SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski tor,"
Izhaja G. in 20. vsakega mesecu na celi poli in velja za celo leto 3 gld., za pol leta
1 gld. 60 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva zn slovenski Stnjer44 v Ljutomeru.
Štev. 2. V Mariboru 20. januarja 1875. Letnik III.
Popis majhnega telurija,
priprave za pojasnovanje Zemljinega sukanja z luno okoli solnca ter drugih prikazni) na teh nebnih telesih in kratek nav od, kako je rabiti ta učni pomoČek pri nauku. (S sliko. *)
Sostavi) Feliks Stegnar.
Opomba. Tolurij, ki je v tem sestavku opisan, je zeld praktičen učen pomoček, s katerim je užo več kranjskih šol preskerbljenih. Po navodu g. Stegnarja ga je izdal g. M. v Idrjji v nekaterih eksomplarih, katere jo potem prejšnji deželni nadzornik, g. Jarc nekaterim šolam podelil. Ker je ta telurij zeld koristno učilo, radi tega s tem opisom opo-zorujemo nanj naše č. čitatelje. Cena mu je samo 3 gld. Naročilom pa, katera naj se nam pošiljajo, jo mogočo le tedaj vstrozati, ako se jih vsaj za 10 eksemplarov nabere, ker jih g. izdelovac sproti po naročilih izdeluje, a za manj nego 10 eks. se mu delo ne izplača. Z ozirom na nizko ceno in z ozirom na njegovo praktično vrednost pri poduku v zemljepisji živo priporočujem ta telurij vsom učiteljem, in sicer samo zavoljo šolskega napredka, ne radi g' sestavljatelja ali g. izdelovalca, ki nemata pri tem ni jednega dobička.	Uredništvo.
Popis aparata po posameznih delih in njih zveza mej sabo.
Na videz prav priprosta naprava itna v sebi 20 delov. Vsakteremu so odločena posebua opravila, ki imajo svoj upliv na razkazovanje mnogih razmer mej zemljo, luno in solncem, ki vredujč in pojasuujč male poskušnje s tem aparatom.
Na solnčnem stališči postavljen je deržaj D, ki nosi celi telurij. To deržalo se ob mizui plošči M priterjuje z vijakom Š.
(Opomba. Deržaj jo na sliki prelomljen, da manj prostora zalega; tedaj naj bralca to no moti in misli naj si stalo D celo.)
V zgornjem delu deržala je žlebato kolce klt v katerem teče trak T.
Nad kolčem je na deržalo rahlo nasajen oklep O, kateri
oc* *) Priložena 2. številki „Slov. učitelja".
se d& okoli svoje osi sukati, kar je za poskušnjo neogibljivo potrebno.
Zdaj nosi ta oklep izbočeno zercalo ali nabiralnik N, ki vlovlja svetilne žarke prižgane sveče ter pošilja, vstri čno (pa-rallel) odbijaje jih, na luno in zemeljno kroglo.
Spredaj vsajene mu so vilice V, ki se spenjajo do ročka R. Na tem počiva luna in zemlja Z.
Verli deržaja D je terdno nasajeno, ob robu žlebato kolesce K; okoli njega se ovija drug trak T, in veže majhno kole kt n id rockom R. Ta trakec se tikoma pred kolčem križa in suče luno okoli zemlje.
Sredi velicega kolesca K naverten je votel svečnik H s pokrovčkom P, ki se odkrije, ako se popred nekoliko zasukne, da žebljiček z v zarezo stopi. V svečnik se vtakne košček ste-ariuove sveče, katero vedno kviško tišči podloženo elastično pero, da ostaja luč v vedno enaki visokosti, kar je bistveno za zemljino razsvitljevauje. Svečnik tudi na deržalo tišči kolesce, da se ne suče.
Po oklepu in vilicah je deržalo, kakor uže rečeno, v zvezi z ročko R, ki je premankljiva in nateguje trak. — Pod ročko, skozi katero je pretaknjena vertilna os, je žlebato kolce A, ki je v premeru popolnoma enako onemu k{ na deržalu, in derži zemeljsko os vedno v enaki legi, t. j. kazajočo na polarno zvezdo (tečajnico), kar je uzrok spremembe v letnih dobah.
