško-angleš* blok tvori močno oviro za morebitn0 vojno. . D Na Češkem so prepovedali več spi skih knjig, ki niso več v skladu z novi«* položajem Češke v svetu. □ Ogromne zneske je plačala Japonsk® zadnja desetletja za vojne. Sedanja voj«? s Kitajci, ki traja že dve leti, je doslej zahtevala v našem denarju 168 milil3'" dinarjev. Po japonskih podatkih je stal« državo vzhajajočega sonca kitajsko*!3' potiska vojna leta 1894—1895 5% milija*' de dinarjev, rusko-japonska vojna let 1904—1905. 46 milijard, svetovna vojna 1. 1914—1918. 40 milijard, mandžursKa vojna leta 1932—1934. 17 milijard in s daj 168 milijard. V 45 letih so torej J3, ponči izdali v vojne svrhe vsega skupaj 277 milijard dinarjev ali nad četrt blll)*e na dinarjev. Gotovo pa so vojne stale » veliko več, ker so podatki za JaP°nr:f gotovo optimistični, potem pa vsekajo ni všteta posredna škoda za japons« gospodarstvo. Lahko se reče, da so v p«, teklem polstoletju utrpeli Japonci nad p bilijona dinarjev izgube v vojnah, res P je, da so osvojili ogromna ozemlja, ta* da je naraslo število njihovega prebiva' stva že nad sto milijonov duš. D Nekateri flstl poročajo, da se sedaj tudi Nemci potegujejo za dosego netl padalnega pakta z Rusijo. □ Položaj v mednarodni koncesiji * Tiencinu smatrajo politiki še vedno resen, čeprav se je že nekoliko omilil; An gležein se je posrečilo, da so sprejeli a to z živili, ki pa že pričenjajo pohaAasz' Videti je, da bodo zadevo obravnavali stališča krajevnih momentov. JaP°.n.nr, vlada še ni postavila nikakih zaMeV,Jj,.u.. da je pomagal nekoliko tudi protest Ženih držav, ki šo se prav te dni Pritofia, radi bombardiranja ameriškega im«^ * Tudi sestanek poveljnikov britanske ^ francoske armade, oziroma mornarice kitajskih vodah, ki se je vršil v Sin® s poreju, je morda vplival na Japonce y do neke mere pomirljivo. Nekateri lis** dijo, da bo ta spor pospešil pogaja™ med Rusijo in Anglijo, ki bo nekoliko P pustljivejša. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE PJJ simo, da pošljejo svoje prispevke l.nsnele do vsake srede v tednu. ^ Govorimo slovenski! Oni dan sem se vozil v neko letovišče in zmenoj več tujcev Nemcev, Angležev in Italijanov. Avtobusni sprevodnik je bil od sile prijazen človek in je poskusil govoriti z vsakim v njegovim jeziku. Bil pa je med potniki tudi možakar, ki je prvotno govoril nemški, ko pa je prišel do jnega sprevodnik, pa je začel razgovor v slovenskem jeziku; očitno je bil koroški Slovenec, ki ni pozabil materinščine. In glej ga čudo: sprevodnik mu je odgovoru v nemščini, takšni, da sem jo komaj razumel,, in pri tem zadovoljno vzdihnil, ces vesel sem, da imam tu pa tam priliko konverzacije.. Nato sta oba, možakarja starejših let, začela obujati blažene spomine cesarskih časov in naš koroški rojak je ves navdušen ugotavljal soglasnost njunih nazorov. To bi še navsezadnje ne bilo nič takšnega, če bi ne bili navzoči se drugi tujci; in tako se je eden izmed nun zaupno nagnil k meni in me vprašal ali tu morda niso slovenski kraji. Verjemite mi, bilo me je sram! Takšnih primerov pa vam lahko navedem nešteto: iz letoviških gostiln, restav-racij, kavarn in hotelov,- iz naših lepih mest Maribora, Ptuja, Celja in drugih. Se ni dolgo tega, kar so se skozi Ljubljano peljali štirje nemški avtomobili in/ vpraševali nekega Ljublančana, katera cesta vodi v -— Gottscliee. Ps. ne mislite, da jih je dotični gospod morda popravil ■n poučil, da pravimo Slovenci Kočevje. Vljudno se je nasmehnil in jim pokazat smer. Vljudnost pa je sicer lepa čednost, vendar vedno ni na mestu. Človek pa je lahko tudi vljuden in narodnostno dosleden hkratu. Tako bi mogel .kdorkoli prav vljudno pojasniti nemškemu gostu, da se vozijo v ■— Kočevje in jim nato enako vljudno pokazati, kod naj se tja vozijo. Če boste koga v Nemčiji vprašali) kod pelje cesta v' Celovec, Beljak, na Dunaj ali v Gradec, vas marsikdo verjetno niti razumel ne bo; in če vas bo, vas bo tudi popravil in vam dejal, da