Pravne starožitnosti iz Roža na Koroškem* Josip Šašel II. V župo podrobiti V zvezi z ziljskimi in belokrajinskimi obredji se je pri nas mnogo pisalo^ o igri (kolu) >most<, pri tem pa se je prezrlo, da obstaja >niost< tudi v Rožu kot otroška igra. Popis te igre sem v narečju objavil v >Narodnem Wagu iz Roza<, str. 45 in 46. Zaradi boljšega umevanja na- slednjih izvajainj ponavljam ta popis tukaj mekoliiko obširneje, v kolikor sem k temu dobil pobudo iz prečitamih razprav. Mogoče bo ta rožanski donesek k obsežnemu gradivu o tem mitosu ikaj pripomogel k njegovi končni razlagi. Nestrpno pričakujejo rožanski otroci ljube vigredi, da se morejo zopet svobodno gibati na prostem, bosi, brez nadležnih »črevljev«. Toliko da se prikaže na kakem prisoju večja kopnica, že se tam zbere gruča otrok in če jih je vsaj 10 ali več, se uvrstijo v svojo najpriljubljenejšo igro >most<, ki jo potem ponavljajo skoraj dnevno do nove zime. Po možnosti pristopijo k tej igri sami dečki, ali same deiklice; če pa je enih ali drugih premalo, igrajo tudi skupaj. Izmed sebe določijo predvsem dva najmočnejša, da >držita most«. Ta dva, ki se navadno ponudita sama, se postavita drug proti drugemu m se primeta trdno za dlani iztegnjenih rok. Na tihem se dogovorita, da bo eden »sunce«, drugi pa »miasanc«. Ostali otroci pa ob strani stopijo drug iza drugim v »četino« tako, da drži vsak svojega pred- nika z obema rokama preko pasu ali prsi. Kot prvi se postavi v tej četini močnejši deček ali deklica. Tako se držeč gredo s počasnim korakom v polkrogu okoli, pri tem pa na napev »delajmo, delajmo nove kolese ...« pojo Dévimo, dévimo trdan mugst, da se pupéle naša vojska skuas.- To petje ponavljajo dotlej, da pride predmji do >mosta«. Tu petje pre- neha, prvi se na pritisk zadnjih zažene na sklenjene roke onih dveh, ki most držita, trudeč se, da bi ju pretrgal; otroci se vzpodbujajo pri tem s >pretrgajmo most«. To se jim seveda ne posreči, ona dva trdno držita, raje se pritisku nekoliko korakov »umakneta. Nato pa zakliče prednji v četini s povadignjenim glasom: Udprite vrate! — Most vprašuje: Kaj nam vona date? — Prednji: Ano zvato krono. — Most: To je pre- malo! — Prednji: Ta šlenja fantiča (deklica), al ga dobite, ga pa v župo podrobite! — Šele nato se dvigne >most« v obliki sklenjemih rok, da gre četina spodaj skoz; pri zadnjem fantiču ali dekliou pa se dvignjene * članek je nadaljevanje iz >Etnologa« XVII. \ 1 Slov. narodosl. študije II.: Tri obredja iz Bele Krajine, str. 74 b1. Or&l, Mitos o mostu. Vodnikova pratika, 1943, str. 41 si. Orel, Al pejte... ' Pri citatih v narečju je treba k izgovoriti okrnjeno (q), g pa kot češki ali nemški h. Pravne starožitnosti iz Roža ^3 roke spustijo tako, da ga zajamejo in oni ne more ne spredaj, ne zadaj uiti. Ona dva, ki most držita, vpr^ata ujetnika: »Kaj več, sunce bal mÎ9saiic?