Zgoraj je na ročkovo, v 5° nagnjeno os nasajeno majhno kolce k3, v katerem tiči žica z luno L. To kole, po križajočem se traku z velikim kolescem K v zvezi, vodi okoli zemlje luno, ki jo spremlja mej tekom okoli solnca.
Nad kolčem kt je terdno nasajen majhen plošček B, ki nosi za 231/., stopinj nagnjeno zemeljno os. Pri J derži majhna premakljiva bunčica zemeljsko kroglo, katera mora biti ob času enako-nočja (21. marca in 22. septembra) baš do severnega in južnega tečaja, ob času letnega kresa (povratišča) pa za 2372 stopinj čez tečaj razsvitljena, kar se bode se pozneje pojasnovalo.
Zemeljska obla kaže 5 delov sveta in najvažniše zemljepisne poteze, kot:
1. polutnik ali ravnik (ekvator), največji krog okoli zemlje, čigar točke na vsili straneh oble enako daleč ležč od severnega ln južnega tečaja. Polutnik deli oblo v severno in južno poluto.
2. Od s polutnikom vsporednih krogov (soravnikov) so najvažniši štirije:
A)	naseverni poluti:
a) soravnik, ki je za 2372 stopinj severne širokosti daleč od
polutnika, ali za 66'/2 stopinj od severnega tečaja, imenovan povratnik raka;
b) soravnik, ki jo za 66Y2 stopinj polutniku, ali za 23]/2 sto-
pinj severnemu tečaju oddaljen, imenuje se severni tečajnik;
B)na južni polutivravnoistibmerahjužneširokosti (j. š.):
c) povratnik divjega kozla,
d) južni tečajnik.
Razprostiranje' zemeljne poverbnine med soravniki, t. j. od polutnika do severnega ali južnega tečaja, imenuje se zemljepisna širokostin je po svoji legi ali severna (s. š.), ali južna (j. š.)
3. Od poldnevnikov, ki segajo od severnega do južnega tečaja ter polutnik navpično presekajo, kaže globus štiri najpotrebniše;
a) p er	vi poldnevnik, ki gre memo Af<ike;
b) 90.,	ki presekuje Azijo;
c) 180., ki se razprostira Črez Tiho morje;
d) 270., ki je potegnjen črez severno Ameriko.
Vsaka dežela se razprostira tudi od enega do druzega me-ridjana; ta daljava se imenuje od 1. do 180. stopinje vzhodna (v. d.), od 180. do 360. zahodna dolgost (z. d.), kakor je ali na vzhodni ali zahodui poluti.
4. Ek lip tika, solnčauica, t. j. ona obš, povratnika dotikajoča in ravnik v 23‘/a stopinj velikim kotu presekajoča poteza, ki vežo vse točke, na katere mej letom solnčni žarki baš navpik padajo.
Oba. tečajnika oklepata merzla zemeljna pasa, oba povratnika zajemata ob obeh straneh ravnika vroči pas; mej tečajnikoma in povratnikoma razprostirata se zmerna zemelj na pasa.
Najmanjši del telurija je luna, priterjena na majhno, za 5	stopinj	nagnjeno kolce ks.	To nagnjenje je	potrebno,	sicer
bi	luna in	solnce sleherni mesec	merknila. Lunina	obla	kaže	svitlo
in temno stran.
Pri njenem sukanji okoli zemlje in ž njo vred okoli solnca bi morala svitla zmiraj proti, temna vedno od solnca ober-njena biti, kar se tudi pri poskušnjah pokazuje, ako se namesto te kroglice nasadi drugo iz voska ali iz sredice belega kruha narejeno, ter pusti, da teče pri užgani luči okoli zemlje. Pri razlaganji lunnih prikaznij (mlaj, pervi in zadnji krajec, šČip) služi ta temno in belo pisana kroglica posebno dobro; treba je le svitlo stran vedno z roko obračati proti solncu, ter takč opazovati z zemlje.
Po zemeljuem in luninem sukanji okoli solnca nastajajo različne prikazni. Predno o teh spregovorimo, treba še velikost in daljavo teh nebnih teles nekoliko pregledati in primeriti ju s telurijem.