tod in tod pridete v Klagenfurt, Villah, Wien ali Graz. Pa mu tega nikar ne zamerite, kajti ta način spada nujno k sodobni narodni vzgoji. Ali pa se vam zgodijo še vse drugačne reči. Pridete na pr. v slovenski hotel in naročite v državnem jeziku (to je na. pr.:slovenskem) to ali ono; natakarica pa strumno odvrne: »Das haben wir nicht mehf« (seveda v dialektu: tos ho-uia itd.). In si mislite, da se je morda zmotila, pa naročujete dalje: vedno isti °dgoyor na slovensko naročilo. Hočete še kaj primerov? No, našim ljudem se zdi Zelo imenitno, če morejo govoriti v katerem koli tujem jeziku, čeprav ga še ta: ko lomijo. Tako se tudi zgodi, da v družbi deset Slovencev in enega Srba^ vsi Slovenci govorijo srbski, da v družbi raznih Poturic kaj radi potegnejo v njihovi »spa-kedranščini« ali kakor pravimo ,v kuhar-fd nemščini itd. Vse to je prav lepo in hvalevredno je, če nekdo obvlada vec jezikov. Ni pa prav in niti hvalevredno, če svoje znanje tujih jezikov uporabljamo takrat in tam, kadar in. kjer to našemu narodu ni dokaz kultiviranosti, marveč hlapčevstva. Ne smemo namreč pozabiti, da se ta naša uslužnost (po domače: hlapčevstvo) le prečesto pojmuje docela "apačno in neizmerno pripomore k temu, d.a nekje za mejami proglašajo našo sveto slovgnsko zemljo za njhovo »kulturno območje«. Vemo, da se vlečejo ti grehi še iz sta-nh »dobrih« časov, ki jih nekateri pripadniki starejših generacij nikakor ne morejo prehvaliti in ne pozabiti ter jim gre v glavo, da so se od takrat do da-časi temeljito izpremenili. Skušajmo Pa vsaj te grehe kolikor mogoče iztrebiti !n omejiti njihov kvarni vpliv. Razumljivo ie> da bomo popolnoma nacionalizirani sf*e v naslednjih dobah, ko bodo izginile star se porije alizažanjc in suši potem v kozolcu-Na 1 ha pridelamo pri čisti setvi 18 lil zrnja in okoli 20 metrskih stotov slame (grahovi-ce). Jasli za živino so, kar Je človeku skleda Po naših hlevih pa dobimo prav pogosto, da so jasli strašansko zamazane. Očiščene nis° bile najbrže že od takrat, ko jih ie mojster napravil. V takih jaslih ne je živina rada, kakor ne je človek iz umazane sklede. Snaga je tudi tu neobhodno potrebna, če hočemo, da se bo živina, redila. Jasli .ie treba torej večkrat ožj$tit) in če mogoče tudi oprati. Ako so jasli pokvarjene in razbite, jih moramo popraviti. da se živina pri njih ne poškoduje. Pravi gospodar mora imeti povsod svoje Pop iti ..Edinosti" Dolina Šentflorjanska . Politične počitnice se bodo skoro pričele. Politika si bo privoščila raznega oddiha po raznih letoviščih, pokukala pa ho gotovo tudi kaj preko meje. Za politične možgane utegne biti letošnje sonce nevarno, ker kraljujejo gori — na soncu namreč, ne na možganih — ogromne pege, ki znajo biti zelo politiš. Bilo bi nerodno, če bi sončne pege tako zasukale počitniški položaj, da bi nazadnje še težko pričakovane počitnice postale politiš. Sončne pege so storile letos že mnogo zla. Pozimi smo imeli sončno pomlad, spomladi deževno jesen, poleti pa — kaj pa je prav za prav to, kar imamo sedaj? Treba bi bilo pozvati politike, da bi razvozljali uganko, ki je postala kočljiva, kakor sporazum med Srbi in Hrvati. Hudiča, morebiti pa so tudi tega nesporazuma i«ri.ve sončne peje? Škoda, da gredo učeni politiki s svojimi kufri na počitnice! Kako idealno bi lahko to uganko razvozljali! Sonce je muhavo, muhast pa je gotovo Uidi tisti učenjak, ki je izračunal, da silijo nesramne sončne pege človeštvo na novo svetovno vojno. Mož je ali blazen ali pa sovražnik diktatorjev, da zvrača avtorstvo za vojno na nesramne sončne pege. človeka vjezi takšno podcenjevanje. Res ni lepo, jemati nekomu idejo, tako rekoč iznajdbo, pa jo naprtiti nečemu drugemu, recimo soncu. To ni lojalna politika! To je', kako bi rekli, umazana konkurenca. Za novo vojno bo treba dosti ljudi. Orožja bi za enkrat ne zmanjkalo nobeni stranki. Pač niso rodoljubni fabrikanti orožja pravilno računali, da so dobavili več pušk in bomb, kot je za poklali