«. Ko se je ta odločil, mora stopiti za tistega, ki drži most in ki si je to geslo izbral. Cetina pa med tem nadaljuje svojo umerjeno hojo v polkrogu okoli, neprestano prepevajoč: Dévimo, dévimo trdan mU9st... Pri >mostu« se zopet zaletijo vanj, pa brezuspešno, nakar se ponavljajo zgornja vprašanja iin odgovori; Kopet se zajame poslednji faintič ali deklic, ki mora stopiti na tisto stran, katero si z gesli >suncec ali >mI3S3nc< izvoli. Vse to se poaiavlja tako dodgo, da iz četine samo še dva otroka okoli hodita in prepevata. Ko pa je tandi od teh zadnji ujet in uvrščen na eno stran mosta, se izstavi drugi brez nadaljnjega na nasprotno stran. Tako razvrščeni se otroci zopet sprimejo preko pasu, nato pa začnejo vleči naraizen tako dolgo,, da ena stran potegne drugo za seboij; ponaij- večkrat pa se pri tem raztrgajo in popadajo zadnjiškl, pri čemer rečejo, da i)adejo v nebesa oni, ki so si izvolili >sunce«, drugi z geslom >mI9Sanc< pa v pekel. Toliko o tej igri, ki se je v moji mladosti vneto igrala v okolici Borovljan in na južnih Gurah. Nedvomno je igra zelo stara. Dejanja in gibanija so laihko izvedljiva in živa, govorjeno in peto besedilo preprosto, zlasti besedilo v vezani besedi bO' verjetno segalo še v sivo davinino, podobno kakor tisto na napeve: Delajmo, delajmo nove kolese... ali: Sijaj, sijaj sončece .. Kaj več se bo o starosti tega besedila težko dalo dognati. Profesor Seheinigg je menda prvi v Nar. pes. kor. Slov. št. 682 objavU sledeče vrstice : • Zidojm', zidojm' trden muest. Da poj de naša vojska skuez: Al to šlonja fantiča vjemate. Je pa vaš. Očitno je to besedilo iztrgano iz prej opisane igre, zadnje vrstice so podane okiiTijene. Zapis izvira iz Borovljan, ki so bUe že tedaj zaradi razvijajoče se industrije ;in tujejezionega šolstva močno potujčene. Pravo besedilo se je v tej sredini verjetno pozabilo; možno pa tudi, da je zapisovalec ali redaktor imel pedagoške pomisleke podati besedilo, po katerem naj bi poslednjega fantiča v župo podrobHi. Ravno ta stavek pa vzbuja naše zanimanje. Kako je mogoče, da bi se posledniji fantič (dekldč) v župo podrobil? Kajti pod besedo >župa« si ljudstvo danes predstavlja samo juho, v katero se podrobi n. pr. kruh. Tudi otroci, ki igro izvajajo, so zajeti v tej predstavi in smatrajo poziv >ta šlenja fantiča... v župo podrobite« samo za smešno in kuriozno besedno igro. Važno bi bilo vsaj vedeti, če izvira to besedilo šele iz novejše dobe, ko je »župa< dobila med ljudstvom izključno pomen juhe, ali še iz sta- rejše dobe, ko so naši predniki živeli v župnih zvezah, ali ko spomin nanje še mi ugasnil. Možno je oboje, menim pa, da je poslednje skle- 84 Josip Šašel panje verjetnejše. Kajti tudi za otroško fantazijo ije preveč absurdna dobesedna predstava, da ibi ujetega fantiča v jutio podrobiLi ikakor kruh. Malo verjetno je, da bi si otroci tako besedilo originalno izmislili. Verjet- nejše je, da se je prastaro besedilo pri neprestanem ponavljanju iz leta v leto ohranjevalo in ohranilo tudi potem, ko se je prvotni pomen besede župa pozabil in dobil pomen juhe; zlasti potem je ta besedna zveza dražila domišljijo. Rožami so v svojem folkloru kanservativni, predmetna otroška igra je (ali je vsaj bila) najpriljubljenejša, besedilo se izgovarja ritmično in v vezani besedi, dani so toreij vsi pogoji, da se je kolikor toliko nespremenjeno prenašalo iz rodu v rod. Ako pa se danes zagometoi stavek »poslednjega