Solnčno, zemeljno in lunino velikost naj nasledua števila pojasuujo:
Promer solnčni šteje Črez 192.000 milj, tedaj je 112krat večji od zemeljnega;
Promer zemelj ni šteje 1719 milj in promer lune 468 milj, tedaj je ta skoraj 37i0 krat krajši od zemeljnega.
Ako si solnčno oblo mislimo izvotljeno, in da bi v to votlino utaknili zemljo in luno v medsebojni daljavi, t. j. 51.000 milj vsaksebi, ostajalo bi v njej na promeru toliko prostora, da bi zemljo in luno v nespremenjenem razmerji 27akrat še labko premaknili.
Obseg teh teles je 3Y7krat večji od promera.
Poverhnina je 3‘/7krat večja od promerjevega kvadrata.
Telesni na je enaka poverkuini pomnoženi s tretjino polomera.
Daljava zemlje od solnca znaša blizo 21 miljonov milj, torej 12.000 zemeljnih promerov, in lunina daljava od zemlje kacih 51.000 milj, torej blizo 30 zemeljnih promerov.
Vprašanje je zdaj, koliko tem naravnim razmeram zadostuje sostava telurija?
Solnčni promer je 112krat večji od zemeljnega, in ta blizo 4krat večji od luninega. V primeri k zemeljni krogli na teluriji bi morala solnčna biti 5 metrov (2° 4') velika. Lunina velikost je blizo v pravem razmerji z resnico. — Če bi pa solnce na-mestovala kroglica 3" debela, bi moral globus biti ‘/3 linije velik, luna pa jedva vidna pičica. Pod takimi okoliščinami bi pa ne bilo moči razkazovati s skoraj zginljivo majhenimi telesi svetovne razmere; zarad tega moramo prezirati napake te naprave. Baš tako nej moči, na nji pravega razmerja gledč daljave kazati.
Daljave solnčne od zemlje je 12.000, in lunine le 30 zemeljnih promerov. Ko bi hoteli to daljavo na aparatu v naravno razmerje postaviti, morala bi luna 45" (IT7 metrov) in solnce 1500' (474 metrov, ali ravno toliko velikih možkih stopinj) daleč od zemlje biti. Kavau, po kateri bi se taka naprava premikavala,	bi morala	‘/»D milje, t- j- 1200 oralov	obsegati.
Kako se	rabi telurij pri	poduku?
Na sprednjem robu šolske mize baš v sredi se telurij na ploščo priterdi in v znožje deržala D podtakne ploščnato ravnalo ter zraven privije,	ltavnalo mora	pravokotno na	mizo naslonjeno biti,	tako da se dobi križ, ako	se ob miznem	robu, po
ravnalu i njegovi nasprotni strani s kredo čerta potegno. V središči tega križa tedaj stoji telurij nepremakljivo.*) Zdaj se nastavi tako, da zemlja stoji na desni strani deržala (glej podobo!) baš nad robom (čerto), in luna v isti versti mej zemljo in solncem (lučjo) tako nizko, kakor kaže slika. Zgornja stran nagnjenega kolca k2 mora torej proti luči obernjena biti, ne narobe.
*) Glej opombo na zadnje.
—ust
Da se zemeljna os dobiva pravo lego, naj se plošček B, ki nosi zemljo, okoli svoje osi tako zasuče, da nej zemeljna os niti proti solncu, niti od solnca nagnjena, in da njeni spodnji konec pri potovanji od desne proti levi vedno spredaj ostaja. To je eno glavno stališče zemlje in lune, namreč doba spomladanskega enakonočja in mlaja.
Premišljujmo zdaj dvojno zemeljno premikanje, in sicer:
I.	Zemeljno sukanje okoli osi.
Noč in dan.
Solnce razpošilja svojo svitlobo na vse strani v ravnih žarkih. Vsako telo, ki prijde v napotje razširjalne se svitlobe, navzame se je ter se sveti, za saboj pa ima temo, ker goste telesnine žarek ne mote prešiniti, ampak se na poveršji lomi in odbija.