ljudi. Nerodno računanje. Petletna indijanska deklica je porodila otroka. Vsaj čitali smo tako prejšnji mesec. Ameriški časopisi so o tem čudo mnogo pisali. Nekateri so poudarjali važnost dogodka za eventualno novo vojno. Ce ne bi šlo drugače, bi morali za zadevo zgrabiti posebno v Evropi ter čudno stvar vsestransko proučiti. Kako idealno bi bilo za nekatere evropske države, če bi mogli v njih še to doseči, da bi petletne deklice kar na diktat rodile. To bi bilo vojakov, bogi-bogme! Bom ovideli, če bo diktat — ~,-tu uspel. Ako se slednje posreči, pa bo orožja zmanjkalo. Stvar je nerodna. Kakšne ogromne skrbi bi si spet nakopali doma — in rodoljubni fabrikanti orožja in mirolvorni državniki! Ah, zakaj je pet-ietna indijanka deklica... in zakaj so ameriški časopisi stvarco razbobnali v široki svet!... Amerikanci niso humani, ker drugače bi gotovo takšno čudovito svojstvo petletnih deklic Evropcem zamolčali. Človeka tolaži v tej razburjenosti samo_ ena misel: morda pa imajo to čudovito svojstvo' samo Indijanke... Državniki vseh vrst delajo za mir, fabrikanti pa se pridno drže gesla: Kuj, dokler je vroče! v času političnih počitnic, ko bo manj dela, si bodo eni in drugi napovedali nogometno tekmo. Bogvedi, kateri bodo zmagali! Po drugem svetu se v času zatišja vrše drobnarije, ki ni, da bi jih človek vzel za Vesno. Kanibalski šejk v črni Afriki se je oklical za diktatorja. „Samo da pomagam svojemu narodu, Ki je lačen!‘‘ je izjavi! novinarjem, ko so ga obiskali v njegovem brlogu. „Ubogi ljudje se mi smilijo!" Ko so se pozneje zanimali, kako skrbi za svoje ljudstvo v svoji diktaturi, so spoznali, da je diktatorski šejk genijalen m originalen tič: Da ne bi bilo življenje ljudem pretragično, predolgo, vsak dan enega — poje... So stvari, katere človek prav težko razume. Ne gre ti n. pr. v glavo, kako pride človek sploh do lega, da ga nekdo — — čisto neznan individuj — ustreli ali vrže vanj bombo s strupenim plinom, ko nima nihče nič od tega. To je vitestvo. Hm, naj nese kožo pred strel ali plinsko hombo tisti, ki o viteštvu govoriči, bomo takoj videli, koliko je takšno viteštvo\recl-no! In kakšen vitez je... Ivanibalščina je v tem pogledu čisto Poštena ustanova. Pograbiš človeka, malo mu zaviješ vrat, pa marš z njim v kotel kropa, da se ti skuha dobra zupca. Za človeštvo bi bila takšnalo kanibalska diktatura v toliko velika dobrota, ker je popolnoma jasno, da suhca ne. mečejo v ki op ali v ponvo. Da postaneš debel, te je treba Pitati z jedačo in pijačo. In v teni ravno hi bila kanibalščina dobrota za človeštvo. Naši severni bratje Slovaki si livala Bogu v najlepšem zatišju urejajo svoje samostojno državno življenje. V lepi slogi drug z drugim obnavljajo narod, ki je bil dvajset let hudiče-v° zatiran. - ...”..•_ Ali. da bi ves svet Ži- ri v tako lepi slogi, kako bi se lahko vsi kupa j norčevali iz sončnih peg. Kar je pri »radh Slovakih posebno simpatično, pa je »stanova, ki ji pravijo propagandno ministrovo. , Propaganda je mogočna velesila sedanje 'obe. Ničesar drugega ni treba, kot mili) 'esedi, pa lahko za gladom uiniraiočega pre }ričaš, kako je sit, tako da mu ledača kar iz ’£i gleda. Koliko je vredno, ako m treba.jesti n ni i in se tisto lahko prihrani za drugi t len! Pa ni treba za to drugega- kot milijon >6*T.di. Za kulise gledati ie prepovedano. Ker tam, sa kulisami, bi videl vse tisto, kar propaganda tako rada zamolči, da ia ne bi nihče mislil na grdo in slabo. Grdega in slabega ne sme nikjer nič biti. Plesati je treba, čeprav v trebuhu pajek prede nitko, s katero bi se bilo najboljše obesiti! Bodimo dobre volje! Politika gre na počitnice in vojske ne bo. Kako lep mir bo zavladal na vseh straneh. Narodni očetie romajo s kufri domov in nosijo družinam spomine. Kako so jjonekod srečni, da imajo narodnega četa za ata. Sicer pa se tudi narod pripravlja, da si bo s celo roko obrisal Dot s čela in da bo dobre volje... Na počitnice. Vsa dolina, kakor ie dolga in široka, bo