• : ; i > 3 • • * . ' _ ' /T*. fT _ S ' f Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Ve^a za vae leto . « . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAKDT 2876. NO. 193. — ŠTEV. 193. OBNOVLJENI NAPORI ZA KONČANJE STAVK Entered as Second Clan Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress . <\. 17. avgusta. Kongres pričakuje. da bo nastopil predsednik Harding pned skupno » obeh zbornic. da oh-rn/Iozi po4ožaj kot obstaja sedaj v Mavki pr**m»»'jar,i*'v ter oni uslužbence* v zHezniskih iVlav-ntenh. Včeraj s** ni bilo »otovn, če bo predsednik dejanski izvedel svoj sk U>|». k^r vrši danes v New Yorku k on fere »e a stav-kujoči h uslužbencev v aHemiških delavnicah ter zastopnikov že-'emu- in ker pri rak ti je jo od te koilfreence uravnavo sedaj obstoječih te/.koč. Predsednik ne hi rad posegel vmes. dokler je opa-ziti f>ri7i»rt motna. V sled t< ga bo popolnoma odvisno od poteka dogodkov, kaj ho irtord predsednik. Nekateri* voditelji v kongresu so mnenja. da se bo predsednik še enkrat odločil /,a čakanje, da nudi s teni konferenci možnost doseči uravnavo. Senator I/odge, republikanski voditelj v senatu, je bil včeraj pri pndvilniku ter nato namignil da o*tal program predsednika mojunreuietij^n. Philadelphia, Pa., 17. avgusta. Cfc«I danasnj«- kMifmnee/ki se ho vršila dan*-^ tukaj med uradniki pre m»»trars"k** u rti je ter lastniki an-traeiinih premogovnikov pričakujejo, da Ivo imela za posledic© ]K>-vTatek amtraertnib |»rem3ngarjev na delo. V pričetku stavke so za htevali preanojrar ji j»o višanje plače za dvajset odstokov, dočrm so rahtevali delodajalci skrčenje pla«;. Obe stranki sta. kot že re-četvo, ' pustili svoje prvotno stališče in obveljala ho plačilna !»■-stviea kot je bita veljavna do 1. aprila. ZRAKOPLOVIH POLET PROTI BRAZILIJI Včeraj zjutraj se je dvignil v Jamaica zalivu aeroplan, ki namerava poleteti v Brazilijo. Na sliki vidite najbolj dovršen hidroplan, katerega so zgradili Angleži. Opremljen je s kolesi, katere se da dvigniti, da lahko na vodi pristane. Ta najn ovejši tip preizkušajo sedaj ameriški mornariški izvedenci. V DVEH TEDNIH BO KONEC IRSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE. Limcrick. Irska. 17. avgusta. — Miha Collins, načelnik irske vla-de. pravi, da bodo vojaške ope-raeije na Irskem v štirinajstih dneh končane. Pstašem ne bo ka-.salo drugega k<>t prenehati s svojim delovanjem. SUROVOSTI NA PRISELNISKEM OTOKU Škotski inžinir, ki je prišel s svojo ženo semkaj po poslih, se je pritožil radi slabega postopanja na Ellis Islandu. Na stotine ljudi je natlačenih v zaduhlih prostorih. — Papir služi za brisačo. v New York, 17. avgusta. — Aeroplan '' Sampaio Corria"* se je dvignil dans zjutraj malo p<> sedmi uri, p<> premaganju nekaterih tcžkoe iz vodovja v »nmaiea zalivu^ pri mornariški zrakoplovni postaji v Rockaway. da prk*ne s svojim poletom na razdaljo ^509 milj v Rio de Janeiro. Brazilija in po reki Amazonas navzgor. Zračna ladja je ležala nekako CO I čevljev od brega v zalivu in člani popadke so dospeli do nje v čolnu. Trajalo je nekako j:ct ni-mit, da se spravi v tek dva velikanska motorja, kojih vsaki ima po .">00 konjskih sil. Zračna ladja je poskočila štirikrat i.~ vod?, ne da bi se ji posrečilo dvigniti se. Walter Hinton. pilot in povelj-? nik. se je vrnil na breg ter pustil razložiti tristo funtov posebnega olja ter ve,'* motornih g^ne-ratorjev. da olajša težo. Nato ie FRANC0ZI1CAKAJ0 RAZPADA NEMČIJE --- ^ Tenka nitka, s katero je Bavarska še vedno zvezana z Berlinom, se lahko vsaki trenutek raztrga. — Posledice "balkanizirane" Nemčije. — Francija bi imela dobiček, če bi Nemčija razpadla v majhne v države. Poroča Frank Mason. MAJNAR OBSOJEN UMORA. roženega pohoda proti Logan o-kraju. POGREB LORDA NORTH CLIFFA. London, Anglija, 17. arp<- ta. V west minsters k i opatiji so danes čitali zaditnifio za pokojnim časnikarskim kraljem N'orthelif-fom Truplo so pokopali na Ma-rvlebone pokopališču. T j t r.i j i • - v. . , . znpet vprizoril poskus, da se dvi- London. Anirliia. 1^. avgusta. — škotski inzuiir, ki ' ... , ... r, i - -i i - -l-i • kar sp- mu je konecno posre- so je ravnokar vrnil iz Zdi-uzemh držav, se je britko pri- ,ilo f>ot^n kr> je zra(%a lad>a •tožil nad načinom, kako so postopale z njim na Ellis Is- zdrsniIa po vodi na razdalio ne_ 'landu ameriške priseljeniške oblasti. Zaposlen je pri m-; kakih r.oo čevljev, šumenje mo-ZARADI žiilirski tvnlki, ki jra je ]tnslala v Ameriko za šest mesecev,; torjev je biIo g^MjWo, dokler ni da ]K)iien je taniošnje inžinir je neke z njimi zvezane tvrdke prišla zračna ladja do višine 400 , Združenih državah. To je bilo njegovo tretje potova- čevljev, av^ru- 'nje v Združene države, a prvo, ko so <»rdo postopali z njim. . ije ni;Ji0 ijud| ^ prišlo na liee mesta, da se poslove o>vnili pta. Okrožno sodil e je obso- Spremljala ga je njegova žena. dilo danes majnerja .John Wil-.' \n?;lu]r j,, pojasnil namen svo-JmrnH žafran umora jv, drugem jc?a ohiska in prLv-ljeniški urad-r. du. Baje so mu dokazali, da je -k ki ^ j4> z;us]išai na krovu LL«r.-l>l ivuio/nr.-;, ^rifa Marsa. | parnik^ j(. pri5el do ^kljurka. Wilhui-p je hil ed. n ixmH 7)j^.0v obisk v namenu, da m^jnarjev. ki s<» se vdeležili oho- ' CAPABLANCA PORAZIL VIDMARJA. London, An«_rlija. 1(». avgusta. je i) je-o v I»i»ui";uje kraj« vue inžinirje, neke vrste kontrukt in da se vsled te-jzu ne more izkrcati. To nazirati je so vzdržale oblasti v Wash-inutnnu. k'i je vložil Skot priziv. i"* e prav so bili njegovi potili listi v fw>lnem redu. Medtem ko je čakal na izid pri- Carigrad, Tureija, 1T>. avgiusta. Zavezniki so napravfili nadaljni pos»kus. da ora-< 14 ter izjavlja nadalje, da so bile rlobili od svojih vlad. na dolgo in ril dr. Milana Vidmarja. Sloven-j ostale priprave take vrste, da jih široko razpravljali o tozadevnih ea ter profesorja na ljubljanski! ni mogoče opisati v javnem li>tu. stvareh ter sklenili, naj se doln-| tehniki. Današnja r.inapa euban- S fM»tnlki drugega razreda iai či Benelke kot mesto za ta sesta->kecra mojstra kaže. da bo ostal mmikrova so postopali na isti nek. Domneva se, da bo predlog zmasralee v tekmi, čeprav se bo! način. Kopalna oprema je obsta- sprejemljiv za obe stranki, moral še br>riti z Rubinsteinom. .iala iz kosa mila ter kosa papir- Formalno obvestilo še ni bilo polj-kun mojstrom, ki pra je po- ja. ki naj bi služil kot brisača, izdano, a turška naoijonalistična razil v Kan Sebastinmi na Nekateri ljudje so se posluževali vlada v Angori. ki je zavrnila za-Španskem leta 1913. svojih sraje kot brisač. vezndški podlog za miro\-nn kon- — Ne morem opijati, kakšno fereneo v Bejkosu. je informira-Ia hrano smo zavživali. — je rekel srenerala Pelle. franeosikega vi«o- * inžinir. — Celo to. kar sem mogel kega komisarja, da bo sprejela kupiti. j<» bilo nezavžitno. katerekoli drugo mesto izven o- — Moja žena pravi, da so bile zemlja ear i grajske turške vlade. ' spalne akomodaeije za ženske in Mustafa Kemal paša. načelnik j otroke tako slabe, da je ona raj- turške naeijonaJitfične vlade naj-'še spala na stolu. Nas vse so po-, brže 710 }>° prisostvoval konferen- noči zaklenili v spalniee in po-' ci» TiacijonailistV-no delegacijo dnevi smo se morali muditi na bo vod*1 ministrski predsednik dvoriš<'u. kjer je bilo natlačenih nekako 000 ljudi vseli ver in na-i Sultan v6eTaj v av" rodnosti I dijenei hrigatlnega generala Sir strankama. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI In ZASEDENEM OZEMLJU m potom n&M banke l*rrftnjejo saneUjiro, hitro In po niKVih Muh. VtcraJ m bllf mi« mw Mete: Jngodtvija: RazpnMtJa na jnilte in lapla^hij« "Kr. pofttnt Movai urad in "JarlratiAka t>anka" » LJuM^aiil, Zagreb«, Beojnadn: Kranju, Celju, Mariboru. rmhrovnikn, Sputu, Barkers oil (Srugod, kjer je t»af aa bitro Izpulilo »jjcvdiMje. 300 kron 400 kron 500 kron $ 1.15 $ 1.55 $ 1.90 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron $ 3.60 $17.50 $34.00 Italijm ftn zasedeno ©zemljo: RazpoAilja oa aadnje pofit« In izplaffa^« "Jadranska banka" ▼ Trato, Opatiji in ZadrtL 50 lir---- $ 2.90 500 lir____$25.00 100 lir .... $ 5.30 1000 lir .... $49.00 300 Kr____$15.00 Za poAfljatv«, ki tameg^ nwk dvajaettiao« krw ali pa mtiaoC lir doTolidjemo pa macatnaail ie poaeboi popust. Vrednost kronan, dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; is tega naloga nam Bi mogoče podati natančne cene vnaprej. MI račnnimo po caol onega dne, ko nam doape poalanl denar v rok«. Glede fiplatll v •m ci«4t« oglas v tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANKfSAKSER^TATE^ANK « Na«r Y< ,N Y, I — Nekateri m^d nami s-o im*'-!i ohilo denarja. Xeka Angležinja je imela tri tisoc tlolarj^v t^r Pliarlesa Harringtona, \-rho\Tie-^ra zavezniškega poveljnika ter 1 fvwtale komisarje, ki ko ponovili r-agotovila svojih vlad, da ne bo- I vp.-ja posestva doina. V takih slu-, , , . - , 1 . ... , . .. , . . ., , no slednje trpele nobenega napa čajih bi ne mogli dotieiu nikdar ® 1 1 postati breme splo.šnosti. — V neki sobi. kjer so se mudili ljudje preko dneva, je bilo ' na na Caa-igrad od strani Grkov ' Danes se je izvedelo t niča j, da »o grški aeroplaiki spustili na tla na. tisoče turških prevodov govora angleškega ministrskega pred-a se je pritožila pr, matroni ter sedjQika ^r]ede izjto6nef?a vpra5a_ »ja. natla- enili dvesto ljudi. Moja že- i na dobila od nje naslednji odgovor: — Le vi Angleži mrmrate. Za-, kaj se ne vrnete domov? Mi vas noeemo. "Daily rhronieleT% ki je pri-obeil te trditve* ni razkril iden- tienosti dot ie nega inžinirja. ERVER PAŠA MRTEV. Moskva, Rusija. 