Zemlja, sama na sebi nesvetilna stvar in gosta telesnina, mora torej na pol temna biti. Mislimo si, da smo na oni od soluca proč obernjeni, na nočni strani*), in da se od zahoda proti vzhodu na obli sučemo; prišli bi pri tem vertenji čez nekaj časa na kraj teme in svitlobe, kjer bi zagledali solnce. Tu pravimo: solnce vzhaja, če tudi za prav lemi solncu vzhajamo; jutro je. Pri daljnem vertenji se nahajamo solncu nasproti; solnce stoji v nadglavišči; senca našega života na tleh je zelo majhna, zdaj pravimo, da je poldan. Ko se zemlja še za toliko zasuče, kar je pota storila od jutra do poldneva, dospemo pa na vshodni (nasprotni) kraj svitlobe in teme; začne se mračiti, ker večer nastopa. Od solnca poslovivši se, nas temna noč objema in zopet smo na prejšnjem mestu. Poldnevu baš nasproti je polnoč. To enkratno sukanje okoli osi traja 24 ur; to se pa tudi pravi: Od vsih 360 poldnevnikov (meri-dijauov) na zemlji je drug za drugim srečal navpični solnčni žarek, in ker 15 stopiuj (°) v solučno nadglavišče v eni uri stopi, je vsakemu kraju, ki za 1 stopinjo bolj proti vzhodu leži, tudi za '/is ure (= ^ minute) poprej poldan, nego temu; iz tega je tudi razvidno, da, kedor proti vzhodu potovaje celo zemljo obhodi, en dan preveč, in kdor proti zahodu, en dan premalo šteje.	  (Dalje	prih.)
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
IX. **)
fjykiirg; in Solon.
V pervih Časih je bila pri Gerkih upeljaua monarhična
*) Vsadi žebljiček na polutnik; ta naj namestuje našo stališče.
Pisatelj.
**) Prejšnje sestavke glej v lanskem tečaji.	Ur.
deržavna oblika. Imeli so svoje kralje *), ki nejso imeli posebnih predpravic; darovali so bogovom, bili vojvode v vojski, v miru sklicovali narodne shode, koji so v važnih pitanjih imeli odločevalno besedo. A po narodnem preseljevanji so Gerki dospeli do večje stalnosti, za koje se je jela kultura razvijati.
Za narodnega preseljevanja se je en del Borcev naselil v Lakoniji, si podvergel tamošuje prebivalce ter ustanovil špar-t a n s k o deržavo. Prebivalci te deržave so se ločili v S p a r-tance, ki so bili zmagalci ter reprezentovali plemenitaše; stanovali so v Sparti in od tod tudi njih ime, —v Perioke, per-votne prebivalce, koji so se Borcem baje po pogodbi podvergli, ki so pa morali svojim gospodom velik davek plačevati ter so obderžali svoja posestva, — in Helote, koje so Spartanci, po terdem boji, premagali, ter si jih pohlapčili; oni so morali svojim gospodom polje obdelovati in so bili celč sem ter tja njihovi sužnji.
Spartanska moč se je na zvunaj ubogo malo razvijala, ker ste si bili njih dve kraljevski dinastiji vedno v laseh. Ta razpor je pa uporabljalo plemstvo ter si hotelo prilastiti vso moč. To je pa jako oviralo razvoj kulture, ter pretilo pogin socijalnemu živenju. Sparta je toraj trebala prav radikalne reformacije, koja bi upeljala red.
In bas v tej dobi je živel Lykurg. **)
Lykurg je bil ud kraljevske dinastije in je moral radi intrig zapustiti svojo domovino. Potoval je 10 let po raznih der-žavah ter študiral njih ustavo in običaje. Posebno dolgo se je mudil na Kreti ter študiral tamošnjo od kralja Mina upeljano ustavo. Za njegovega potovanja so pa v Šparti nastajali vedno večji prepiri: vse je uže želelo miru. Kot najpripravnišega moža, ki bi deržavo uredil, so Spartanci smatrali Lykurga in so ga radi tega vabili v domovino nazaj. On se res verne ter sklene, v soglasji z nekoliko velikaši, novo ustavo upeljati. Toda on nej prav za prav upeljal nove ustave, temveč je le staro doriško reformiral. On je obderžal staro razdeljenje prebivalcev ter le Periokom dovolil, da so bili nekoliko deležni vladanja. Spartanci so se le vadili v orožji in se zderžavali vsih poljskih del, dočim so morali Ileloti za nje delati. Obderžal je tudi dve kraljevski dinastiji a omejil njih moč, da so bili potem kralji več ali manje le po imenu, kakor v heroičnej dobi. Le malenkostne, formalne prednosti so imeli kralji pred drugimi Spartanci. Vlada je bila prav za prav v rokah Geružije, koje
*) Kralji in sploh vsi plemenitaši so izpeljovali svoj rod od bo-
§ov in so dejali, da so jih bogovi narodu vladarje postavili. Od tod se an danes prilastek: „po božjej milosti/ — Korona se jo upeljala stoperv pozneje in jo poraenjala, kakor i dan danes, izvolitev kralja od naroda.