šla na počitek. Kmetje se bodo šli sončit ob divno morsko obalo. Ker ne bo Cehv. jo bodo zasedli kmetje. Obrtniki bodo šli v gore preživljati prijetnejše trenutke, ker, na gori ni nič greh... Uradniki na jo bodo mahnili v inozemstvo, na eno in drugo roko. kjer bodo prakticirali življenje do malih požirkih. Zanimiva stvar tole. kako se po malem usta odpira n v presledkih pol ure počasi zapira. Pri nas doma je drugače še vedno po starem. Stari ata so navdušeni za Cemberlajna, ker se radi sprehajajo orkog z marelo. Nezaslišana simpatija! Sinčič v zibelki kriči, da je za Ruse. To pa zelo moti pobožno teto, ki še zdaj molj za srečno Francovo zmago in da bi vrag čimprej vzel nemarne ruse, ki iih je polna kuhinja. Mati pa so izrecno uro,ti Franku, ker pijejo radi čisto kavo... Je že tako na svetu!... Od Sotle O nesrečah, ki so nas kar zaporedoma obiskovale, smo že poročali. Košnio smo začeli opravljati — toda kakšno košnio, — ko je začelo znova padati in je vse preplavilo. Bog se nas usmili! Uboga živina, ubogi smo ljudje! Koder pa je divjala toča, je še bolj žalostno. Tolaži nas zavest, da je takih trpinov, kot smo letos mi, še več na slovenski zemlji. (Lepa tolažba! Op . ured.). V časopisih smo čitali, da so si škode ponekod drugod ogledali tudi višji oblastni dostojansveniki. Oh, ko bi prišel včasih kdo višjih še k nam, da si ogleda našo puščo ter proži kako pomoč! Ker tudi pri nas bo revščina v vsej dolini velika. Upali smo. da bo po prvih dveh povodenj in po toči mir, a pretekli teden je, kot smo rekli, zopet padlo toliko dežja, da je nastala vzdolž Sotle povodenj, kakršne ne pomnimo. Cesta Mestinje — Sv. Peter je večinoma pod vodo, promet je bil prekinjen. Nas okraj, ki je gospodarsko zelo zaustavljen, nujno kliče po velikih javnih delih. Poklicani, zganite se! j Grahovo mi Cerknki Prosvetno društvo je 18. tm. pokazalo zopet zmožnost v delu igrokaza »Pred poroko«, na dvorišču tukajšnjega fotografa in posestnika g. J. Sega. Posamezne vloge oseb nastopajočih so bile prav dobro izvršene, za kar zaslužijo režiser in izvajenci pohvalo. Spremljanje igrokaza doraščajoče mladine ni bilo povsem na mestu, kakor tudi ne igrokaz sam, ki vsekakor preveč prikazuje tipično življenje meščanskih slojev. Tukajšnje organizacije prirejajo svoje letne prijateljske zabave, ena najbolj pomembnih bo v nedeljo 25. t. m. v gorski vasi Bločice, kjer bo priredilo tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« tekmo koscev z vrtno veselico. Zanimiv in odobravanja vreden je sklep tega društva, ki v načelu odvrača prirejanje »veselic«, vendar radi materialnega vidika to mora, da dobi sredstva za svoje kulturno-prosvetno delo. To pot je tega društva šesta prireditev v kmetskem delu, v teku 5-letnega obstoja; in bo s to »tekmo koscev« v vasi Bločice izvršilo v vsaki vasi društvenega delokroga po eno prireditev kmetskega dela. Ta zdravi pomen in namen tega društva se bo s to prireditvijo še bolj živo usidral v srca tukajšnjega ljudstva. Cerkniško jezero je popolnoma zalito, prili ko vožnje ima vsakdo; tako so si poslužili te jezerske vožnje nedavno tudi slovenski poslanci, ki so imeli svoj sestanek v Cerknici. Pragersko Popravite cesto v Šikolab. Banovinska cesta, ki pelje iz Sikol proti Ptuju ie v zelo slabem stanju. Cesto so posiapli z neko zemljo, tako da je sedaj po večdnevnem deževju v zelo slabem stanju. Prilika mi je dala, da sem videl, kako je obtičal do osi v blatu tovorni avto last Maksa Cafa iz Slovenske Bistrice. Cesta naj se popravi in posiplje z kamenjem, da bo sposobna za promet in pa, da se preprečijo nadaljnje neljube nesreče. Ob 5-letnici ustanovitve Železničarske godbe na Pragerskem. Železničarska godba je itriela 5-letnico svoje ustanovitve. Meseca junija leta 1934. je sklical g. Alfonz Skok. takratni železniški uradnik otvoritveni občni zbor, kateremu se je odzvalo lepo število železničarjev. Na občnem zboru so si izvolili za predsedndka-ustanovitelja g. Skoka, kateri je bil res agilen in požrtvovalen. Do časa svojega odhoda je delal neumorno in so se že takrat videli lepi uspehi. Za kapelnika je bil izvoljen dolgoletni godbenik g. Vinkler Franc, ki jih je v 5. letih zelo mnogo naučil. In sedaj, ko slavijo svojo 5-letnico, je inventar že precejšen, a tudi blagajna ni prazna. Priznati se mora, da je železničarska godba Pragersko danes znana po mnogih krajih kot dobra god-?