17. aviru^ta. — Na bojišču v Vzhodni Buhrri so našli mrtvega Enver pa so, zagrizenega nasprotnika boljše viko v. ROJAKZ, NAROČAJTE SE i i4* bil v angleško uni- NA "GLAS NARODA" NAJ-|formo- VEČJI SLOVENSKI DNE V- Svoj čas je bil Enver paša tur-NIK V ZDF DRŽAVAH. ^B^ Xojni maieiter. VIŠNJEVE POSTAVE V PIQUA, OHIO Časnikarski poročevalec je bil zaprt, ker je pisal v nedeljo. — V nedeljo je podobno mesto pokopališču. Tak ozva ne višnjeve postave, ki so veljavne v Ohio, sO izvedli do pičiee v tem mestu, ki šteje 16 tisoc prebivalcev in ta kraj je od polnoči v soboto do polnoči v nedeljo. brez dvr»ma najbolj mrtev kraj v vseh Združenih državah. Čeprav pa so oblatiti storile vse. kar je v njih moči. da napravijo i7 kraja vzorno mesto, ni bilo v cerkvah vec vernikov kot dose-daj. Splošno geslo ljudi je naj-brže naslednje: — Če ne morejn v muvi, me tudi v cerkev ne bo. Obla.sti so izvršile e«o aretacr-jo radi kršenja postave, ki prepoveduje delo v nedeljo. Žrt^-teh punitanskih določb je bil neki časnikarski poročevalec iz Davtona. Poročevalec je prišel na policijsko postajo ter pričel zasliševati nekega meščana glede položaja. Takoj je planilo po njem par policistov. — Kaj počnete tukaj ? — »o ga vprašali. — Delam — se je odrezal junaški poročevalec. — Nato je bil aretiran. — Odvedli »o ga v luknjo, kjer je »ede! pol ure, pred-no so ga izpustili pod jamšeino. Nekateri smejo delati a le e izrecnim do volje« je m župana. Žti-pa« je pa danes molčal, kajti oai pričakuje sadov svoje puri-tjiske kom panje ter prari, da "bo na širok o odprl me&to, če ne bo mogel doseči obsodb radi kršenja višnjevih postav. Tudi lekarne so morale biti zaprte ©eto negeijo. . ^ ^ ^ (rai?ileli in vladaj', balkanizira-nja Nemčije, razkosanja dežele v skupino majhnih držav, ki bodo porabile vse svoje eneržije v med sebojnih sporih. pa nikakor ni smatrati za politiko celega francoskega naroda. Čeprav je to politika nekaterih militaristov ter pristašev Olemeneeau-ja. Kljub temu pa priznavajo vsi. da bi imela Francija velikanski politični dobiček, če bi razpadla Nemčija v številne majhne države. Francija kot. laka je popolnoma prepričana, da ne ho nikdar plačala svoj/i h dolgov v Angliji in Ameriki ter na enak način prepričana, da ne bo nikdar v celem izplačana vojna odškodnina, katero so zavezniki naprtili Nemčiji. Če bo Nemčija razpad-' la. bo izpolnjena zahteva C'lejn'Mi-ceau-ja gl'ede Porenske. če že ne politično pa vsaj potom ekonomske zveze s Francijo. V rednih p-^l^dkih prihaja francosko č«š»>|>isj(> na dan z majhnimi miglj.i'i glede velikanskega zanimanja Fram-ije za Po-rensko. List >:* je navedel pred kratkim tabulacijo fi- nančnih in ekonomskih razmer v Porenski. .Journal j» i j«* navedel neki list v ('olikn/u. ki je baje izjavil: — Ne .-, ku mnenje v Porenski je oči vidno dosti manj so-vra4no separal 1st i<"nemu gibanju kot pa je bilo prej.« ter jc upati, da s" bo Anglija pridružila Franciji pri ljudskem glasovanju, ki naj bi se vrnilo to jesen glede vprašanja avti m m ije. Pon»nske. Proučevalfi i'irodf»vine se gotovo spomina jo !;i so s.» v--«' an«'k-sije Napoleona Izvršile s pomočjo ljudskih -jla^tvanj, ki so vedno i/.padla tako kot je hot*-l Napoleon. Pred e vrnile razmere kot s<< obstajale pred letom 1^70. >>i ne i/irinil le strah nadaljne vojne z Nemčijo, temveč bi tudi postala franeija sorazmerno veliko bolj va. na injeni-ca v evropskih p-dit i ki k"t je sedaj ter bi /.oper lahko igrala vodilno ulogo. katero je igrala to-lok«> časa in d<> katere se smatra upravičeno na temelju tradicije ter svoje starejše kulture. NEMCI NE PUSTE FRANCOZOV SKOZI Uradi za viziranje potnili listov so zaprti in pet tisoč francoskih potnikov je bilo zadržanih na ta način. Strassburg1, Alzaeija, 17. avgusta. — Potovanje preko nemške meje je prekinjeno, v kolikor pridejo pri tem vjnvštev francoski državljani, kajti nemške oblasti za polne liste na meji so zaprle svoje uradi' ;ili [ na>le i/govori'. da odklonijo viziranje |>ot- iiili listov francoskih f»ot .ikov. To j** najbrž odgovor nemške vlade na izgon tisoeih Alzaeanov. katerega so vprirorile francoske oblasti na nasilen in »»krut način. Pariz, ^fancija. 17 avgusta. — Repr-raeijska komisija bo najbrrž zaslišala zastopnike berlinsko vlade k"t prvi korak v preiskavi gbnle vprašanja, ee naj se Nemčiji ilovoli morat<»rij v plačevanju vojne odškoduin«'. t**ga ni vrjetno, da bi padla kaka odločitev glede tega vprašanja pred jutršnjim dneia. I>« laj >e -ni izvedelo še ničesar, na kar bi mogel človek temeljiti svoje1 defini-tivno naziranje gle•» zatrl vsako listajo, brez ozira na to. s katere strani bi prišla. Journal izjavlja, sedaj, da postaja Dorten vedno bolj močan in da bo uveljavil svojo neodvisno Pofen-ko. če se mu bo nudilo primerno priliko. Če se bo Bavarska s svojimi monarhističnimi na-gnenji odločila od Prusije. ki je rožnata, če že ne ravno rdeča, bo Francija takoj zaseH Ktu VSIjri In .... '.I 4.« M.to i. ................ 16.00 Za N«w York xa c«lo pol lato __«7.00 r* ................ S3.00 Za Inozemstvo u S« k Ml o lato n r« č«trt l«U ...... ................ 11.50 pol lata .... .... 13.50 Subscription Advertisement* Yearly $«.00 on Agreement. "Qlaa Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzamftl nedelj In praznikov. OLA S NARODA, IS. AVG. 1922 Iz Slpvenije. Oopiat Pre« pod pi a* In oaabnoatl mm ne prlobCuJ*Jo. Denar aaj M blacoroK po-ftliJaU po Money Order Pri spremembi k raja naročnikov proalmo, tudi prejftnjo blvaJIMa naznani, da hitreje najdemo Q L A S NARODA Cortland« Street, Borough of Manhattan, Naw York, Talephona: Cortlandt 2TI_ N. Y. ČIGAVI SO TI ZLOČINI? '**Napravite delo odgovorilo za njegove zločine!", kriči fd< ti izmed organov višje plutokracije, ki izhaja v New Vol ku. Organizirano delo se ne briga za javnost. Pri-pravi.]« iu> je izstradati in izinraziti javnost v easu, ko se poteza za njene simpatije. To dnevno glasilo igralcev na borzi ter umetnikov i ;i tu k« rju je skrajno ogročeno nad "zločini" organizirani h delavcev ter izjavlja: "Pretekli teden, — kot del sramotne zarote, — so lishi/heiK-i zapustili vlake v srcu Arizona puščave, kjer ji kazal toplomer 120 stopinj v senci, ne da bi se brigali, kaj j- postalo iz nesrečnih potnikov. Prav nič se niso bri-- ili /a trplenja starih in slabotnih in tudi ne za agonijo mafere, ki je skušala rešiti svojega dojenčka. Hoteli so se le j., lužiti človeških bitij kot zastalih predmetov v po--ku h. «la prisilijo železnice, da odpokličejo straže od želi /in kih delavuic. nahajajočiih se daleč proč od puščave, kaj so hoteli odstranjen je teh stražnikov! Raditega, Obsojen odvetnik. Odvetnik dr. Natlačen je bil v Novem mestu obsojen, zaradi neupravičenega napada na sodnika na 400 dinarjev globe, odnesno osem dni zapora. Neznana utopljenka. Nedavno »o potegnili iz Ljubljanice žensko utopljenko, za katero se je domnevalo, da je neka Jožefa Prepeluli iz I jubljane. Ali policija je sedaj ugotovila, da Pre-peluhova že živi. Vsled tega se še vedno ne ve, kdo je bila utopljenka. Truplo je ležalo že kakih dvajset dni v vodi. V Savi je utonil. Na Zidanem mo*»tu je pri kopanju v Savi utonil pekovski pomočnik Konrad Junger. Trupla še niso našli, voda ga je odnesla. Nezgoda na drž. kolodvoru. Šofer stavbne družbe v Ljubljani je s tovornim avtomobiiom vozil premog z državnega kolodvora. Vsled prevelikega trenja .se je avtomobil vnel in začel je goreti tudi premog, kar je bilo tembolj nevarno, ker se je nahajala v bližini ve^ja množina bencina. Pa vendar se je posrečilo spraviti goreč avtomobil pravočasno iz nevarne okolice. Telefonska postaja v Krškem. Pri poštnem uradu v Krškem je bila otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. Občinske davščine v Ptuju. Tudi mestna občina Ptuj bo pobirala odslej občinsko davščino Paljubovanje je, jako nevarna zabava. Včasih se lahko v zakon razvije. po ;ovanje nosi-■^edaj samo dva vladarja: ju- se spustil v beg. Začela je dirka. Na ul iei se je kmalu zbralo mnogo občinstva, ki je opazovalo, Kako &e skuša neznanec r^iti iz mreže ki se je spletla okoli njega. Steked je pr<>t i Prečni in Kolodvorski u- liei, ko pa je videl, da mu je poti f. , • , , - - - , . , . , .... Italjanski kralj je visoko od- povsod zaprta, se je obrnil m jo ... , , iiK*.nl i . - o r» . . likoval jugoslovanskega kralja ubral nazaj proti Sv. Petra cesti ^ ° J Trgovec Startler ga je parkrat Alrksam,ra- Pmlari! mu *** ^ z«rabii, a mu jc vodno ušel. Pre:» sel>en red- zdi se mi, da mu Wanekovo trgovino je vlomile« ; pravi "de Annunziata" ali tako vrgel od sebe vse vlomilno orodje, nekako. Odlikovanje pa ni v no- ukradeni di nar in pisalno orodje, j beni zvezi z dT Annunzijem. Ali Končno ga je zgrabil stražnik tlec pa je. bogve. Morda obstoji nje- in dirka je bitla končama Njego j gt>va zasluga v tem. da je pustil vemu tovarišu, ki jo stal za časa d Annunzia toliko časa šariti vloma na straži, se je v splošni j Reki To ]aAko odHk zmešnjavi posrečilo ubežati, ven- dar pa je pričakovati, da pride , .. , ....... L-mol*. .. ^ i li^i- goslovanski kralj in spanski kralj Kmalu v roke pravice, kakor tudi 1 J še eventualni drugi člani družbe ! A,fanzo- kakšen blagor, kak- Aretiranee je pri zaslišanju na po- 6ast 1 Ph tudl slovenskega litiji izjavil, da se piše Ivan Ker- naroda na Primorskem ni poza- šič. Doma je iz Iw>ke pri >la.ribo- bilo njegovo laško kratkonogo ru. star komaj 19 let »n govori veličanstvo. Podelilo mu je neza- nemški in zelo slabo slovenski. Po'služen križ ... poklicu je elektromonter, torej se * * * | izborno poma na svedrovstvo. | Iz nasledstvenih vlad je raz- i vidno, da prednik ni bil nič kaj Okradena perica. prida _ da ja5olko nf> pa,ip da'. Periei Ivani Irt v Štepanji vasi j leč od jablane, pri Ljubljani je neznan zločince! * * * ukradel iz pralne kuhinje 15 rjuh Svoj letošnji slamnik sem mo-, večje število ženskih hlač in srajc. rai odložiti. Hvala mojstru Lac-1 etaminapto obleko, 2 bluzi ter janu ki mi pa je naredil v mnogo predpasnikov, brisalk, rob j zjon RMn „a moral ^ ker je bi, I preveč sprešan. Ne-ka slamnika- l Slugosimmnska Ustanovljena 1. 