fantiča, al ga dobite, ga pa v župo podrobite« razume v prvotnem smislu, ko so naši predniki še živeli v župah in poznali insti- tucijo robstva, potem izgine iz teh besed vsa zagonetnost in se besedilo popolnoma naravno sklada s potekom in smislom -igre. Igra namreč predstavlja simbolioni naskok na »trden most«. Ta naskok se ponesreči, nakar sledijo pogajanja za prehod, ki se dovoli za ceno, da smejo branilci »poslednjega fantiča v župo podrobiti«. S temi besedami pa je podana prav verna slikica družbene ureditve tistih dob. Beseda »župa« se mora seveda razumeti v pomenu staroslo- venske teritorialne upravne enote, obsegajoče več rodov ali celo pleme. Pravo je bilo tedaj plemensko, posameznik je bil pravni subjekt samo kot pripadnik plemena ali rodu, torej skupnosti, zasnovane na krvnem sorodstvu. Ni dvoma, da so imeli naši predniki v tistih časih tudi sužnje, robe,'' in da še niso poznali individualne svopne, razen pri predmetih za osebno potrebo.* Besedilo, ki nas tukaj zanima, zrcali tisto dobo kolek- tivnega sožitja z besedami, da je treba poslednjega fantiča »v župo po- drobiti«, to je: vzeti kot sužnja, roba v župo. Glagol podrobiti poznamo le v pomenu: po-drobiti = zdrobiti (n. pr. kruh) in v pomenu: pod-robiti = zarobiti, einsâumen. Danes ne poznamo od samostalnika rob (suženj) izvedeni glagol, pač pa ga pozna srbo- hrvaščina: porobiti (Turci selo porobili) in zarobiti (v pomenu: zasužnjiti). Današnja rožanščina sicer ne pozna samostalnika rob v pomenu su- ženj; nedvomaio pa ga je poznala, kajti znana je izvedenka: rabota. Gotovo , je tudi stara slovenščina pognala glagol podrobiti ali porobiti v pomenu: v suženjstvo vzeti. Sestavljenka s predlogom pod bo menda celo bolje ustrezala duhu slovenskega jezika, ki pozina toliko podobnih sestavljenk v pomenu: podvreči, podložiti. Glavni način zasužnjenja pa je bilo zajetje v vojni. Mažuranić navaja v Prinosih za hrv. pravno povjesni rječnik s. v. oteti citat iz Poljič. statuta 100 čl. 98, po katerem pripada vojni plen tistemu, »ki otme, odlože ako je robje«. Vojni ujetnik torej celo v časih tega zakona ni postal brez nadaljnjega zasebna last, tem manj v starejših dobah. = Dolenc, Pravna zgod. za slov. ozemlje, str. 28 sL * Dolenc, n. d., str. 32 si. Pravne starožitnosti iz Roža 85;] Po inojem prepričanju so Rezani besedo župa ohranili v staroslo- venskem smislu še v drugi rečenici. V svoji mladosti sem namreč v okolici Borovljan in Kotmare vesi pogosto slišal izrek: »to je pa ana žvahta iz sedme župe«, če je kdo hotel označiti kako prav oddaljeno sorodstvo, ki se ne upošteva več. Tudi v tej zvezi sem besedo župa razumeval v pomenu juha, kakor tudi ljudstvo, ki ta rek mogoče še danes poizna. V tem pomenu pa ves izrek nima pravega smisla, vsaj ne tako jasnega, kakor če se »župa« pojmi v staroslov. smislu. Kajti sorodstvo se je v tistih dobali prav živo upoštevalo in z eksogamijo kaj hitro raztrosilo tudi v sedmo župo. Ugovarjati bi mogli, da besedilo »poslednjega fantiča, al ga dobite, ga pa v župo podrobite« ne more izvirati iz tistih pradavnih časov, ko slovenščina besede »fantič« igotovo še ni poznala. Prav! Ta