£’,, se *e ^valiti zaslugam kapelniku Vinkler Francu, ki jih je naučil zelo mnogo. Agilnemu godbenemu društvu na Pragerskem želimo, da še nadalje dela tako agilno in požrtvovalno kot je delalo do sedai in da bo ob proslavi svoje desetletnice pokazala še večje uspehe. , Vlak 'sezonskih delavcev za Francijo iz Poljske na Pragerskem. V sredo zvečer ob 21.45 uri je prispel v Pragersko vlak poljskih sezonskih delavcev za Francijo. V vlaku je bilo 547 delavcev in delavk, med njimi tudi otroci. Na Pragerskem je imel vlak postanka 100 minut, kjer so imeli pri restavraterju g. Slavku Furmanu večerjo. Peron ie bil poln starejših in mlajših ljudi iz Pragerskega in okolice, kateri so pozdravljali delavce, ki gredo v daljni kraj za kruhom. Ko ie odhajal vlak, so se gnetli na oknih in pozdravljali. Steinklauberjeva opekarna In delavstvo. Opekarna bratov Steinklauberjev na Prager- skem ima posebno to leto velik obrat. Dan za dnem prihajajo in odhajajo vozniki iz Drav, skega polja z težko naloženimi vozovi opeke. Mnogo vagonov opeke gre tudi v druge kraje naše države, po več vagonov tedensko pa v Nemčijo. V opekarni je zaposlenih 150 ljudi. Spodnja Po9$kava Pragerski orožniki so našli na nekem drevesu na Spodnji Polskavi neko tuk> zastavo v premeru 2.75 m. Na hiši g. Cafute je bilo napravljenih okrog 30 čudnih znakov. Žandar-merija upa, da bo prišla storilcem kmalu na sled. Zanimivo MSster Strang 45 letni gospod William Strang, drž. podsekretar, nam je bil do nedavna popolnoma neznan. Danes ga je Fo-reign Office izbral, da odstrani v Moskvi vse zapreke za sklenitev rusko-angleškega pakta. Mister Strang je po svoji zunanjosti prav neznaten uradnik, nosi velika, okrogla očala, že od študijskih let mu pravijo „Merkur, božji sei“. To ime so mu pritaknili na , -v ' 'v r V «■* S?V; -S'- S/S A' i* \ ; • ■: ; v £ ' univerzi v Londonu, ker je študiral antično zgodovino. Pa tudi zasluži to ime. Kjerkoli v zunanji politiki nastanejo zapreke, sede Mister Strang v letalo in na licu mesta odstrani vse morebitne zapreke. Ko je bila lanska septembrska kriza na višku, je Strang kot vodja srednjeevropskega oddelka v Foreign Officu pregovoril svojega šefa Chamberlaina, da je prvič v življenju sedel v letalo in se odpeljal v Cro-desberg. Mister Strang pa ni nikak zagovornik monakovske politike. Povsod je potreben, kjer je treba kaj urediti, posredovati aji poravnati. Vse te lastnosti so mu pripomogle do tako visokega mesta v angleškem zunanjem ministrstvu. Ta mesta so drugače prihranjena izključno dijakom naj zname- nitejših angleških šol Etona in Harro-\va. Na to mesto se je Strang povzpel vkljub temu, da je sin malega poljedelca. Kot štipendist je dovršil univerzo v Londonu, odšel za eno leto ha Sorbonno in se tu seznanil s številnimi študenti iz Balkana, ki imajo danes visoka mesta v balkanskih državah. S temi študenti je nekoč razpravljal v gostilnah v Parizu, danes pa z istimi študenti, ki so postali ministri, razpravlja za zeleno mizo. Kot človeku iz naroda so bili Rusi že od nekdaj naklonjeni Strangu. L. 1926 so ga pritegnili k razgovorom o angleško-ruski pogodbi, pozneje je preko Beograda odpotoval v Moskvo. Od. takrat datira že njegovo prijateljstvo z mnogimi visokimi sovjetskimi uradniki. Z Litvinovim sla se večkrat prav hudo sporekla. Ni pa tu šlo za razna vprašanja države, ampak za umetnost. Mister Strang je drugače najpopustljivejši človek na svetu, toda' v umetnosti ni pripravljen na kompromise. V Richmondu, nedaleč od Londona, ima Mister Strang veliko hišo in v njej umetniško