1898 iKatou Slrimota Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. k« t •» ti lužbenci v delavnicah spoznali, da je njih boj na ponoeni obisk gostiln in ka-i Liibljfti in ker so hoteli imeti prosto pot, da znesejo svo-!varn' kakor tudi na igranje s kar- T_ tami. Davščina znaša za goste, ki • " veto nad lastnino železnic ter življenji onih, ki so zav , ,t _ . , . ... .„sov gostilnah 111 kavarnah med ■h njili mesta. \ ta namen niso se zarotili s svojimi preja- 22. in 23 uro, ^ dinarja mod ^ lili < »-uslužbenci, ki vozijo vlake. ' |in L>4. uro pa 1 dinar. Kartalci Tak« I t To je položaj kot ga vidijo kapitalisti in kot plačajo brez .žira na čas po 1 di inar. Glavni odborniki. Frnlscur.tk: RUDOLP PERI 'AX. K. IS^th St., Cleveland. O FVMiprt>.l3«*.lTvk . Ij.'UIS BALAST. Box Pfurl Ave.. L^rain O. Tajnik: JOSEril PISI1LER. Ely. Minn. blagajnik: (JK<». L URl >ZH'H, Kly. Minn. Blagajnik neizplačanih sinrtnin: J< >HN .MOVKKN'. 41J — ljth Ave. Ea«t. r»uluth. Minn. L)r. JOS. V. UKA1IKK. Vrhovni zdravnik. S43 K Ohio Street. N. t" 1'ittsburgh. Nadjornl odbor: ANTON ZBAŠNIK. Rwm Bake well Kldp . cor. Diamond Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street. FRANK b'KRABEC, Washington and Grant Chicago. Ill :treet, I>enver, Colo. Pohotni odbor. LEONARD 6LABODMK. Box 4N". Kly, Minn. <:KF.«;'"R J PiiRKNTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6^17 St. Clair Ave. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN riRC. 1S-0 London R -t »udi denarne podillatv« l>rit. .-be n.i| se pr.§iija na. pred- 'it jp'ii n-'Vih članov in bolnifika Vse stvari tikajo, e se uradnih naj se poStlj.ijo na glavnega tajTiil.a. sednika porotnega vneE.t zdravnika Jugoslovanska Katoliška Jedta.ta iMp-r-a vsem Jugoslovanom za obilen pristop Kd<>r |>o.«tatS <"lan le organ rt: *ije. nat se ZKla"! tajniku bližnjega druAtva J. S. K J. Za ustanovitev novih druStev ro pa obrnile na g\. tajnika. Novo druStvo se luhko %'»tanu sodeluje \Vie-ner Allitemeine Dept»^it.j-nbauk. — Pri povišanju glavnice flrvatsk »-slavonske zeuialjske hip«>T»'karne (»anke in Hivaiske trgovačke banke v Zagrebu je sodelovala dunajska 1'nion banka. Protislovenski izgredi v Trstu. Ve^t o poškodbi spomenika na jo kapitalisti, da ga vidi javnost i nar.— Pokrajinska uprava za Slo- Krnu je razburila tržaške kroge Nikjer 111 zapisano, da bi se kapitalisti dosti brigali venijo je odobrila od ptujske ob bivših kornbatantov. čera^-no s« M ti pip nia mož kih, žensk in otrok, ko je železniški delav- c'ine členjeno pobiranje kanalske bile vesti o poškodbi spočetka ne-j^^ ' pristojbine, občinske davščine na toc-ne m nejasne (sedaj je do- >m-t sKrcil nun place. avtomobile in pobiranje obči#fee kazano, da je poškodbo po\-zrooi-' feller 1 la strela) in čeravno je vodja kombatantov v svojem nagovoru ijih pla Mi ni mo videli nikakih nvodnih članov v Wall S"t. doltlacle na trošarino od vina |'i\ju. v katerih bi se obsojalo premogarske barone Smrtna kesa. Xa Vrant»Kem je umrla Eliza-rme na stotisoče Newvorcanov v kareibcta Herman, roj. Novak, v 73. le-;no- radi -knVnja plač, radi '^trpljenja ostarelih in slabotnih ali radi agoiji jp matere, ki skuša rešiti svoje dete." rekel, da je zločin na Krnu zagre- Vsak dan se , .ke železnice, in močni možki se poslužujejo svo-itu itarosti' tamošnjega vele- "neznan Slovenee'% in tudi če bi bil zločimee . SloA-enei v Tr^tu h k jm ter ti trgovca Franca O.^eta. Zagonetna smrt. Svoječasno je vzbudila v Mari njeie kokoši. 4 olen, da jih stisnejo več noter. \ saki dan trjic možki in ženske, ki hodijo na delo ■ vračajo z dela ter matere in otroci, ki skušajo naj- kaj oddiha <>d strašne vročine, neštete agonije. boru veliko vznemirjenje smrt, „ ..... Wall Str^ t časopisje pa ni še nikdar dvignilo svo- Elizabete Friderik, ki so jo n^šli ^T™1. "!' "a SVetU' na vrh |morejo biti odgovorni za to, kar počenja kak posameznik na Krnu >e je vendar obrnila jeza kombatantov prol i tržaškim Slovencem Kakor poroča "Edinost *, so pri Ta je pa res lepa! Hrvatski kmet Kuznian K"pri-vauac iz Sljivoševeev se je udeležil meseca aprila izleta hrv. kmetov iz virovitiške žiupanije v Srbi jo. N jegov sin >e nahaja v ll»»-ku v nižji vin-'^raflar-aki in sadjarski r-oli. Oče je £<*1 po povratku iz Srbije v to š«>lo da bi pla -a.i šolnino >*a sina. Tu ga je ravnatelj Nt niee 1-Jrber nahnilil, zakaj da je š"l v ^ Srbijo, da je izdajalec hrvatskega naroda in da se lahk<» sramuje, da kralj skoraj je "srhski gospodi Hzati pr-koko^ povozi ie". Pošteni kni^t ni hotel j>us: ti »i moral odleteti takoj tja. kamor -p.ida. kt-r jugoslovanska država vendar ni zato 1 tikaj, d.i pla;-uje :n r»>ili tako ljudi. Na Nemškem /najo tako stvar tlruga>"e ud^diti. St Avbcno gibanje v Beogradu je let' - n« nav ;i!u" živahno. Od januarja do ') koncesij za gradnjo novih ;>»»sh>pij, ki bodo večinoma trinadstropne. Visoko odi kovanje msgr. Bulica. Pr< ' i sednik francoske rnpublike Millor:md .i«' odlikoval znanega • lalm::tii» • ^ra .Tiheologa m^n^a-gnor.ia d >n;t P.ulb-a s kri/."in francosko častna legije bilo v Jugoslaviji tako ravnatelja tako narodno vztrojo in ;j>oeeni življenje kot so drage crk- prosil pove.rjnništvo za nan d Angleška ekspedicija na Obsodba bolgfar^kih komitašev. Kumanovem •• ie dovršil pro. m. gospndarstvo, da smo vpisali ros proti J02 bolgai -kini komita-svojega sina na go«pod;ifNki šoli šetn. 18o o(| niili je obsojenih v jo-v Križcvcih. Ta-ko torej: zave^b-n r-o r-. 1, ll » n v mogočnem protestu. — kajti to je biznes! v njenem stanovanju mrtvo z za- V>ak ogoji. ki se rogajo vsakemu opi- v Zagreb, da preiščejo, ali se ni >• »vanjll. % nske in otroci pa hodijo v predilnice. ^ morda zastrupila. Preiskava dro- \ < pO vsi »d so delavci v stalili nevarnosti eksplozij, bovja je bila necat.i\Tia in zago-p«»ru ♦ nih vlakov in požarov, izpostavljeni boleznim, ne-inetna smrt 2daJ ni P°jasnjena. /i;«»dam, ncuadni smrti, — vse to raditega, ker vzdržuje' i.jili ilelo to deželo in njene industriie v obratovanju. ' T ^V* parnimi vlomilci. , j , . . . j , . , . Ljubljanska policija je imela \ Obstaja nevarnost odpusta Z dela. m ne- pred kratkim nedvomno srečen za |"' -h nost visi nad glavo slelimega delavca, S svojo rno- dan. Pade4 ji je namreč v roke ne- ro i . pr« stanega iskanja dela ter uničenjem možatosti onih, varen tšček; ki pa gotovo ni edini, ki i pri »sili za službe. ampak mora biti član dobro orga- ni vrag-. ke slovenske uradnike, da so za Gavrizankarja, se je izjalovila, pustili urad, ter so se nato obrnili Možje bi morali vzeti seboj ka-proti poštnemu ravnateljstvu, to ke^a. ameriškega profitirja. da ravnatelju Pascoliju se je po-j ^ bi jih pritiral ober dom. Kaj je pravzaprav; skega častnik a-bojevnika. ki jim dober dom? je izjavil, da ne zapusti svojega I Dober dom je dobra streha nad mesta, ker smatra, da ščiti ugled j dobro ženo. države s tem. da dfla. To je pra , * * * vilno stališče resnega moža. Z od- Stari ]judje vedno Sf>dijo stran it vi jo tistih par slovenskih moikega po njegovi obleki in uradnikov, ki komaj zado^tuiejol . ... ,. . . . . . žensko po pomanjkanju njene najbolj nujnim potrebam ?a vzdr--j obleke. ill potnikov, temveč vseh milijonov možkih, žensk in santom po sv. Petra in Kolodvorih nat^e dežele, z izjemo malenkostne manjšine deloda->ki ulici zanimiv prizor. Elegant-< v t' r njih parasitov ill trabailtov. no oblečen, krasen mladenič, ne- In protest ? nost. Okoli 13. ure .se je nudil pa- _„ - , . ______ y , Nesreča na železnici na Notranjskem. /.e vanje prometa z jugoslovanskim zaled jem, pa bi se državi j • samo škodilo. • Tisti človek je izobražen, ki te zna tako fino zafrkniti, da te je A" postojnsko bolnišnico je bila sram biti hud. navadno krepke postave in inteli pripeljana žena železniškega de- j ver paša je padel na v- - , , --- i-i • • 1 jrentne^a obraza ^e bežal na vse'*avca Mejatoviča iz Rakitnika ! Boljševiška Rusija je Ne, organi bratovščine plenilcev ne pravijo ničesar o nm,,iliesla & kosilo možu, ki-je de- žnjim svojega ce na tla, dokler ga ni končno pri- ,al na Prestiauku. iakajoč ga, se nika je naklonila na železniški voz. Ne-} nadoma se je vlak premaknil in tem. To ne spada v kategorijo zla činov. To je biznes in biznes je priviligiran. >la krepka roka stražnika Fran Kadar pa hočejo delavci nekaj boljšega, kadar zahte- ta Oec-a, ki se ji ni mogel več iz- vnj.i malo boljše življenje, malo več luči, ljubezni in ve- tr-ati Med 13 in 13. uro sta|reva Je Priila i>°d koIcsa- ki ^ i' M l.,a za voje otroke, — tedaj nastopijo proti njim vse si- ^ *P"*aJala p<> Sv. Petra cesti f"zno vazmesarila. t mrla je ta lil .i- J . '! piuu Iijuii ^ae w dva sumljiva Človeka ki ni<»ta o P° rrppe'javi v holiiismoo. le vlade, tedaj zadenejo na injunkcije, bajonete, policijsko" a' Kl ni9ta ° » Kapitalistični časopis piše: En- bojiš<"'u.» izirubila velikega sovraž- Silo in stala neopažena. Ustavila sta se ino -ovraštvo možkih in žensk, ki žive v nasladi in raz- končno pred trgovino s papirjem, ko>ju. doi-im opravljajo oni delo naroda. M. Ticar. Izložbena okna in tudi Prav nič se ni treba čuditi, če kriče organi delodajal-.vrata niso bila zastrta, v trenut cev in broker je v na glas glede "zločinov" delavcev, ki si ku tičal P°®arejeaii ključ skušajo ustvariti boljše življenje. To je namreč tudi biznes. Nesreča z avtomobilom. V (Joriei se je 22. julija pripel tila velika nesreča ki je zaht^vaLa ključavnici in eden izmed v obeh Kaj je vendar boljševiški Rusiji posamezni sovražnik ? Sila, ki se zoperstavlja celemu svetu, ne tračima na posameznega sovraž-( nika. * - " Poznam Slovenca v C>0"w-n-townu. ki je pet let neprestano ženi, da jo bo1 DVA O TE OKA ROJENA NA VLAKU SREDI PUŠČAVE. dve človeški žrtvi. Šofer Lucijan (»bljuboval svoji '"saj je povabil s\oja znanca go- j pretepel. | vlomilcev je izginil v trgovino, stilničaria Franca Ipavca m želez- . Včeraj so ga odpeljali v bolniš-1 drugi pa je ostal na ftfraii. Plena'niškega uslužbenca Silvestra Pin- nico. Včeraj je namreč hotel iz-1 ni bilo dosti. V ročni blagajni je'tarja na izprehod z a\tomobrtom.