beseda je bila šele v poznejših dobah prevzeta, more pa se gladko nadomestiti z ustrezno slovensko besedo (n. pr. mladič ali mladec), ne da bi se besedni ritem porušil. Kako lahko se take pogosto rabljene besede v ustih naroda nadomestijo z novimi, kaže prav to, da se v današnji ro- žanščini »fantič« sliši skoraj samo še v pesmih, v vsakdanjem govoru pa le »pobič«. Z veliko verjetnostjo morem torej zaključiti, da vsebuje besedilo, ki nas v prednjem zanima, še reminiscenco iz naše pradavne preteklosti, podobno kakor beseda »veča« in praznovanje semnja. III. Potočitl se. Glagol »potočiti« poznamo danes samo v pomenih: tekočino (vino, solzo) potočiti, ali: kolo, zibelko potočiti; reče se tudi: zvezda se je potočila. Pleteršnik navaja še starinski pomen iz narodne pesmi: Mi se od vas potočimo (= poslovimo) in vas Bogu izročimo. Rožani pa poznajo ta glagol še v nadaljnjem, v slovarjih nezabeleženeni smislu. Pogosto se namreč v Sp. Rožu sliši izrek: ta in ta dečva se je potočila! ali: pob se je potočil! S tem mislijo povedati, da se je odtegnil vzgojnemu vplivu staršev in se moralno izpridil, to zlasti s potepanjem. Od kod ta neobičajni pomen? Iz njega zveni nekaj starinskega, menda še prvotnejšega, kakor je v navedenih vrsticah narodne pesmi izraženo. Rek »potočil se je, potočila se je« se v tem pomenu rabi stereotipno, ne- pregibno in je zato težko določiti, ali je glagol postavljen v tvorni ali trpni način. Tudi iz tega je razvidno, da se je beseda preživela in gine iz ljudskega besednega zaklada, nje raba postaja okorela, nima več nek- danje oblikovalne sposobnosti. »Potočil se« je v pomenu: izmaličU, izpridil se je — zveni za naše uho nekako neskladno; ne moremo brez nadaljnjega najti zveze med besednim korenom in omenjenim pomenom. Pač pa se da najti zveza s staroslov. pTa\Tiim obredom. Zato domnevam, da imamo tudi pri tej razlagi poseči v našo davno preteklost in izvor besedi iskati v pravnih ustanovah prednikov, menda prav v začetkih razvoja kazenskega prava. 86 Josip šašel Pravna zgodovina uči,= da izvira kazensko pravo od krvnega ma- ščevanja, ki predstavlja inajprvotnejšo reakcijo proti masiljiu. Prvotna, samolastna in divja oblika krvnega maščevanja pa se je ob intervenciji rodu tako na strani poškodovanega, kakor tudi na strani krivca čim dalje bolj viklenila v določna, od običaja posvečena pravila, postala je javna stvar družbene skupnosti; kajti napad na koga, zlasti pa u&mrtiteV po- samezmika se 'je smatrala kot kršitev javnega miru, prizadeti rod je gonil in napadal krivca, katerega pa ije njegov rod kril in biranil. Med rodovi je tako nastala vražda, dostikrat skoro trajno medsebojno vojsko- vanje, kar je bilo enim kakor drugim nezaželeno, zle posledice so čutili oboji. V interesu rodovne skupoiositi je bilo torej, da mima med seboj nedružabnih, napadalnih članov, ki bi javni ired in mir z nasiljem na zunaj ali na znotraj ograzali. Taki posamezniki m se iz rodovne solidar- nosti izločili in postavili izven zaščite s tem, da iso se po določnem obredu izgnali. Tak izgon se je v starem ruskem pravu (Ruski Pravdi) naaival: potok, potočenje; pri Srbih pa: zatooenje, zatočiti." Tudi stari Hrvati so poznali »potok«.' Ko danes reče Rožan o kom, da se je potočil (potočila), ga vrednoti skoraj v enakem smislu, kakor se je v starodavnosti po prednjem obredu izgnani vrednotil. Težko si je predstaviti, da bi bil glagol »potočil se je« prišel do navedenega, v Rožu ohranjenega pomena na drug način, kakor po obredu »potok«. Zato je prav verjetno, da so »potočenje« poznali tudi v nekdanji Karantaniji. Neposrednega dokaza za to sicer nimamo in težko, da bi se pri znani skoposti zadevnih zapisov še našel. Vsekakor pa si moremo kot po- polnoma naravno predstavljati, da so korotanski Sloveni ob priselitvi iz pokrajin onstran Karpatov prinesli s seboj tudi pravne običaje, ki • so tam še naprej obstajali in bili v ugodnejših razmerali zapisani. Pa tudi se nadaljnje medsebojne vplive, dotoke in stike si moremo spričo znanih zgodovinskih dejstev predstavljati kot živahne. O tem pričajo zgovorno zlasti številni stari krajevni mazivi v Korotanu. Ime gradov Kraig pri Št. Vidu ob Glini se je v XI. in XII. stoletju zapi- sovalo: Kriwig, Crivioh,^ kar opravičuje domnevo, da je v neki zvezi z ruskim plemenom Krivičev. Morda tiči podobna zveza s plemenom Voli- njanov v imenu Velnja ves (občina Bilčovs), ki se ponekod v tamkajšnji okolici izgovarja tudi kot Volinja ves (glej tudi Etnolog XVII, str. 5, op. 10). Kar tam poleg je ves Moščenica, njej ravno nasproti, na južni strani Drave, pa hrib Mošenik; mislim, da se tudi ta imena dajo sprejemljivo obrazložiti le iz ruskega besednega zaklada. Isto velja v imenih Višprije Taranovski, Istorija srp. prava u Nemanj. državi, II. deo: Istorija krivic, prava, § 1. »Taranovski. n. d., § 1.2. Vladimirskij - Budanov, Obzor iatoriii russkaço prava Izd. vtor. 1888, str. 277—372. Satumik, O pravu soukr. u Slov. v dobâcli staršich (Kulturni odd. Niederle-ovih Slov. Starožitnosti), Praga 1934, str. ,58. ' Mažuranić, Prinosi... s. v. potic, potok. s Kos, Gradivo, III. št. 385; IV. št. 201, 235, 855; V. št. 452. Pravne starožitnosti iz Roža 87 ob Zilji, Vepra ves (Arndorf) na Gosposvetskem polju, Skočidol (glej Etnolog XVII, str. 4, op. 7) i. dr. AU ni značilno, da ima znana Kepa v Karavankah oned Rožani tudi ime Kom, njena predgora pa Komnica. Tudi tu priskoči ruščina na pomoč, ki pove, da je kom istoveten z našo kepo. Naselje Tmara ves (župnija Lipa), ležeče na severnem zavoju Drave, je pogosto še zavito v meglo, ko so se sosednji kraji že zvedrili; temu prikladno se je to ime konec XII. in na začetku XIII. stol. zapisovalo: Thumersdorph, TumansdorfV vrsti podobnih zgodovinskih zapisov naj navedem samo še, da se v starih listinah omenja vzdevek Puzan (1251 Rupert de Truhsen dictus Pusan); to je bil gotovo kak domač trebušnik. Z veliko verjetnostjo se sme torej predpostavljati, da se je izgon iz rodovne zveze v Karantaniji naziva! »potočenje« ali »potok«. V tistih s simbolnostjo tako bogatih doibah se je gotovo izvajal z izrazitima obredji. V tej zvezi zopet domnevam, da je odmev takega obreda ohranil Ožbalt Gutsmann v slovarju: Deutsohwind. Wôrterbuch 1789 z rečenico: na kozji rug potočiti. Ta rečenica pa