zbirko, katero ie zbral na svojih številnih diplomatskih poteh. Prav sedaj bi bil raje odpotoval v Ženevo kot v Moskvo, to pa samo radi velike razstave slik iz Prada. (Weltwochc) RAZNE VESTI Odločne zahteve za zboljšanje svojega stanu so v nedeljo postavili obrtniki na zborovanju v Ptuju. Sprejeta je bila obširna resolucija, ki se 'nanaša tudi na obrtniško zavarovanje. Obrtniki sicer pozdravljajo uvedbo starostnega zavarovanja, vendar so za to, da se starostna meja zniža od 65 na 60 let. K zavarovanju mora prispevati tudi država. Pokojnin ski zavod za obrtnilke mora imeti popolno avtonomijo. Nadalje zahtevajo obrtniki, da se morajo reorganizirati obrtoi-ško-nadaljevalne šole v modernem smislu, spremeniti se mora obrtni zakon. Pavšalno plačevanje pridobnine naj se uvede tudi za mesta nad 20 tisoč prebivalcev, kakor se je to sklenilo na konferenci obrtnih zbornic v Beogradu. Na vsak način se ima za obrtnike v Sloveniji ustanoviti lastna obrtniška zbornica, oziroma ločiti dosedanja zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Še ena podmornica izgubljena V poslednjih dveh številkah smo se obširno bavili s katastrofo dveh podmornic, ki sta se v par dneh potopili na dno morja. To sta bili ameriška »Squalus«, ki leži 72 metrov pod morjem, in angleška »Thetis«, ki se je zarila v plitvo morsko dno pri Liverpoolu. Na prvi se je potopilo 26 mož, na drugi pa celo 98. Ne ene ne druge doslej še niso spravili iz globine, da bi jo po možnosti popravili in preskrbeli žrtvam pokoj na pokopališču. Komaj se je razburjenje po vsem svetu nekoliko poleglo, že je prišla vest o tretji nesreči, ki je na enak način doletela francosko »Phč5nix«, takisto najmodernejšega tipa, težko skoraj 1400 ton, ki se je pre-' tekli četrtek zjutraj na vajah na južno- vzhodni Obali Indokine ob južni Aziji pogreznila pod vodo, da bi nekaj ur križarila pod morsko gladino. Ob predpisanem času pa se ni več dvignila na površino. Takoj so jo začeli iskati in so jo našli šele čez dva dni v globini nad 110 metrov. V tej globini je vodni pritisk tako močan, da se je moral obod ladje udreti. Ladja je izgubljena in je ni mogoče več dvigniti. V njej je našlo smrt 71 mož posadke, med njimi štirje častniki. Vedno bolj se v svetovni javnosti pojavljajo glasovi, naj se podmornice več ne grade in naj se tudi več ne uporabljajo. Pravijo, da se nikdar niso preveč obnesle, niti v svetovni vojni, kjer so jih Nemci izgubili več ducatov. Blokada v Trencinu Rum, konjak droienka in Specialiteta: NA DBBELOI Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., pjedst, MARIBORSKA TISKARNA d. d. V O D I L M O TISKARSKO PODJETJE S E ¥ E R M £ SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO, DOBRO IN PO MIZKIH CENAH TELEFON 25-67. 25-68. 25-69 Letošnji mednarodni vinarski kongres bo v Nemčiji V Parizu deluje že več let Madnarod-ni urad za vino (Office international du vin), kjer je med večino vinorodnih držav na svetu zastopana tudi Jugoslavija kot članica. Jugoslovanski člani stalne komisije za vinarstvo pri tem uradu Iz leta 1930. pa so: Rankovič — Beograd, Turkovič — Zagreb, Stojanovič — Bukovo pri Negotinu, Moser — Zemun, Žmavc — Maribor in Ledere — Vel. Bečkerek, v cntralnem uradu pa je vseučiliščni prof. Ivan Rittig iz Zagreba podpredsednik. Ta ustanova prireja mednarodne vinarske kongrese, enkrat v tej, drugikrat v drugi vinorodni državi. Letos je na vrsti Nemčija, ki pravkar in že dolgo velikopotezno pripravlja mednarodni vinarski kongres v Bad Kreuznachu ob reki Nahe, nedaleč od Rtidesheima ob Renu na zapadnem koncu blagoslovljenega Rheingaua, odnosno blizu Bingen-Bingen brucke ob izlivu Nahe v veletok Ren, ki baš tu tvori tisto ostro koleno ali ovinek, valeč se okoli, po renskim popotnikom znanega otočiča »Mauseturm« dalje proti severu zapadnega nemškega Porenja. Letošnji mednarodni vinarski kongres v Kreuznachu bo trajal 10 dni, od 21. do 30. avgusta. Pestri spored kongresa je že davno izdelan do vseh