| polniti svojo grožnjo. z J bilo samo okoli 1500—2000 K de-jV veseli razposajenosti je Pintar • n * -A--Pa bo- sprožil avtomobil v dir in avto-! v }istu eitam: Sklicali so kon-' San Bernardino, Ca . 15. avg fielda je trdila, da so sta^karji gat0 2 ,m dru-Jmobil je vozil z vedno ve-jo brzi- f določijo ceno ore i Dva otroka ^a bila rojena na via- u^aho^ti žetie in otroke, ki so ^m P»»biim orodjem. Imel pa je no proti mostu ob Grojne. Avto-j Cen° smolo Njegovo početje je opazo-jmobil je padel v globmo osem me- val sin trgovca Stadlerja, ki ima t rov na kamenje t^r se popolnoma! Zakaj tolako prikrivanja, zakaj nasproti trgovino, in taikoj obve-[razbil. Pintar in Ipavee sta ostala toliko hinavščine? stil očeta o dogodku. Ko je prssei na mestu mrtva, šofer Usaj pa se Ali ne morejo odkritosrčno po- Prepc vedati: Sklicali so konferenco, j toda ni ^ da podražijo premog. kih pri Selli«nnan, Arizona. Ta hoteli oditi iz Selligmana v nede-dva otroka ata bila med 400 pot- Ijo zvečer. Rekli eo jim. da bo ciiki. ki so se vrnili danes semkaj vlak zlefoel v zfradc, še prodno ho r *ttrih XT04 lh ckere- čavake^a mesta. vlomilec se mu je kmalu izvil in upanja, da bi okrevaL Delnice Jadranske Banke. • Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivnim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja oe je se-daj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali* Din.100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za efto delnico je: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31. okt. 1922 : : : : : K 31.70 K791.7Q Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je£48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši denodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank i Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 Cortlandt Street tf ew York City (Nadaljevanj«.) fbrvzsilno mehkobo; suplentu je hipa do hipa; s slastjo in žalostjo i bilo treba le iztegniti roko — še je čutiL da jo ljubi z vsako žilico "Zainralj >ejn življenje; ne- i v mislih se ne bi bila uprla. Toda svojega boječega srca. imi^ lno je. propalo in irgublje- j Križaj je prisedel. nič takega ne "Zakaj nisem jaz tvoj oče!" je no kakor barka brez krmila'.** "sluteč, ves za v turova n v svoj svet- • vzkliknil duhovito. "V zgolj ve- Spominjal je pripovedovanj ; niški,poklic. da jo obvaruje belo. sel je bi to zavil, v samo solne e in SV. je matere, vnete bralke s'-nti j rosno in nedotekljivo ! ljubezen, uboga Vida----" mentalnih romanov, kako se je na j "Sama si. ubožiea." je povzel "Ti — moj oče!*' se je varay- m< ra vala v mladih letih zastrupi j z geni jivo nedolžnostjo. — "Xu. nala zdajci; začudenje, smeh in ti in nesps'-ne ljubezni; m trdno I prav, bova vsaj pokramljala; že trpkoba, vse hkrati je zvenelo v je sklenil, da umre jk> zgledu to dolgo si nisva izlila srca po starr njenem glasu. "Čemu praviš to? likih raco«'-a ranih ljubimcev tud navadi. Prinesel sem ti knjižico Joj. nikdar si ne bi bila mislila, on radevoljne ^nirti. s sviuienim J Golobovih poerij. ki je danes iz- da si zmožen take želje!" Poleg zrnom v srcu in z Vidinim ime 1 -la. in svojo zadnjo novelo, ako jo njenih prejšnj-ih sanjarij se ji je nom na ustnicah: MP<*mi*lilj bi nanjo in iz prožil j____" i men je v njenem pogledu. zgrabila pobit ost. "Moj oče bi ho I>očim je prn-t zaužival samega j " Ah !" je dehnila Vida in si po- tel biti", je ponovila žalobno. — *ebe v turobno junaški jwizi. se j« j tegnila z dlanjo preko čela. kakor "In jaz sem mislila, da me imaš zavalil njejrov tovariš doma na si bi se dramila. "Kj»- sem bila? — vendar vsaj majčkeno rad... romašno posteljo in krivil ustni j Joj meni!*' Križajeva zmeda je prikipela ce v trpkem p »»mehu. Nobena fra za mu ni prišla na um; zanj je bilo vse tako preprosto in jasno. Da IJilLl lil* !» » I 1 Ji; MIU1IJU """ l"> ' J" HjVllIII ,I' "J ----J--* m) - v .1 . pj j hočeš prebrati.... Kaj ti je. križ razdela supflentova misel neskon-vzdihnil. lK>žji?'' se je ustrašil, videč str- čno smešna; takoj nalo pa jo je vodil je tepčka za nos, ker se mu je zdela Vida h-|*ša brez tega o bože v arija — prav nič drugega n bilo v njegovih mislih ves ča*. ''Zapomnil sem si marsikaj; va rovati jo ho-Vui grofa. ker je lo po v...." In sklenil si j** zapomniti še več: načrt, ki mu je rojil i>o glavi, je bil pogubonosnejši od kola v plo tU____ Suplcnt Križaj se ne bi bil ino gel pohvaliti ti tako jasnim in o-predjeljenim stanjem duha. Raz govor študentov mu je bil izvabil hudomušen smehljaj; namenil st je, da ju podraži pri priliki, toda lastno sti>ko je pozabil ob ten komaj za hipec, in tik na park o vi meji mu je skočila i znova za vrat Cim bliže mu je bilo do Gorenjske ulice, tem grenkejša tesnoba ga je obhajala ob misli, da je popoldne malodane obljubil gospe Pohlinovi dolgo zaželjeno pre f, ewe en je, zdaj pa se vraea s "trdnim" namenom, pustiti vse pr. starem. "S trdnim namenom!"* se je pormiehnil samemu sebi. "Kakor bi he bilo rodilo v moji glavi ža-kdaj kaj trdnega, kak svoj lasten namen! (Irof me je okrenil na levo, Pohlmka me obrne na desno. Eh, to je strašno na svetu, da i majo vsi prav, naj si nasprotujejo še t«iko. in >o vsi pametni, če s*-zde drug drugemu še tako neumni; ti |m stojiš v sredi med njimi kimaš zdaj sem, zdaj tja in si ne-sr»s en t vsakomer, k- r jih \ s\ previs'" razumeš...." Velik kamen se mu je odvalil GLAS NARODA, 18. AVO. 1922 Nemška gimnazija v Prahaticah. Češkoslovaška vlada je sklenila nemško gimnaz/jo v Prahatieab na < eškem odpraviti, ker ie imela neznatno število študentov. Ali na pritisk nemških poslance\ in senatorjev .k naueno ministrstvo na-vsezaunje do\olilo, da se otvori I. razred. Po kljubo»tni agitaciji se je priglasilo študentov, in si-j •er 10 de C-kov in 2'J deklic. Izmed' j čekov s<> štirje iz mestne s: rotiš-j nice in večina vpisanih prvcšolcevj -ploh ni iz "Prahatle, ampak drugih krajev — - Nemci imajo v češkoslovaški republiki ljudske, mehanske in obrtne šole. Imajo grm nazije in reaiue srimnazijc. redke, rgovske akademije, univerze, na-;-i brezpravni bratje na Koroškem •>a niti "enega slovenskega razre-la. — Pač žalostna.nam majka ! 1000 VAHABIJEV PABLO. London, Anglija. 17. avgusta. V boju. ki se je vnel pri Amma- • nu v Palestini, je padlo šestdeset Arabcev in tisoč vojakov iz rodu Valiabi. Tozadevno poročilo je dospelo iz Carigrada. Kljub polumraku je opazil, ka- do vrhunca; zdaj je videl, kak-ko ji jc potermnel obraz. Zvila se snega sovražnika ima v lastnem je na področnik kanaj>e.ja. jeknila srcu. ter >i zakrila o,"i. Srce <_'a je za- '"Rad!" je vzkliknil zamolklo, bolelo od grenko ga sočutja; po- komaj vedoč. kaj govori. "Saro meknil se je bliže, prijel jo za ro- Bojr mi je priča, da nimam niko ke in »e sklonil tesno nad njeno gar rajši od tebe; če bi le znala, lice: koliko ur sem prečni od misli na "Hudo je hilo, kaj ne. uboži- te in od sočutja s teboj...." ca? Grom in tresk zaradi onega "Pa hočeš biti moj oče," je de-neumnega fanta?*' jala Vida z naivno iskrico nade v Pok im al a jc in zaihtela. očeh. "Očetje zmerjajo in tepo: "Moj Bog! Človek se res vpra- našega me je strah, da se le spodnje, ali je Pohlin pri zdravi pa- mnim nanj. Kaj bi z očetom, ki meti", je priznal suplent. 4 Ka- bi ga morala imeti rada — tako ko more zameriti tebi. ovčiea!" rada! S teboj, ki si zme na.fbolj-Vida sc mu je obesila na komo- ši. najljubši Človek na svetu? V lec." , glavi bi se mi zmešalo, da, da!" Rusije, An?1]Je- Nemčije m Ce "Milan." je jokala na njego- "Jojmene!" se je nasmehnil vi h pr»ib. "zakaj nuirm trpeti1 on. Sama sreča, da ni mogoče me-vse to? Mlado>t mi gine še huje njati. Sicer pa so to le tvoje mi-kakor v ječi; da bi ti mocrla po-■ sli — veslati, kako____ Ne-rečna sem. • "Misli —nu. dobro ; jaz mislim tako zelo se mnesreena!" zmerom tisto kar je res in prav." Njeni lasje so mu dehteli tik "Uboga mlada, zbegana siroti-pod usti; gorkota razgrete de- ca ne more vedeti, kaj je res in kli^ke glavice je prodirala .skozi prav", se je branil Križaj. "Pri-telovnik ter polnila Križajeve pr- de čas, ko boš imela rtrugega vse -i s koprnečo tegobo in krepost- drugače rada. in takrat n vid is. da nim strahom pred samim seboj, sejn ti k^paj dober za očeta---- Težko je dihal; njegovi dobri na- - meni so se majali in bledeli od fDalje prihodnjič). Znamenit govor Uube Davidoviča. 0 srbski majorizaciji. — Napoved vojne. — Proklamacija. — Zvesti smo j i zastavi. — Stališče Jugoslavije napram Bolgarski. — Srbija je bila za ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Med drugimi razlogi in pritožbami, ki sc zlasti od strani zahodnih j delov našega naroda dvigajo proti iztočnemu delu. je tožba o srbski 'majorizaciji, tožba, ki >e glasi: vi Srbi ste v večini in hočete.