je tam postavljena v zvezo, iz kartere se njen smisel ne da prav povzeti. Navedena je namreč v pojasnitev nemškega glagola »stiirzen«, ki se istotam tolmači z izrazi: kucniti, ipokucniti, pre- kucniti, prevaliti. Kozji rog pa more po naših predstavah in rekih služiti le za prisiM>dobo zavitosti in trobljenja; mogoče jo tudi koga »v kozji rog ugnati«. Za Gutsmannov primer pa je preneznaten, da bi se nanj kdo prekucnil, prevalil ali prevrgel, kakor n. pr. »čez pen j«, kar Gutsmann bolj umestno navaja kot primer. Kako pa je mogla prednja rečenica priti ravno v omenjeno zvezo? Menda Gutsmann pravega smisla sam ni dojel. Slišal je izrek »na kozji rog potočiti« in je to točno zapisal; ko pa je izpraševal za pomen, ga mu je kak domačin pojasnjeval z nemško besedo »stiirzen«. Ta glagol se književno res razume v pomenih, kakor jih Gutsmann zabeležuje; pred- metno pa ima poseben, dialektičen jxjmen, ki poljudno in nazorno podaja rožanski »potočiti se« v nemšoini. Ta »stiirzen« aH »stiirzeln« je namreč izveden od samostalnika Stiirzler; to pa so nemško govoreči kočevniki, menda preživeči potomci dezertejev in maroderjev iz tridesetletne vojne, ki živijo na ciganski način. Svojčas so predstavljali pravo šibo za deželo, sčasoma pa so se specializirali na izdelovanje kož in jermenja iz mehov mačk in psov, katere so na kmetih lovili z dovoljenjem, pa tudi brez njega, njih meso pa pojedli. V moji mladosti so se na Koroškem še pogosto pojavljali in bili med ljudstvom na slabšem glasu kakor cigani, ker so jih smatrali ne samo za kradljivce, temveč tudi za nasilneže. Njih način življenja se je nemški označeval z glagolom: stiirzeln, stiirzen. Ako je moje tolmačenje pravilno, potem je v rečenici »na kozji rog potočiti« ohranjen deloma tudi obred. Kako se je »potočenje« vršilo? Kozji rog je najnavadnejše trobilo na kmetih, sluzi predvsem pastirjem, pa tudi otrokom kot igrača. Sramotni izgon, kd se je uprizoril čim bolj javno, se je torej verjetno spremljal s trobljenjem na kozji rog. o Kos, Gradivo, IV. št. 570; V. št. 862. 88 Josip šašel Kako so mogle besede »potok«, »potočenje«, »poločiti« v starih pravih dobiti pomen izgona? Ali je pri tem iskati kako zvezo z besedo »pot« v rečenici »žena je šla v pot«? Ta rečenica je splošno slovenska, posebno po- gosto se sliši tudi v Rožu, kadar žena po kakem prepiru demonstrativno zapusti moža, da se po nekem času pomirjena zopet vrne. Možno pa je obred »potok« zadobil to simbolično ime zaradi tega, ker se je res uprizarjal ob kakem potoku. Neko podobnost vidim v staroruskem obredu raaporoke," po katerem sta se mož in žena podala k tekoči vodi, se tam postavila vsak na eno stran brega proti sebi, nato pa vzela platneni robec vsak za en cip in tako dolgo vlekla, da sta ga pretrgala. Potok ju je nato za vedno ločil. IV. Rotiti. Glagol rotiti se in rotiti koga je splošno slovenski, zlasti pogosto se sliši tudi v rožanskem narečju, vsekakor bolj pogosto, kakor priseči in, prisegati. Rožan se nekako svečano roti, če komu s poudarkom kaj zatrjuje ali obljublja, roti pa koga, če hoče od njega (posebnO' če se brani) doseči kak pristanek, obljuibo ali