podrobnosti po posebnem generalnem sekretariatu v Berlinu, dogovorno s centralo v Parizu. Nas zanimajo najbolj tiste točke sporeda, čijih predmet je stroka sama: vinarstvo, k'etarstvo in vinsko gospodarstvo vobče. Delitev dela je izvedena do kra ja po pristni nemški temeljitosti. Spored za vsak dan je tako obsežen in tako raznoličen, da so določili za vsak dan drugega, posebnega, tako zvanega dnevne ga predsednika, ki je za pravilno izvršitev sporeda »svojega dneva« odgovoren, Strokovno delo obsega predavanja, poročila ali referate in raziprave o njih, porazdeljeno pa je na dve glavni skupini: na vinarsko skupino in na skupino za uporabo ter vnovčevanje pridelkov iz vinarstva. Prva skupina ima 4, druga skupina pa ima 5 oddelkov ali sekciji. Vseh seksi j je torej 9, ki jih tu navajamo, kakor v oklepajih tudi .imena držav, ki jim pripada predsedstvo, odnosno pod-predsedstvo v dotičnih sekcijah: A. Vinarstvo: Sekcija 1: Stojišče in trs. (Italija, Avstralija.) Sekcija 2: Vzgoja trsa. (Grčija, Brazilija.) Sekcija 3: Bolezni in škodljivci trsa. (Jugoslavija, Luksemburg.) Sekcija 4: Zator trsne uš in cepljenje trsa. (Švica, Čile.) B. Uporaba in vnovčevanje pridelkov Vi vinarstva: Sekcija 5: Kletarstvo. (Francija, Bulga-rija.) Seikcija 6: Tržni red. (Portugalsko, Ar-gentinija.) Sekcija 7: Trgovina z vinom. (Ogrsko, Južnoafriška unija.) Sekcija 8: Uvoz in izvoz. (Turčija, Holandska.) Sekcija 9: Možnosti uporabe pridelkov iz vinarstva. (USA, Slovaško.) Uradni jeziki na kongresu so trije: francoščina, italijanščina in nemščina. Vsak udeleženec lahko posluša vsako predavanje — po svobodni volji m želji — v vsakem od teh treh jezikov s posebnimi novodobnimi slušali. Razen tega bodo v sekcijskih sejah spretni tolmači vedno na razpolago. Za vsako sekcijo je določeno po nekoliko predavanj, ki so razmeroma kratka in se naglo vrste drugo za drugim. Razen tega imajo sekcije svoje seje, vsaka zase. Itd. ________________________ Za predsednike sekcij so določeni možje iz držav, ki so članice mednarodne organizacije. Isto velja za namestnike sekcijskih predsednikov. Vsaka sekcija ima tudi še svojega načelnika, ki je iz države, v kateri se kongres vrši. Letošnji sekcijski načelniki so seveda Nemci. Tudi poročevalci so strokovnjaki iz različnih držav, vsi se pa leto za letom razvrščajo po nekem določenem redu, da pridejo v nekoliko letih lahko vse države sorazmerno do vodilnega sodelovanja. Jugoslavija ima letos predsedstvo v tretji skupini »Bolezni in škodljivci trsa« z dvema glavnima predavanjima: 1. »Nova pota za zator grozdnega sukača«, predavatelj dr. S t e 11 w a a g iz Nemčije, in 2. »Kritična premišljevanja o inkubacijskem koledarju za plasmoparo« (pe-ronospora = plasmopara). predavatelj dr. F a e s iz Švice. Po predlogu direktorja Mednarodnega urada za vino v Parizu, ki je Leon D u a r c h e, je generalni sekretar letošnjega mednarodnega vinarskega kongresa Guenther v Berlinu nedavno naprosil Andreja Žmavca v Maribor za prevzem častnega predsedstva v tej sekciji. Beograd, ki je prejel enak predlog, se do časa, ko to pišemo, po poročilu iz Berliia še ni odločil. O najvažnejših zaključkih in uspehih velike in tako sijajno organizirane mednarodne gospodarske prireditve, ki zanimajo tudi našo javnost, bomo roročali v »Edinosti«. Počkov. Kupujte or! tvrdkah ki oglaša eio v MARIB O KOPALIŠKA ULICA 6 T KNJIGOVEZNIC _ KARTONA Ž A plakatiranje HEESH uničevanja kuncev veliko nevarnost tudi za druge živali in ostalo divjačino, ki bi se lahko vsa okužila; zato so avstralske oblasti upravičeno odklonile ta predlog za uničevanje kuncev z bacili tifusa. Končno pa so se začeli ljudje pečati s kunci v toliko, da jih love in njih meso razpošiljajo po vsem svetu. Na leto razpošljejo do 500.000 zabojev kunčjega mesa, kar bi odgovarjalo 13 in pol milijonom kuncev! Ni pa ostala ta nadloga samo v Avstraliji. Tudi v Novi Zelandiji so se zelo razmnožili in spravijo Novozelandci na trg kožuhovinami