-da nas | pr-gla-sujete. Ako torej hočete, da bo vladala sloga in edinost med nami, se moramo tako organizirati, da nas ne morete preglasovati. 40,000 PRISELJENCEV DOSPELO IZZA 1. JULIJA. Washington, D. C.. 17. avg. — ,Izza 1. julija je dospelo v Združene države 40.000 priseljencev. Največ jih je prišlo iz Italije. hoslovaške. Do konca lota jih bo dospelo še kakih 320.000. Važno obvestilo. ¥ J ODJEMALCEM PLES A IX ELEKTRIKE t V MESTU NEW YORK Na priporočilo Gbveriierjeve Državne Kurivne Komisije in Komisije za Javno Službo države New York ste resno naprošeni skrbno upoštevati naslednje nasvete glede uporabo službe, ki jo preskrbujejo Pliiiovne in Električne Družbe v mestu New York. Tekom sedanjega pomanjkanja kuriva je absolutno potrebno, da uporabljevalci javnih potrebščin sodelujejo v vsakem praktičnem oziru ]H*i št eden ju kuriva ter odpravi trošenja. ŽGIJTE MANJ LUČI—Štedite plin in električni tok. UGASNITE, C E NE POTREBUJETE—Napravite to, ko zapustite pisarno, brez ozira na to, če plačate za razsvetljavo ali ne. ŽGIJTE PLIN V MEŠIČKIH, NE PA V NAVADNIH GORILCIH—Starokopitni navadni gm-ilec porabi več plina in da manj svetlobe—vprašajte svojo plinovno družbo glede nadomestitve gor ilea. OHRANITE VSO VROČINO IN MOČ—Pomnite, da je trošenje luči, vročine ali sile izguba premoga. Vedno imejte v mislih, da je v sedanjem času potreba najrrčje ekonomije pri uporabi ugodnosti, nastatajočili iz uporabe kuriva._ Upamo, da boste sodelovali z nami v naporih, da pri-štedimo kurivo v namenu, da bomo lahko brez prestanka vršili službo, ki je potrebna za zdravje in dobrobit mesta. . The Gas and Electric Companies of Greater New York Kako nastanejo potresi. velikokrat opaža v okolici, kjer je kak ognjen tški izbruh, da sc je znižala okolica. To je bil slučaj v Mehiki ob zadnjem velikem ognje- Kulturni boj v Čehoslova-1 ški. Zunanja oblika naše zemlje se del j»a sestoji iz samih plinov, ki ■.. • , , , .. , • ... .. .. . ,. niskem izbruhu, ko se ie pogrez- vedno spreminja, kiijti notranje e razvijajo vsled taljenja in ki •, , , * , • • ^ , • , , . .... . . J nila neka vas cela 111 nastalo je je- sile so vedno na delu m ne miru- uhajajo skozi razpoke. Ko se na-1 . - • . . . r ;i t» i » n i * -i t i .. , ,. , ■ , . .. .. 1 ...... , zero, drugje »e je pa vzdignila. Da fob s ostalih nai-odnostnih bori jtjo niti eno minuto, ali rekli b*. bere dovolj plaiov, lseejo izhod m , - , , , - , - i ,, i . - j• j • tj" " ^ zemeljska skorja dvigne, i»o- ,„,.fi tVb« siovak in Nemci odiu>s- lahko. da se vrstjo v notranjosti ga tudi najdejo. Kajti moc plinov, . . " . . ® ' 1 . s 1,1 zemlje vedne revolucije. Ko bi člo- ne pozna nobene meje in s «ilo na-\ 1 T*' Mafl^;iri w Ui-ie v Češkoslova •.........., . ...,,,.. .... sreame remije. i., . „ , , , ,. . , . .. vek, ki je živel n. pr. pred deset- pravijo izhod, kjer je protLsiIa »la-j tudi hud kulturni boj za eetfko- tisoči leti — tega ne bo nrkdo ta- bejsa od sdc- plinov. Na kakem! 1>a izbruhi jv^-zroča- jil, da jc pred tolikimi leti živel kraju najdejo plini izhod brez ka-'j° spremenite v zunanje oblike na človek •— prišel danes nazaj na ke težave, velikokrat pa morajo^ zemlje, je bilo že nekoliko oine-zemljo. bi ne mogel verjeti, da je premagati velike ovire in takrat'*»jeno, namreč, tia dvignejo oziro-to zemlja. Kjer je bila pred deset- bruhnejo iz zemlje z velikansko'nia zemeljsko skorjo. Za to tisoči leti suha zemlja, je danes -do. pri čemur razburijo celo ze- »"»uio nebioj dtkaasov n. pr. v Me-^tetja iz leta 1!»2J.. iz katerih je slovaško narodno cerkev in za ločitev cerkve od države. O tem kulturnem boju na m kažejo jasno sliko statistični podatki ljudskega firea. ko je nli^al od Marinke pr ! \r t »g a prihajajo zahteve o federalizmu, avtonomiji itd. Mislim, da vratih, da goispa ni mogla o-tat doma: poklicali sn jo bili nenadoma h go*pe Slivarjevi. VUla je bila sama; s kanapeja moremo to Nt\ur oceniti prav tako, ako vprašamo: koliko znaša ta srbhika večina! Take večine ni. Ako sc govori o majorizaciji. mora biti major in minor. Imamo 12 milijonov duš v naši državi, a pravoslavnega prebivalstva je r».t»02.000, o\ Icatolica- me«! hi-ami t« r obrobljala majheii \ . . . , , -.i, i nov m muslimanov. «••■ v-.* to izračunate, ne lioste dobili Srbov ve.- lzreeek m«->.tn»*ffa iwrka na -krlat 1 . ...... „,m o/ad ni .-orvkdi -r. b.tiov. o- j kot !:{ do odMotkov. Kako je torej mogoče govoriti o srbski majo-detih v |n■ ^ »sinjo /. Savico tiste j rizaciji in zahtevati garancije, ki bi odvzele Srbom nekoliko one ga v»s"*(>r.i j»re,lelj«-na >anja- • mo-i. kat. r.i jim |h» številu pripadal To je popolnoma naravno in rija jo ......in a šal a daleč s *.-boj preti temu se moramo branili. Število poslancev je določeno jh» stekaj vre % n j- ni krv.. jp komaj vilu prebivalstva, in lukaj govoriti, da hoče relati\"na manjšina ma-slutila r-utllii j- le. kakor b jorizirati, m* pravi govoriti neresnico in na to neresnico graditi ]vdi-letala lt ■ < • »d nekakšnimi irl<-bi- |riko in zahtevati, da se tudi druga stran i-n cela država naslanja na nam t. i/ kat«-r:h jt- puhnila zdaj j .aji(, i,tM-, snico. Take zahteve ne bomo mogli nikdar sprejeti. Niiki pazdaj vr>>' a mis ' o možu in ve p,,4.Jluk omen:i. da so se volitve vršile po statistiki iz leta 1910 in Irki, njej prepovedani Mrak ^ ^ ^ ,a na-;n ^lasOVav0 tudi ] m JK>i mi]j,ma Srbov, ki so meti tem umrli v^bsl vojne. Toda ustava predpisuje, da se \tšc volitve |>o jjoslednji statistik i in da se vrše izpremembe ob svo jt m času. Mi ustavo spoštujemo Ln po ustavi se ni moglo drugače ravnal-i. Ako ]>a je f^rihajal jpotutejši tn tijene pre.l stave razloi-ncjpie; skrivnost lju beztii je m«*nda edina, katero od gnnja narava br»'z upiranja... Vida je stresa It glavo, za'rla otl V1 hočete delati j^.ri ustavi, vedite da vas ne bomo po-lusal:. sramu m!a s- ušesa in zapirala Trumbič je trdil, da obstojata med našim narotloin dve ideji: o ti reverb-la m trepetala p > vr- na v/Jit^l. dru«ra na zahod. In s«*daj >e borita meti seboj ti dve sti. nt tla b rootrl«* twl^nati pro ideji .Jar. mislim, da takega dualizma ni in na ozemlju rn-kda- tnorje. in kjer je bilo takrat mor- meljsko oblo, vsled česar sc strese hiki- kot 'c omenjeno, sc je poje. je danes suha zemlja: kjer st. zemeljska skorja. To je prvi vzrok'^eznila neka cela vas in na nj.-bila takrat velikanska gorovja, je zenit ljskega potresa. In tak pa |11('m nu- tu je nastalo jezero, ker sedaj ravnina in obratno. Gotovo jav, izbruh plinov, imenujemo og-Jse -e zajez.la :i»ka rtka; na dru- je mnogem čitateljem znano, da je njen "ški izbruh. Kajti vsakokrat mestu se je zopet vzdignila _ I okolica Pri tem zadnjem velikem nje Leske leta 1921 o miljonov dobo z evropsko celino in da pred ni, ker se plini vnamejo na poti ^'ognjeniškem izbruhu je izg nil tu-[216 tisoč 161», to je 78.2 odst., doto dobo tudi še ni bilo Baltiškega zemeljske sredst število katolikov se je učenjaki dognali, da je bila Južna sikomu znano. Ako plini najdejo Xi*da,jf» ko bll1^rtffovlti zmanjšalo za 1 miljon in četrt \ e- Amerika pred ve*' mil j oni in nii izhod v delujočem ali živem ognje- -jenjeniaki izbruh na otoku Marti- : lr, - .ioni leti zvezana z Afriko in da je nik«. i.bruh ni tako sile,, kot p-v je velik del otoka izginil |pripadnikov je pridobila ce- , ... , . t- - 1 - , , - , r.rtri mnreko novršino Enakih slu-• »»koslovaska narodna cerkev, kate bila velika ruska ma na ood mor- ako pl:ui prodrejo skozi zemeljsko i po\i»iuo -siU ^ jem kakor tudi sedanja Francija i skorjo na kraju, kjer ni nobenega čajev imamo tudi veliko na Japon- ra pridobi mesečno povprečno tri ter da je morje segalo do Alp. ognjenika, kar se pa le redkokdaj iin v drugih delili sveta. In marsikateri Čitatelj si ie dogodi. Pri tem dvignejo celo Zemeljski potresi pa se dogaja-gotovo zastavil vprašanje, kaj po- P1"** zemeljske skorje in spreme- jo tudi v krajih, kjer ni nobenega'Soč čevljev v globočino z neizmer- ijo celo <»k'»lico 11a več milj na- ognjenika. Tako je bil grozni po-|Uo brzino, >e trese v dotični oko. I:rt.g največkrat v pravo pušča t res v severni Italiji, kjer ni bilojjei cela zemeljska skorja. In to tisoč novih članov. vzroča vse te velikanske spremembe na zemeljskem ]>t»ATšju in ka tere naravne sile so vzrok tem ve-,v". posuto s pepelom iu žarečo nobenega ■»gnjeniKa - ]>ri zad-j tresenje se občuti tudi na več ti likim spremembam zunanje oblike lavo. zemeljske oble? Pred vsakim ognjenlškim izbru- Kot omenjeno, notranje sile na ii.,!n kot nekako oddaljeno še zemlje ne mirujejo niti rniiuto. gromenje in zemeljska skorja se ampak so vedno 11a delu kn se do- krčevito stresa. To stresanje ]m»-»ajajo v notranjosti zemlje velike vzročajo plini, kf*iščejo izhod. I11 revolucije, ki imajo na površie r-im bližje površja zemlje so plini, zemlje velik u'lnek, velikokrat ce- tm huje je tresenje, in ko plini 16 katastrofalen za človeštvo. Te prodrejo skozi površje zemlje, se naravne* sile v notranjosti naš. ,.,.}a ,>kclica dviga, pada in stresa. njem potresu -c je menda pojavil čevljev daljave, kajti ti valovi :iek inal ognjenik, kakor s<» poro- potujejo v notranjosti zemlje po .'•ali rajnki — in potres je bil tako več milj. Tu v takih slučajih se tu-u. inkovit, da so izginila cela n,e-|t|i vedno opazi, da se je dotična sta in va-i z zemeljskega površja.1 jM>krajina, ki je najbolj prizadeta t itatclje sc ie gotovo spominjajo(vst[vi{ potresa, znižala. Velikokrat potresa.^ki je zadel 1. 