storitev. Rotijo ali zarotijo se tudi naravne sile (veter i. dr.) in duhovi, da ne škodujejo. Samostalnika rota Rožani ne poznajo, pač pa rotitev, zairotitev. Besede prisega in prisegati (priseči) po- menijo strogo obrednO' krščansko priseg^ pred razpelom in prižganima svečama. V narečni pogovor se vpleta glagol rotiti nekako bolj naravno in gladko kakor pa priseči. Prof. Metod Dolenc razlaga v »Pravnozgodovinski študiji o prisegi pri Slovencih«", da bi bila beseda rota tujega porekla, sprejeta po nemškem . pravnem običaju skupinske prisege (»Rotte«, beseda, nastala iz »rupta« cohors) ter se pri tem tolmačenju sklicuje na Mažuraniča, Prinosi za hrv. pravno povjesni rječnik, str. 1261. To pa po krivici. Mažuranić je v istem delu s. v. urota in vrač (str. 1510 in 1598) prvotno domnevo preklical z obrazlago: »prof. St. Ivšić uputio me dobrohotno kako najnoviji posljedci utvrdjuju, da rota u značenju prisege potječe od *urota (korien *i4r-), koje postaj^ od indoevr. osnove *uere, "yere (i), govoTiti, koja se nalazi u mnogih rieči, medju inim i lat. verbum, staronjem. Wort. Na istu se osnovu svodi i naš vrač. Ja sam sumnjao, da doista nije vjerojatna iz- pravnost pomisli o tudjem porietlu rote, pak sam zato uputio s. v. porota na str. 1012i5 (da je rus. rota zakletva a rota kumpanija).« Pod besedo vrač razlaga isti pisec: »Od istog koriena yr potekla je riječ vrač, koja znači upravo bajalac; ruski glag. vratj. (1. sg. vr'u), govoriti koješta, lagati.« Glagol rotiti bi Ml torej praslovanski. Nedvomno je še po sprejetju krščanstva označeval poganski način rotitve v nasprotju s krščansko »pri- sego«, ki je nastala iz potrebe, da se ta dva načina obrednih in svečanih ustnih izjav razlikujeta. Verjetno pa so bili sestavni deli poganske rote 1» Saturnik, n. d., str. 60. " Zbornik znanstvenih razprav (protes. zbora juridične fakultete) XVI. letnik (1940), str. 45, zlas+i pa 61. Pravne starožitnosti iz Roža 89; prevzeti tudi v Jirščansiio pričevanje, kakor je to sklepati iz listin'-, v katerih se nasproti bavarskim pričam postavljajo priče po »slovenskem pravu« (selauenicae institutionis). Kakšen je bil ta slovenski obred? Iz virov se da k temu samo za poznejšo doibo posredno to povzeti, kar je tako skrbno zbral prof, Dolenc v ¦ že omenjeni razpravi. Za najstarejšo dobo pa imamo najzgovornejši zgled svečane obljube pri ustoličenju koroških vojvod: novi knez je moral stoje na k n e ž n j e m kamnu pri Krnskem gradu obljubiti ljudstvu zaščito , prava in varstvo dežele. Iz zgodovine vemo, da se je ta velevažni državno- pravni dogovor med ljudstvoim in knezom moral skleniti ravno na tem kamnu. Še proti koncu srednjega veka so se morali absolutni monarhi podvreči temu zanje »trdemu sedenju«, ako so hoteli, da jih je ljudstvo smatralo za upravičene deželne vladarje. Nedaleč od Krnskega gradu stoji na Gosposvetskem polju še drug kamen, tzv. vojvodski prestol, ki se na slikah pri nas največ prikazuje, pa nima tistega konstitutivnega državnopravnoga pomena kakor knežji kamen. Na tem je moral deželni vladar sedeti v preprosti kmečki obleki, simbolično enak med enakimi, na vojvodski