do 10 milijonov kožic Kunci — bič Avstralije L. 1875. je prinesel nek Avstralec iz tujine y deželo Novi južni Wales tri pare kuncev in jih spustil na svojem posestvu. Z ozirom na dejstvo, da je tamkaj klima zelo ugodna, so se kunci jeli ploditi — kakor pač kunci, kar je že pri nas v pregovoru. Računajoč, da povrže samica ob vsaki kotitvi osem mladičev, kar nikakor ni pretirano računati, se skoti iz enega para v petih letih nič manj kakor 4 milijone kuncev. že v štirih letih, odkar je ta Avstralec prinesel te tri pare kuncev v Avstralijo, so računali, da je bilo v Avstraliji kakih 14 milijonov kuncev. Sedaj so spoznali Avstralci, kaka nevarnost jim preti od kuncev, že 1. 1900 je bila vsa Avstralija preplavljena s kunci in so izračunali, da, znaša teža kuncev več kot teža vseh neštetih čred ovac, ki so se pasle po av stralskih pašnikih in katere so cenili na 100 milijonov glav. Kunci pa so prekopali in prerili vso zemljo, uničili jezove, izpodkopali ceste in stavbe in sploh delali škodo, ki je šla v milijone. Avstralci si niso mogli in si niso znali pomagati. Vendar so se odločili na boj in so vso zemljo, ki je bila napadena od kuncev ogradili tako, da je žična ograja segala 20 cm pod zemljo in 80 cm nad zemljo. Ko so tako ogradili po več kilometrov ozemlja, so sistematično začeli streljati in loviti' kunce. Toda vse delo in vsi izdatki so se izkazali za nezadostne, kajti kunci so bodisi preskakovali to ograjo ali pa si izkopali jarke izpod mreže, globlje nego 20 cm, kamor je segala meja mreže. Ker so uvideli, da na mehaničen način ne morejo ugonobiti tega škodljivca, so zahtevali od vlade, da se zastrupijo z bacilom tifusa velike količine žita, ki naj se postavijo kot vaba kuncem, ki naj bi se na ta način okuževali drug drugega* Izkazalo pa se je, da je ta bacil zelo neodporen proti svetlobi in so ga morali z avtomobili naglo prepeljati na mesto, kamor so hoteli polagati zastrupljeno, odnosno okuženo žito. Ker pa se je to izkazalo v veliki množini slučajev za neizvedljivo, so tudi to misel morali obustni. — Razen tega bi pomenil ta način Okoli 1. 1870 je nek francoski zakonsk' par prinesel v Kalifornijo en par kuncev, ki so se tekom let tako razpasli, da s« postali prava nesreča za deželo. Vendai so Kalifornijci bili bolj vztrajni pri preganjanju kuncev, ki so jih po veeletn borbi pregnali v puščavo Mohave, kjer jih nihče ne preganja dalje. Nekaj podobnega se dogaja tudi seaar pri nas v Sloveniji, ko se opaža od let? do leta vedno več primerov pižmovke, tega nevarnega glodalca, ki se seli vedno bolj proti jugu. Danes ni nobena redkost več v Slovenskih goricah, čeprav je menila pižmovka pred leti pravi čudež. Naša mladina Nekaj misli o uniformiranju Vsaka doba ima svoje. Pred leti so od vseh strani grdili nogomet, češ, mladina bo duševno popolnoma propadla, če bo mislila samo na to divjo igro in uganjala grdi šport. Vsako leto je bilo kaj novega. No, naš čas pa je prinesel nov »šport«, ljubezen do uniforme, če človek gleda in posluša, kako je ponekod že podeželska mladina zaverovana v to zadevo, se pač ne bo mogel ubraniti utiša, da je psihozai uniformiranja plahutnila preko sosedovih plotov in ustvarila to razpoloženje, o katerem govorimo. Da, uniforma je že od nekdaj privlačna. Moški sc rad pokaže v nji, ker se čuti v nji lepega, posebno če je mlad. Da ženske ljubijo uniformirance, pa je staro pravilo, ki ga ni samo treba nositi iz stare ropotarnice. Znano je, da je nehala ljubezen, čim je uniformiranec slekel uniformo in se postavil v vsakdanje življenje skromen in reven v svojem telovniku alt morebiti celo predpasniku. Ni mogoče po“ magati •— civil je civil . . , Toda vse skupaj je le nekaj nezdravega. Čim večje hlepenje po uniformiranju, tem manjša je kultura. Le poglejmo okrog sebe, opazujmo kakega posamezj nika (bodisi preprostega ali izobraženej ga), ki ima veliko nagnenje do uniforme* Pred našimi očmi se bo pojavil pu3t prazen blaziranec, o katerem že od