1895. o Ve-'se j,a tudi pripeti, da sc v taki po likinoči *Sh veni j o. Daleč na okrog krajini, kjer ie bilo občutit- poni nobenega ognjenika in sploh ne tres. okolica zvišala. Kako je pa to v cel i Evropi, ray.cn v Italiji. Č i- mogoče,' bo marsikateri vprašal, zemlje povzročajo, da se površina rja;; izbruh je najlažje primerjati tateU' 'u'l gotovo spominjajo j..er prej je bilo omenjeno, da 5*e zemlje sprt-minja, pada ali vzdi- strelu velikauskega topa. Kakor "roz11""a potresa, ki je skoro po- skalovje ali sploh plasti odtrgajo guje. In čim huje delujejo notra- ^ ,--uje pfk;.:. ko krogla zapusti to- Plinoma muči! mesto San Fran- ,Kj zt»uieljske skorje in logično bi nje sile. tem bolj se občuti to na p<»Vt, Cev. istočasno se Čuje tudi e's""> v ( aiifomiji. se morala zemeljska skorja zniža- zemeljski p»»vrsini. In ta učinek.;nočni pok. ko plini in druga ma Kako pa nastanejo ti potresi' li in ne zvišati. To je prav lahko imenujemo potrese, kajti vsled re-U;, katero vržejo plini iz odprtine. ( asniki s» poročali, da so nem- pojasniti. Kot že omenjeno, se na-volue je v notranjosti naše zemlje opustijo odprtino ognjenika. Ko ški geologi izjavili, da se nahaja Lajajo velike razpoke pod zemelj se trt-se zemeljska obla oziroma krogla zapusti topovo cev, zvalovi v severni Italiji pod zemeljsko skorjo katere se vedno polni-bdo tudi učenjakov n publicistov, ki so tako mislili, je po mojem .^meljska sktirja se d\iga in pada. eelo ozračj.. v bližini t^.pa in tako skorjo velika razpoka, katera se ^ ^kii!«,vicm ki pada v te za- še n^ pred dolgim so bili geo- zvalovi tudi eelo ozračje v bližini počasi zasiplje s tem. da se odtr- , , .... 1 - j - j- - -1 t.- *...... - > 1 . , 1- 1 , • 1 preke. \elikckrat se torej pripet, logi občnega mnenju, tia je sredi- ognjenika K«) plim i«»*ejo izhod, gava.jo od zemeljske skorje pla^t ,šče nr.še zemlje gosta žare«ča masa. ne poznajo nobenih ovir k. si s s:- in polnijo to razpoko, in kolikor fHlje! Srbija je vodila to'iko borbo in doprinesla tolike žrtve Toda novejša raziskovanja so do- lo napravijo zh*n\. Pri tem se pre- časa ne bo ta razpoka napolnjena, ravno na mesto, ki je najbližje ze- radi svojega izhoda na Jadranko morje, dvignila >e je in prišla do kazala, da je sredina naše zemlje mika in tr-ra skalovje kar povzro- se bodo vedno dogajali potresi v mclj>ki skorji in tako povzroči, da Adrije, a Mtlaj prihaja Primorec Trumbič, moj rojak, in priporoča-trda masa. trda kot j"klo ali stek- < a votlo bobr.. nje v kraju, kjer si- tej pokrajini. In geologi so sploh se zemeljska površina dvigne. j. Srbom, naj gredo od Adrije. Naj ne misli, da ga bo pri nas kdo po- lo. Toda raziskovanja no dognala H jo plini na dan. In tako bobnenje doirnali po temeljitem proučava- .p^ ,1 slušal tudi, da je v sredini nase zemlje ali gromenje je opaziti oziroma nju zemlje in nje notranjosti, da velikanska vročina, tako huda daj čuti več dni pred izbruhom. Ko se nahajajo v zemlji velike razpo- ahko stali najtrše kaiAenje in plini uhajajo skozi žrelo na dan ke. ki se počasi polnijo na ta na- druge rudnine Toda velikanski .-e vedno bolj veča prostor, kate- čin, da se utrgava jo od zemeljske kal t »k r. ►«» sr.-1 tWiil led Tn te " i ! " "i i ^ a u ", - . , . „ pritisk zemeljskih plasti od \*seii r^ga so prej napolnjevali plini in skorie plasti in drčije v neizmerno 1,1 niory,i napisati celc knjige ' r'- s ' oeM-Ki le.i. ,n te- mj^Q ja ste mt»gli konstaitirat, da noben poslanci* iz teh krajevni/ . .... , . 1 / ... .- , , . . • . . • .____• . „„ daj "t ie zadelala r*>V" sebe , , - T - , t j , j • , 1 - i strani zabranjuje tej razbeljeni druga mas:., katere so spravili pil globočino. In te razpoke so na.sta- »n temeljito opisati notranjoat na- J J s( ne r^kel jaz nočem. da.gre zelezmca na Jadran, ali da je rekel: nočem. . , - , - - u • i,«,- _ , ___,- T , , , • • t- 1 • u • ^ - t*T za' ula njeg .v pordrav - „ . . , . , (masi. rudnini m kamenju, Qa b; 111 skozi zrelo na površje zemlje, le vsled revolucije v notranjosti se zemlje, ki se nahaja v vedra re- Doberr ve.er moja Vida. ..a **** ^Pf11;^01^ Bakar lM * » V^.bila tekoča razbeljena masa, kar katerega polnijo jJiale in druga naiie zemlje, katera nikdar ne mi- voluciji. Notranje sile spremenia Z vlažnim blokom ^ je ozrla J^ zenica zveze z mrteresi in s eelun življenjem d«a.|bi takoj na^ala ako bi pof>ttstili tvarhia. katera' sc utrgava od ze- rnje in katera se vrši >-sled plinov. jo Ve'jo greh. • eprav zdi v resnici le krona radosti, visoka darite\- življenja! Namenjena je .slehernemu bitju in tudi nji; z vsak« minuto bliia dan, ko postane Žena in zaene živeti v pijan#»ti duše in cvetočem veeelju telesa.... Kri žajev obraz jc pf>javil pre njo. orarj«n 7- novo. 1 >e*> liir*Jt». n>»na lica *o planif- tako. kakor hoče ce^a Srbija k Adriji. hoče cela Adrija. da Srbija nela. v kovanju miadrh žil je po- pride k nji. Sedaj rešavamo v vseh klubih vprašanje o posojilu m 1 so površno opisani vzroki zenici iskih potresov in kako nastanejo. Ako bi hoteli natančno opisati vzroke zemeljskih potre- ve, kakor so s srcem zvezani žnjo. vanj; odpovor ji je zamrl na untni cah. Bilo je. kakor da sc sanje nadaljujejo v opotoo resničnost. Prvi drhtljaj vdanosti ji je zbežal pokretu t we in z druge strani, po udih ter žalil mišice z voljno, > (Nadaljevanje na 4. itnal) ta pritisk. Toda čim manjši je ineljske skorja in potem pada v nastanejo pri taljenju raznih , Gospodje. dovoHte mi. «la se nekoliko zadržhn pri stAari. katero pritUk znnar.je nuise. tem bfdj je neizmerno globočino, kar zopet rudnin in druge tvarine vsled ve-f n^ z«nlje nvo po mojem mnenju neopravičeno prezrli pri govorih o narodnem jTa niasa t^keča. In v neki gotovi povzroča tresenje zemeljske skor- like vročine. Ko se utrga od ze- Je v' ve"ni revolucij, takoj od po- -------- , oddaljenosti od si^diue naše zem je. To vse povzroča padanje ze- meljske skorje plast ali pa samo eetka zemlje in bo, dokler bo ob- Ije je del ma^e tekoča tvarina in jmeljstke skorje ali pOTiiine, kar se skalovje in zdrei v vec tisoč in ti- stalala zemeljska obla. ---- GLAS NARODA. IS AVG. 1952 ČUDNA ZAPUŠČINA Soman. — Francoski spisal L. B. ' Postavami O. P. f Nadaljevanje.) i — Jaz M-m pa prepričan, da ste mi sami rekli, da je najti tukaj ostanke predpo topnih iivali. — (V boste -kiil te živali v smodniških skladiščih naših usta-šev ,b<»>tr nekega lepega dne zleteli v zrak. Izvedel s«'m od Don Parni »-s* na. kiiko -o va> ujeli in 1*- njemu se morate zahvaliti, da ste prosti. Povejte, kaj >♦- je zgodilo v nadaljnem. „ ■— Kaj je zgodilo? \e dosti. Odprtino so zopet zasuli, potem ko so vzel vse nje. Xato so naju privezali na dva konja in odja-hali srno. .Jahali smo naprej skozi gozd. dokler se nismo ustavili pri drugih 1 ndij«jiii*:h. M.dva sva dobila v»ak kos mesa. katero sva sne-dia. Nato ><> naju privezali na drevesa, dokler ni.>te prišli vi ter naju oproMili. T » je vse. kar vam moreni povedati. To je pri pro sta in prozaična povest. — To imenujete prozaično* — >e je smejal oče Jaguar. — Seveda. Nikakega sledu o poeziji. Hotel sem jim pripovedovati o predpotopnih živali, a so mi rekli, naj molčim. — In kaj -i govorili ti ljudje med seboj! — X ■-< var posebno ter tudi ni>em pazil na njih govorice. Govorili »o o revoluciji, kavaleriji. kanonih in Indijancih, torej o stvareh, ki me ne morejo zanimati. Kevohieija. kavalfrija. axtilerija, napadi, izpadi. Vse to imenujete brerjionembno? Bilo je nasprotno strašno važno. Za vas mogoče, a ne zame". 0< e Januar .%«* ju nato obrnil proti Pete reku,. ki je boljše posluša! |*»govore med Indijanci in belci. Izvedel je. da nameravajo iti v ( ako t<-r naščuvati Indijance proti vladi. Hočejo tudi napasti < ambas pleme - pomočjo Abipone> ter belili vojakov. — I o je mogočen na<"*rt. Kje pa hočejo dobiti potrebno orožje? — Stvar se /e dolgo kuha. V ta namen so napravili tajna skladišča. ki s,, založena - smodnikom in orožjem. Ta skladišča bodo sedaj odprli ter « borožili AbijKines. da jih povedejo proti Cambas. — .Moram :-••<"(. da je Ta na. rt strašen, Oborožiti ter privesti v deželo ve«"* ti>oe rde.-ih ljudi, da požigajo in more in to izključno v namenu. da bo dobilo par belih ljudi dobre službe in denar. Kdo pa načeluje eeh-mu temu strašnemu podjetju? — lVga ne vem. Najvišji sedaj /brane družbe pa je gambusino. o čemur >em ^e prepričal na lastne oči. On je admiral celega bro-dovja in njemu se morajo vsi p »koriti. Al -Te kaj izvedeli o njem. za njegovo ime, domovino, pravi poklic ter prejšnje življenje? — To je preveč vprašanj za enkrat. Piše -e Benito Pajaro, a ne vem, odkod prihaja in kakšnega stanu je. — Ali so kaj govorili o meni — In št. dosti. O e Jaguar je bila vsaka druga beseda. Očividno vas imajo na j»iki. ( e pridete tem lopovom v pest. vam bo slaba predla. Oče Jaguar je gledal nekaj ča>a mrko predse ter vprašal nadalje: j — Ali v»-ste mogoče, kje se bodo sestali beli vojaki* — I)a, bilo je neko jezero, jezero palm. — Kje se nahaja to? — Tega ni»o povedali. — Tudi jaz ga ne poznam, a se hočem informirati. \ prašal je svoje tovariš.