prestol pa je že sedel v vsem svojem sijaju in omatu. Ravno dejstvo pa, da se vsa ceremonija ustoli- čenja ni dala osredotočiti samo na ta prestol, kar bi bilo za tedanje razmere naravno, zgovorno priča, da je ljudstvo smatralo kamen pri Krnskem gradu kot prav posebno svetinjo in obred ustoličenja na njem za tako neobhoden, da so se celo Habsburžani ponižali in sprejeli oblast iz rok slovenskega kmeta. Prednja kamna sta bila v starem Korotanu vsekakor najpomembnejša, ne pa edina, ki sta imela obredni pomen. Tudi v manjših upravnih sre- diščih so morali biti podobni kamni. To izhaja prepričljivo iz krajevnih imen. Kajti v deželi, kjer kamenja nikjer ne primanjkuje, si številne kra- jevne nazive, kakor Kamen, Stein in kombinacije s tem imeni, ne moremo drugače razložiti, kakor da mislimo, da je bil tam kak poseben, obreden kamen. Pripominjam pri tem, da pomeni kamen v rožanšcini okamenino manjšega obsega, največ do velikosti, ko se še da s človeško silo premak- niti; kar je večje, imenujejo peč, skala, čer (obirsko: ker). Jasno je, da taka krajevna imena niso nastala po kakem nepomembnem kamnu. Na danes nemškem alpskem ozemlju pa imamo ravno tam, kjer so nekdaj prebivali Slovenci, polno imen Stein, zlasti še v mejah današanje Ko- roške, kjer je slovenski Kamen dosledno preveden v nemški Stein. Povsod tam so bila stara upravna središča. Da bi pa ne bilo dvoma, kako so ta imena nastala, imamo ravno na Koroškem še štiri imena Rottenstein, in sicer: 1. v obč. Steinfeld, okraj Greifenburg; 2. v obč. Kleinkirchhaim, okraj Millstatt; 3. pri Št.'Vidu, obč. Sv. Jurij na jezeru; 4. v obč. Migarje, slovenski Podgrad. Naziva Rottenstein si ne moremo drugače tolmačiti kot prevod slov. rotni kamen. Zlasti nemško ime Rottenstein slov. Podgrad v obč. Migarje kaže, da Slovenci niso čutili potrebe, imenovati kraj po " Kos, Gradivo, III, 11; gl. GMDS XXIII, str. 6, op. 17.. 18. 19. 90 Vilko Novak tamošinjem rotnem ikamnu, pač pa ¦ Nemci, M so morali v rotenju na kamnu videti neko posebnost. Kakor znano, poroča Helmold v svoji kroniki, da so se Slovani rotili >na drevesih, studencih in kamnih« (in arboribus, fontibus etlapidibus). Po prednjem moremo torej za naše prednike v Karantaniji ugotoviti, da so se rotili ma posebnih kamnih, katere so imenovali rotne kamne. Ni menda nakljmčje, da je bil rotni kamen ravno v kraju, katerega zadeva listina, priobčena v Kosovem Gradivu III, št. 11, ki tako dosledno loči priče »sclauenieae institutionis« od prič »traeti per aures«. Ravno o tem kamnu priča tam še danes krajevno ime Rottenstein. Résumé Dans son essai qui est la suite de celui publié dans l'année XVII de r«Etnolog», l'auteur traite quelques fragments de droit populaire de la vallée Rož en Carinthie. D'abord, il explique la phrase «v župo podrobiti» provenant d'un jeu d'enfant appelé «most». Dans la suite, l'auteur cherche la signification du verbe «potoëiti se» figurant dans des ancienes institu- tions juridiques. Enfin, il analyse l'expression «rotiti» ( — prometire, jurer) conservée aussi dans des toponymes sur le territoire allemand alpin qui, autrefois, était habité par des Slovenes.