**) Lykurg je baje živel okoli 800 let pr. Kr. in je jako mitična osoba,- niti gorski zgodovinarji pred Herodotom ga ne omenjajo.
Slani sta bila oba kralja in 28, najmanje po 60 let starih mož, koje je volila dorijska aristokracija.
Toda v važnejših pitanjih je odločevala narodna skupščina, h katerej je smel prijti vsak 30 let star deržavljan. Te skupščine so bile vsak mesec navadno ob polnej luni. Predsedovali so jim kralji, Geruzija in pozneje tudi Efori. Volila je uradnike in jih odstavljala in odločevala sploh o vseh zadevah a — brez debate.
Narodna skupščina je volila izmej sebe 5 možev ne gledč na njih starost, ki so službovali le eno leto. To so bili Efori, ki so bili pervotno le policija, a so si pozneje prilastili večjo moč, nego so jo imeli kralji in Geruzija. Oni so nadzorovali kralje in uradnike ter jih zatoževali pred sodnijo in jih sem ter tja tudi, ne čakaje na odlok sodnije, kaznovali. Ker je imel narod odločevati vojsko i mir, so oni to uporabili za utikanje v vnanjo politiko. Oni so bili svetovalci kraljev ter šli ž njimi v vojsko in jih tam nadzorovali.
Lykurg je tudi razdelil posestva mej prebivalce enakomerno. Posestva se nejso niti smela prodajati niti deliti. Pervo rojeni je podedoval posestvo po svojem očetu ter redil svoje mlajše brate. Hčere so le takrat podedovale po svojem očetu, če nej imel sinov, a nejso smele za moža vzeti katerega, ki bi bil kaj imel. Da bi Spartauce čisto priproste ohranil, jim je prepovedal zlat in srebern denar in dovolil le železen *).
Prepovedal je tudi pri stavbah vse drugo orodje razun sekire in žage **).
Največ pa je bilo Lykurgu na tem, da odgoji junaški narod, ki bi mogel prevladati — podjarmljene deželane. Radi tega so pa Spartanci ali bili v vojski ali pa so se doma vadili v orožju in hodili na lov. Da mej njimi nej bilo slabotnežev, so vsako novo rojeno dete preiskovali uradniki, in če je bilo slabotno, so ga črez Tajget vergli v brezdno. Terdni otroci so ostali do sedmega leta pri svojih stariših, a potem jih je prevzela deržava ter jih dala učit životovanja, da so postali močni, gibični in znali orožje rabiti. Učili so se tudi pokorščine, serč-nosti, ljubezni do česti, terpeti pomanjkanja, vztrajnosti in zvitosti; to je bil glavni cilj špartanske odgoje ***). Spartancem nej bila mar duševna omika in oblažeuje serca. Radi tega so pa tudi ženske tako odgojevali, kakor dečke, in v njih zatirali pravo ženstvo, kar je bilo družinskemu in sploh socijalnemu živenju jako na kvar.
*) To je bilo pač lehko prepovedati, ker Špartanci takrat srebra in zlata niti poznali nejso. Sicer so pa le pozneji zgodovinarji beržje ko ne to Lykurgu pripisovali.
**) Te prepovedi tudi noj trebalo, ker Spartanci razen sekiro in žage nič orodij imeli nejso.
***) Tudi govoriti so smeli le najpotrebnise in se to kratko in jedro-vito. Od tod tudi „lakonični odgovori".
To ao toraj najglavniše poteze Lykurgovih postav, koje pa niti napisati nej dovolil, češ, da bi bile potem samo napisane, dočim morajo postati prava narodna šega *).