«, tudi starega Anciano in mladega Hauko ter eelo kirurga. Nikdo pa ni še ničesar slišal o tem jezeru. — Ali leži mogoče v notranjosti Čaka, sredi puščave? — je ugibal oče Jaguar. — Že mogoče, _ j,, oglasil Peterček. — Ko vi govorili o pu-šah m »kladišeib. -o ..menili, da so jih napravili zaporedoma v pu-šeavi in zadnje skladišče je pri jezeru palm. Ime teh skladišč sem čul. — — Kako se imenujejo? — Pr\ i je vrelec rib. drugi vrele« pijavk, tretji vrelec krokodilov in četrti dvojni vrelec. Oče Jaguar je veselo skočil pokonci. Vse te vrelce poznam ter sem bil že pri njih. Obiskali jih bomo zajioredoma Napodilo je jutro in naprtili so se najprvo proti včerajšnjemu taboriš' u Indijancev. Našli >o ga praznega ter sledove, ki .so vodili iz nje^a. Sledili - • pini t«-r prišli kmatu na mesto, kjer so se ustavili ter prenočili, kajti prvo taborišče so zapustili takoj po oprošče-nju jetnikov. Iz sledov, ki so vodili iz tega taborišča je bilo spoznati, da jih .skušajo Indijanci zvoditi za nos t<-r spraviti v napačno Mner. Vsled tega so odjahali v smer. ki se jim .je zdela prava. K'rog poldne so zapazili na obzorju črno progo. Oče Jaguar je rekel takoj: — Tam je vrelec pijavk. Ime sicer ni lepo. a dosti je pitne vode ter trave za konje. Kmalu so dospeli jezdeci do vrelca. Najprvo so napojili konje ter jih nato izpustili, da se napasejo. Don Parmesan, ki je zapazil v vrelcu vse polno pijavk, je vzkliknil : — Kakšen zaklad! Tukaj bi lahko tisoč ljudem odvzeli toliko krvi kot treba. Jezdeci >ci sedli v mehko travo in oče Jaguar je odšel, da si o-pleda oazo. Ni m- brigal za mesta, kjer je bila trava visoka in sočna-ta. a zade! je kmalu na mesto, kjer je t reva slabo rasla. Ko je udaril z nogo ob tla. je zvenelo votlo. — Stavim. da je tukaj skrivališče, katero iščem. — je rekel. — Tudi jaz sem lesra mnenja. — je rekel Peterček, ki se mu je pridružil. iA H||g — rricniva kopati. Pojdi po orodje. Peterček je prinesel kramp in lopato in oče Jajjuar je kmalu našel mesto, kjer je bilo n/fjmanj trave. Tam sta pričela kopati. V globini par čevljev se je pri -el pesek vsipati navzdol in odprtina je bil« kmalu tako velika, da je mogel oee Jaguar preriniti skozi njo. V atkrivmJi*L*u so bili sodčki s *emoduikom. pu.ške. noži in drugo stično orožje. Vse te stvari so spravili na dan in oče Jaguar je rekel: — Vse to je bilo namenjeno za Abipones. a sedaj bodo dobili vse naši prijatelji Cambist. Zasujroo luknjo. To so storili in medtem so ostali naioviLi veliko množino rub. Prijel je večer in legli so k počitku. Čeprav ni obstajala nobena nevarnost presenečenja, so vendar razpostavili par straž. Naslednjega jutra so zavžili zajutrek ter odjakali naprej, v Električni likalni ki po prenosnem plačilnem načrtu. Odredili smo, da preskrbimo Edisonove odjemalce z izbornim prvovrstnim likalnikom na prenosni plačilni načrt i brez nadaljnih stroškov). Majhen deposit postavi likalnik v vašo trgovino. Ostanek se pridene vsak mesec v petih obrokih vašemu računu za elektriko. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, ali pa telefonirajte Stuvvesant 5600, Extension 337, za zastopnika. The ^Sew York Eudison Company 1 our Service tle-ncra! Offices: Fr^ini P:ai-e ami 15th Street Pcflrutalce, kjer m razkazuj« ln razstavlja električne priprava udobnost občinstva. 1 =+ Wert 4.2d St 1 c 1 Kast i 6th S: 10 Norfolk St 10 Irving Place i ; Ka t 11*th i^t 362 East 149th St ;;; T remont Ave Železnice v Jugoslaviji. ; "Commerce Reports"' priobčuje sledeče poročilo ameriškega vice- ^Homw'^c Don S. Kretanje parnikov - Shipping News Homeric, Cherbourg*. Lafayette. Havre: konzula Don S. Haven V Bel- *roonlaiid. Cherbourg; Noordam. Boulogne. gradu; Crorfe WashlUKtOD. Cherbourg iu Bre- Vse železnice v Jugoslaviji so men : lastnina in v obratu države, iz- ■22\jaw®u*tIa:.... ^ I'reyldent W llson. Trst. i vzemši Južno železnico in neka-male t ene , 22. avgusta: stranske prose, ki SO V Aquitania. Cherbourg; Resolute, iIara-■ . . ,, bur k* obratu privatnih interesov. Gla- ^ avgusta* som ministra šaobračaja ima Ju- President WJson. Trst: Lapland. Cherbourg. 1 goslavija približno 5660 kilometrov no rm alno-ti ru i h železnic in'^^v,,; rresident Adama are-j 1632 kilometrov ozkotirnih. men V upravne s\-rhe so železnice j24;,av°^sta.:, razdeljene v štiri glavne uprav- 1 , - n . ,. '«. avgusta: , ne skupine, zvane ravnatelj- ( MajestU Cherbolirr: Andjnla. Cher. j >tva*\ Te so be'lgrajsko ravna- bour*: Oropesa. Hamburg: Rotterdirn. j teljstvo. ki ima norsualnotirne in j p,-,^ FJtlmore. Brur^; Or dun a. Hamburg. New Amstt.-rd.im. n«ulogn«: IYt-s. Hard-r-.jr. «,"h*-rl» :rj; In Bremen. 19. septembra* Resolute. Harr.burs. Berenguria. Cherbourg. Znamenit govor Ljube Davidoviča. (Nadaljevanje s 3. strani.) France, Havre: Hanover. Bremen: j ško ravnateljstvo Z obema -vrsta- ; President Van Buren. Bremen. ' ma proge v Bački in Banatu; za-'31- avgusta: ? , .. i- , j Susquehanna, Bremen Mongolia. *"h«»r- f grebsko ravnateljstvo. katerega j bourg in Hamburg. Caronia. Cherbourg ' proge so vse normalnotirne in ki : n HarnburK j Vključuje železnice Hrvatske, f R-^^ulogne: America. Bremen Slavonije in Slovenije; in šara- i Olympic, cherbourc. jevsko ravnateljstvo, ki obstoji septembra: Gospodje, ko se je rekio, da je bila v Srbiji vseh 1J0 let razvita samo srbska zastava in to srbska zastava ožjega srbskega osvoboje-nja in ujedinjenja. takrat se je }>ozabilo nekaj. Moram Vas. gorq>od-i je. zato nekoliko zadržati, da Vam prečkam dej-stva, iz katerih je j razvidno', da bi se ne bila porodila našii svoboda in naše ujedifijenjc iz te svetovne vojne, da ni bilo one ozke politike v Beogradu. Naši odnošaji z Avstro-Ogrsko so se prekinili 12- julija 1914. lo. julija nam t je bila napovt-dann vojna in 16. julija je izšla vojna proklamacija si'- in Hamburg: » . r> . i Relianc«. Hamburg: UMretanla. Cher- iz vsAi ozkotirnih prog v Bosni, j bourg. Hercegovini, Gori. Dalmaeiji in Qrni'6. Knt(inbr,. Pres. Polk. Cherbourg. Lokomotive in vagoni. Normalnotirne proge imajo 1388 lokomotiv, od katerih je 701 j v dobrem obratnem stanju. Na oz 7. stptembra: Ml n n ekahda. Cherbourg * Hansa, Hamburg. } i 20. septembra: France. Havr». 1*:»-^. M"ur«>e. Cherbourg 21. septembra: St Paul. Chcrl« urg VV uert! er.berK. 11 amburr 23. septembra: iirp. 27. septembra: President Adams. Cherbourg: Seydh". Bremen. 28. septembra: Mount ciav, Cherbourg in llambtirg Hamburg. 30. septembra: Rotterdam. Boulogne. da njega kralja Aleksandra. O tej pnoklamaoiji. ki je bila napisana v , ^^ .p yspHTa" ^^ naglici, se ni moglo mnogo premišljevati, d« se v njo napise nekaj j 4;n lokomativ od kateHh je 253 pre v »*-rne ga. a najmanj v takem času, ko morala priroda sama adeni od močne momarhije r. 48.(KX).C00 ; 3 v dobrem stanju. Ti*di se. da sta-! i nje teh lokomotiv je ti^ko. da po-) DIREKTNI IN EDINI PARNIK ZA DUBROVNIK prebivalci, ki je imela močne zaveznike, in ko smo bili mi postavljeni težak mednarodni položaj, ko št- nismo vedeli, ali se kdo postavi n« ' . , ., , , . . . ....... . . .. T3 -- kti enega leta. Ni uikakih motler- ] stanejo nesposobne za obrat v te-' TUSCANIA (nov) 6s deC našo stran, ko še nikdo ni bil odredil mobilizacije, ko ni bila Rusija ; mobilizirala ne vojaka, ko ni mogel nikdo vedeti, če nam bo. razven j Črne Gore. ki je bila na naši strani, še kcio drugih podal roko. v onem : trenutku, ko smo se vsi odločili, da junaški poginemo, v tem trenutku je bila napisana proklamacija. i/, katere hočem preči t at i one stav- ke. ki pričajo, da oni ljudje — a to so bili ljudje, ki so vzlvali zaupa-i je ne samo kralja, ampak tudi naroda, niso mislili ozko in niso mi-j | slili samo na Srbe, čeprav bi bili v onem trenutiku mogli misliti samo j nih delavnic v Jugoslaviji za po-f i pravo lokomotiv, tnko da je bilo j potrebno poslati :{40 lokomotiv i za popravo v inozemstvo. Nemčija zalaga sedaj Jugoslavijo na j V devetih dneh v Jugoslaviji. breach Jloe Hitra služba v Jugoslavijo. .račun vojne odškodnine s 400 lokomotivami za nomnalnotirne . _ , ......., , iv.«.,. , proge m .»0 za ozkotirne zelezni- na Srbe, kajti n»e ni boli naravno, kakor da človek misli samo n« ' . 1 ce. rod eaiim samim ravnateljstvom baje nahaja dvajsetero sebe. kadar rešava svoje življenje in samega sebe. Dovolite, da pre-čitam samo nekaj besedi v začetku: "Na našo Srbijo je pala velika nesreča. Avstro-Ogrska nam je napovedala vojno. Sedaj je potrebno, da smo vsi složni in junaški. Neprilike naše kraljevine in našega naroda z Avstrijo se niso začele včeraj. Kadar je bilo potrebno, so se Potujte na cnom izined tr*-h morskih velikanov, ki odplujcjo vsakega to-'ka iz New Ycika. V »i potniki tretjrffit razreda so v kahinaJi. MAURETAN1A AQUITANIA BERENGAR1A prekc Cherbourga. Za karte in navodiLi vprašaji« najbližjega agenta v vašem mestu ali okolici LAFAYETTE PARIS ..... FRANCE . CHICAGO 19. «1VQ LI St .1 23. avqusta 30. avqusta 31. avnusta Aretacija nevarnega sleparja. Izborne udobnosti — kabine za d»e, ttlri in šest oseb. umivalnica In te koča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov, slavna francosKi« ki Sinja, vino in pivo brezplačro. godlja, ples. Postreiniki govore slovensko in urbsko. Najstarejša kompanija. ki prevaSa jugoslovanske potnike. Posebni parnlikl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja. preko Tr sta ali Bazela. kakor hočelo. Ne vlaku iz Havre v Juqoslavilo Je kompanijski tolmač, ki govori vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh. Za navooita se oglasTte pri lokalnem French Line agentu ali v K ON" PAN IJ SKI 19 State Street : PISARNI New York City Po novi odredbi f.nančnega minister, itva v Jugo;iav>|i je bankam tam sedaj 'prepovedano izpladevanfe čekov ali Aru- 800.000 rubljev. Za inozemstvo je .... , , . i določena naročnina z zlatih rub- .raznih tipov lokomotiv, kar se ve-1 i--i 0 - • - 1 1 Ijin. Sorazmerno s težavami raso-, da ustvarja nenavadno probleme pbja v RlLsiji rastejo tudi te2a. | glede popravljanja. ve boljševiških listov v inozem- . . ... , , , „ , . - „ -- T"radno se ceni število vagonov stvu. dajale naisverazieie obljube, da se l>o s Srbi 111 Hrvati pravuifco po- T . ... 7 , 1 , . . . . . \ . . , v Jugoslaviji na 38.06r». od kate- stoiMilo. a vendar ie to ostiilo neizpolnjeno. Zaman so srosk; in nr\at- t . , . ... . ... . , . . rdi je 14.000 potrebnih poprave. ■\k\ granu-arji in toliko drusrih nasth uimakov prelivali svojo kri po • v. ..... .. ... 1 „ . ' . , . . . . 1v Nemelja je do maja izrodila v eel i Kvropi ra slavo m korist dunajskega dvora, zaman so Uile žrtve. , - - -- !, . i , - . , i - , ■ pokritje reparacije ze 2000 vagn-1 ; katere jf* doprinesla Srbija za vlamagala. 1 . __..„ . . ... , , ..........................—__ , . , , - , ...... i nov na ra< un <-j00. ki jih dol-; Neki \ iktor Snidersich iz Op,'-m ■ Uia se resi carski presito! pred njegovimi nezadovoljnimi m pobunjem- . .... ,-,,-, . ^ , .. , , ' . . . 1 iruje. I pri Frstu oslcparil lani noko za-! i ;nn narodi, zaman je Srbija vedno storila vse. kar je mogla, da živi v, jorebško b;-nko za '00 000 lir PoluMC lZpiECll j prijateljstvu s sosednjo earevino. pa vse to ni nič pomasralo". Noye ^^^ izvršeni slepariji j/oobegnil in iz- y ameiiŠklh i Mi smo že v oni proklamaciji napovedali, da stopamo v boj ne J " :uh»il brez sledu. Sedaj je bil Sni- " i i * " V» T samo za Srbijo, ampak za ujedinjenje in osvobojenje vseh južnih Slo-! I "rad ni knogi obračajo pozor- ;d«M-sieh v t; danskem (Danzig) a- ^€1 O 1 S T J 1 11 • v eno v. To je pot r jej jo tudi pozneje neštevilnokrat. Po prvi vladi Pa- j nost načrtu za izjednačenje želez-; ret h-an in ga lw>do v kratkem pre-1 fšiča. ki je bila na čelu uprave v začetku sovražnosti, je prišla 21. de-j niških tirov v Jugoslaviji, in ni peljali v Trst v xapor*-. cembra druga vlada. Prva je bila enotna, druga je bila koalirana. se- j dvoma, da se bodo nazadnje vse . . , m. ... , , - , m * -1 t , bad bi izv««del za naslov moie že- nakazil v tuiin valuta h. Ako toral ! stavljena od rad\alov. takratunh samositalcev m naprednjakov. Ta ; proge spremenile v normalnotir- , .. ; pošljete oe. ar v anenkansK. veuav. bo- ' vlada se je pojavila v narodni skupščini 24. novembra. Sovražnik dei^e. Proge, ki sedaj vežejo jadran- i š»» držal podrlnski. valje\-ski in dele kragujevačkega ln l>eograrflsVe-1 <«ko morj. z notranjostjo, so oz-j -a okruga in tudi našo prfnlolieo, a mi .smo v teh dneh izdali prokla-; kotirne in v prilično dobrem sta- ! macijo. ki pravi: "Vlada ^ je sestavila v svrho, da se v njej izraža j : fadi tega misli se. da se pre-' I jedinstvo volje, sile in ciljev naše zemlje. Prepričana, da uživa zaupa- jkinjenje prometa, ki bi nastalo nje narodne skupščine, dokler postavlja vse svoje sile v službo veli- j vsled take rekonstrukcije, ne bi ke stvari srbske države in srbsko-hrvatskega in slovenskega plemeaia. za sedaj izplačalo. Jugoslavija vlada smatra za svojo prvo dolžnost, da se z brezkrajnim spoštova- uPa zgraditi najprej dvojnotirno njt-m jxtkloni pred svf*tlimi žrtvami hrabrega prebivalstva, ki so bile j normalno progo iz Belgrada na .Ta 'prostovoljno prinesene na oltar domovine . . . Prepričana o odločno- di*an. ki bo v stanu nositi vse bre- £je je JOŽKF Ll'DVKiER? D - 9a "sta >ti srbskega nai-oda, da vztraja v sveti borbi za obrambo svojega me dokler bo tir drugih; j ognjišča in svoje svobode, smatra vlada kraljevine za svojo glavno Pro? predrugačen. in v teh usodepolnih trenutkih edino nalogo, da zagotovi uspešen za- Dodatno k projektirani bel-1 i kijuček tega velikega boja, ki je s trenutkom, ko se je začel, postal ; gradsko-jadranski železnici je' i obenem borba za o« v obojen je in ujedinjenje vseh naših neosvobo je- j mnogo drugih načrtov za nove nih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev." prige v delokrogu vseh železni-! i Gospodje, mislim, da je to dovolj: ali vsaj bi Vam moralo biti^kih ravnateljstev. Mnogo novih 'do^dj. ako bi vedeli, da je Bolgarija, ko je Srbijo zavratno napadla ! Pro? se zares že gradi, dočim so i ne, n.ei ji unam nekaj važnega; diSJ potcm ce^a ai; nakaz i.,. nar.Ka spo.I> čiti Sli.-sjil sem. da na- v Jugoslaviji ne sme izplačati v do- t- i- , - - -».->- larjih, lia.ia nekje v državi Michigan z domači Johnom Jezeru ikoni. brez napovedi, kakor je storila že stokrat v zgodovini, da je takrat t zagovarjala svoje- izdaja-Lstvo Slovanstva in človeške civilizacije z I izjavo, da gre v vojno ne radi Macedonije in njenih posamnih deLov. kat«re bi bila zamogla dobrovoljno dobiti od Srbije, nego radi tega. ker noče dopustiti, da Srbija ustvari Jugoslavijo. Vidite, gospodje, kje je bil vzrok, da takrat nI moglo priti do miru med Srbi in Bol-| gari. Mi bi lahko navedli še mnoge in mnoge stvari, toda naj mi bo ! vr*i zdrava gospodarska obnova. )dovoljeno, da rečeni še sledeče: dokler je vzhodna stran dajala take ovirana o sedanjem neprimernem proge Niš-Kragljevac, BeLgrad-Mala Kršna. Bosanski Novi-Kru-1 pa. Šibenik-Kn;n in Split-Knin že zgrajene in gotove za obrat. Naraščajoči promet in delavnost v gradnji so znak. da se v zemlji sem. ua se na- temvei po dnevnem tečaju valuti, to la v kronah oziroma kateri mi • J i • i I<- - T i H sreči se je Pa pri sestavi ome- jo je odpeljal. < en jene rojake; nJene 0£jredBe voostevaia cot-iba .z- prosilll. če kdo ve kaj o njej, da ' seljencev v toliko, da zamoremo za st-an , , " , ke. ki imajo potovati v A.nerrko, /zvr- nil poroea. za kar ma bonu zelo Siti ie vedno iw,iatiia v ameriških do- hvaležeu. - .Jacob skotic R F i larjih. vendar pa nakazilo ne »me pre- T\ -> M l? 4. «-., i.i - ii »egatl zneska »250.— za vsakega poša- li. j, 11 uvat .M.alt. l->lairsville meznega potnika. Do te svote Da lahko Py _8) izplačamo poljubne zneske. Ameriški de- _1____' " nar s^ izplača I« proti predložitvi potne- u.-adu Jadranske banke v Llubijant ali Zagrebu. ma je iz Toplic na Dolenjskem, v avstriji. italij4 in nasede. Zadnii ča<4 in imliuiul t- nem OZEMLJU d* te vedno lahko brez t j 3 nahajal V St. ov|r ,xvrilllemo |ZDlatHa v amariiklh Paul, Minn. V Ameriko je fMlšel isnih. leta 1800 in sicer V Cleveland. Na nakaznici ali njroCilnem listu naj \' • • - i 1 ifl11 v - ■ bo vidno označeno, da se Ima izvršiti Aazadnje je pisal leta 1014. Nje- i2pIatlle w ameriških doismh. gova družina, ki je V veliki be- Poleg zneska, ki nal se izplača v ame' • li k; ;,,___i 1* - I- rlškem denarju, se nam mora poslati Ul, hI rada iz\ edeia, re je Z1V allftud, za poitnino In druge stroške kskor mrtev in če ie bil zavarovan, »'e«"1 Za Izplačilo do t 10.— po 50 centov, za Izplačila od S 10.— do S 50.— po $ 1.—. za Izplačila, kl presegalo znesek t 50.— do 2 centa od vsakega dolarja ali po % 2.— od sto. Denar nam je poslati na)bol|e po Domestic Money Order aH pa Nexw Bank Draft. Frank Sakser State Bank New York. N. V. in ce je Kdor kaj ve o njem. naj sporoči spodaj podpisanemu. — Miroslav Ludvieer. policist. Kranj, Slovenia, Jugoslavia. (16-18—8) dokaze, o katerih mislim, da nekaj pomenijo po široiki svoji misli, se je Kgodilo v Rimu nekaj, česar jaz niti od daleč ne mislim obsoditi. : toda nočem dopustiti, da se i»ozabi. V Bimu so namneč odposlanci | našega naroda, iz hrvatska h krajev osnovali ob tem času hrvatski od- i bor. s katerim je imel nekaj zvere tudi g. Trumbič. ki sedaj noče nič 1 j vedeti o partikularistični Hrvatski. Govori pa o partikularistični Srbiji Moram Vam reči. da se s tem ne izkazuje usluga niti brat«tvu niti resnici in na ta način se tud ne išče solidarne in moralne baze. na kateri naj se osnuje naše življenje. Oospodje. Vi veste, kako je srbski vojak in kako je Srbija ostala zvesta svoji zaistavi. Se sedaj j ne moremo prav oceniti, koliko je bilo žrtev radi te zastave in koliko ; žrtev bi se bilo prihranilo, ako bi bili menjali zastavo in izobesili dru- železniškem p bratu. iDaije prifcodnj»£.X Časopisje v sedanji Rusiji Ko so boljseviki v oktobru 1. 1917 proglasili svojo diktatorsko državno oblast, so istočasno ustavili se "bane. in borzno" časopisje. Pojavljali so se vedno novi boljševiški listi, ki so izhajali seveda z državnim denarjem. l>ani . je izhajalo ruskih boljševi-, go! Gospodje, vse. kar smo v Albaniji pretrpeli, smo pretrpeli radi|.Scih časopisov, letos pa ishaja le, tega, ker nismo menjali svoje zastave. Gospod Sonnino bi nas bil še; »e 382, kar je posledica nepre-jneI»ko izpeljal a Albanije, ako bi bili hoteli menjati to zastavo. In. < mamljivih težkoe državne finan-< gospodje, mi moramo ostati tej zastavi zvesti, kaikor je ostal zvest !/'ne "P™" T*anl so izhajali samo |oni srbski vojak, ki po prebitju soltmske fronte ni šel domov, e«»prav 1Lsti v milijonskih iz- je bilo naravno, da bi bil to storit m so bili vojaki, ki že 6 let niso dajfh\. pa "* ^ ržžzj: ~ 044 ^ hr- "i1; «tsko m slovensko proto Iialxji m protx Madža«ki in proti Nemčiji; zna*ala v januarju 40*00 rubljev in proti vsakemu, da jo branijo in jo čuvajo. £ . aprilu 375.000, v maju pa ie Iščem svojega brata FRANKA ŠE I* A! J iz Prezida. podomače 82 cortiandt st. Cerkljan. Nahaja se nekje v Ixmisiani. Rad bi za njega znal EOJAKI, NAROČAJTE SE radi dopisovanja njegov brat NA "GLAS NAHODA" NAJ- Anton Šebalj. Goodman Camp VEČJI SLOVENSKI DNEV- No. 2, Senev. Mieh. NIK V ZDR. DRŽAVAH, Grozdje je dogorelo iB pričeli ga bomo razpošiljati. Imamo na izbero vsake vrste in ga ne prodamo manj kot eno celo karo Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike, m kjer ie nismo zastopani želimo stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene najnižja. Pišite še danes za vsa pojasnila na: BAKUUCH - PREDOVICH COMPANY 224 California Fruit Bldg., Sacramento, Calif. Drulbo Walter Predovlch a Co.. ki Je laniko leto zadovoljila v»® odjemalce, tvorijo isti ljudje kot lansko leto, sam« ime tvrdk« Je nekoliko izpremenjeno. 'TI