(Dalje i konec).
Stanje šolstva v serbskej kneževini.**)
J. Pajk.
Srbska kneževina ima razve vojinskih šol samo eno više učilišče, licej v Belgradu. Ta se nikakor ne more mčriti s kakovo univerzo, nego je učilišče sredi med našo gimnazijo in tehniko ali univerzo stoječe. Belgradski licej šteje tri odrede ali fakultčte: juridički, filozofički in tebnički. L. 1873 brojil je ta licej 196 slušateljev in 16 profesorjev. — Duhovuičko belgradsko semenišče je od njega oddeljeno ter samosvoje učilišče. Ono ima dva razdelka: enega za domačine, drugega za inostranne slušatelje. Vseh slušateljev je istega leta štelo 286. — Gimnazij s šesterimi razredi šteje Srbija dvoje: v Belgradu in Kragujevcu; nižih gimnazij pak pet, in to dvoje v Belgradu, troje pa po drugih mestih (v Negotinu, Požarevcu in Šabcu). V vseh teh gimnazijah predavalo je 31 učiteljev a slušalo 594 učencev. — Viša realka je edina v Belgradu z 8 učitelji in 98 učenci (1. 1873); nižih realk pa je v Srb ji 10 z 41 učitelji in 459 učenci. Belgradska realka šteje 4 razrede, vse niže realke pak po 2 razreda, samč da ima to število razredov povsod na 4 narasti. V realkah je zevseraa bilo istega leta 557 učencev. — V Belgradu je tudi viša dekliška šola (uže od 1- 1863); obiskuje jo 288 učenk, ktere vse imajo namen, učiteljice postati. — Jako imeniten zavod za Srbijo jo učiteljsko obrazovališče v Kragujevcu (od 1. 1871). Ovo je neka vrsta odgojiščnega zavoda ali semenišča; kajti dobivajo pripravniki tam na državne stroške stan in brano proti zavezi 61etncga državnega službovanja. — Selških šol bilo je koncem leta 1873: 507; 458 za fante, 49 za deklice. Razve teh občeobrazovalnih učilišč ima Srbija poljedeljsko in gozdarsko učilišče v Požarevcu. — Privatnih šol je v Srbiji razmeroma malo: 13, v Belgradu. — Da tako malena državica kakor srbska, zmaga toliko troška na šolstvo, — 868 483 6 frankov na leto — izmislila si je posebni načrt, po kojem nabira potrebna sredstva. Ustanovila si je namreč Srbija posebni šolski zaklad (fond), v kteri mora vsaki
*) Tega ukaza bo je bilo lehko deržati, ker so takrat začeli v Sparti jedva pisati.
**) Ker nismo še o tem šolstvu pisali, radi toga smo ta člauok iz „Zore“ posneli.	Ur.
Srbljin na leto po 1'6 franka vplačevati. Ta dauak (davek) nabira in nalaga se kot glavnica (kapit&l), od koje obrestov se šolstvo vzdržuje. Početkom 1. 1874 znašala je ta glavnica 2,955.157 2 frankov. Uprava tega zaklada spada v področje ministerstva prosvete in bogočastja.
Iz teh črtic vidi se, da Srbija na svoje duševno obra-zovanje mnogo potroša. Ovržen je s tem ugovor, ka Slavjan sam sebi prepuščen ne bi skrbel za šolstvo in obrazovanje dukš,. Ravno nasprotno je istina: primeroma baš slovanski narodi, — akoso količko s v 6 b o d n i (conditio sine qua non) — za ljudstveno obrazovanje raji in več izdajejo, nego zapadni narodi Evrope, Nemce ne izvzcmši. Gledi v tem oziru tudi na krvatsko in rusko šolstvo!
Z druge strani pak se pri opazovanju srbskega šolstva tudi vidi, da ono v prvej vrsti služi sam6 nižim in srednjim skladbam družtva, da Srbi svojo pozornost obračajo najbolj na položenje dobrega temelja občne j izobraženosti naroda, da skrbijo tedaj najprveje za izobraženje množine ljudstva. Pogreša se pak pri vsem srbskem šolstvu pravo središče, tako rekoč vrhovno duševno vodstvo, ktero bi luč prosvete iz sebe pošiljalo na vse kraje, t. j. popolne univerze. Višo izobraženost morajo si do zdaj srbski ukaželjni mladiči iskati na tujih vseučiliščih po vsem svetu. Zahajajo v Pariz, Berlin, Zttrich, Pešto, Beč, Petrograd itd. To je — ako se rčdoma godi — narodnej prosveti na škodo; kajti takovi elementi naroda, premda svetovno izobraženi, niso sposobni kot skladni činitelji ene države sodelovati. Nazori onih dežel, v kojih se srbski mladiči izučujejo (kot juristi, medicinarji, filozofi, tehniki, oficirji), so si v vsakem oziru prenavzkrižni. A ta razcepljenost in neskladnost bode dotlč trajala, dokler Srbi ne dobodo ali vlastnega vseučilišča na domačej zemlji ali — kar se nam v sedanjih okolnostih zdi najpripravnejše — sorodnega in sosednega. Takovo pak je po vsej prilici „hrvatsko sveučilište“ v Zagrebu. Da-si ne sredi jugoslovauskih narodov stojč ipak’ ima imenovano vseučilišče takovih prednostij, kakovih niti belgradsko, zdaj, ne bi moglo imeti. Zagrebačko učilišče leži bliže izobraženega zapada, nego Belgrad; ono svoje učebne moči lehko dobiva iz cele Avstrije po najnaravnejšem potu; ono tako rekoč spaja ciz- in translajtauske Slovenc; ono uže zdaj, ko šče nij dopolnjeno — manjka šče stolic za nekoje predmete na fllozofičkem in juridičkem fakulteta, in celi medicinski odred-belgradski licej daleč nadkriljuje. Poleg tega hrani Zagreb več učenega in učbenskega materiala — akademijo znanostij in umetnostij, muzej, razno zbirke — nego Belgrad. Za tega del bi Srbom priporočali, naj bi oni — otresši se vseh pred sodkov — zagrebačko vseučilišče dotlč smatrali kot svoje
učeno središče, dokler si sami večega ne postavijo. Kajti je po mojem mnenju vsakako skrajni čas, da Srbi svoje učene moči koncentrujejo, bodi si na vlastnik domačih ali na najbližih sosednjih tleh. Ondaj bode vse njih šolstvo dobilo nekakovo notranje jedro in izhodišče, kojega do zdaj šče nčma.
Iz prejšnjih časov.
V 1. številki „§lovenskega učitelja" se pisatelj članka „Pred 25 leti" spominja prejšnjih časov, zlasti delovanja cerkvenega nadzorništva na Kranjskem. Da je gledč kranjskega šolstva popolna istina, kar se v tem spisu pravi, nam dokazuje živo-topis letos umerlega obče spoštovanega domoljuba, nadžupnika Rozmana v Konjicah, kije bil od leta 1851. do 1859. tudi višji ogleda ljudskih šol v lavantinski škofiji. Ta živo-topis v „Matičinem“ Letopisu za 1. 1. nam pa tudi spričuje, da je bil Rozman ves drugačen mož, nego g. Juri Zavašnik na Kranjskem, koga sedaj vladajoča šolska stranka v Ljubljani v vsem posnema. O pokojnemu Rozmanu, beremo v „Letopisu“ te-le gledč šolstva zanimive čertice:
„Leta 1851. postane viši ogleda ljudskih šol vse labod-ske vladikovine. O tej službi piše sam tako-le:	„Viši	šolski
ogleda biti in voditi šolstvo cele škofije je v resnici velika in blaga naloga. Kaj bi človek leliko storil, ko bi smel delati po moralnih in pedagogičnih načelih? Ali kaj! ko so mi bile roke na vse strani zavezane, in nisem druzega bil kakor stroj v vladnih rokah; sem naznanjal in izpeljeval le, kar so mi v Gradcu in Celjovcu velevali, in ko ne bi bilo rajnega škofa Slomšeka, prve tedne bi se bil odpovedal. V Celjovcu je bil šolski svetovalec Simon Rudmaš, ki je bil bistra in umna glava in zatoraj maternega jezika in narodnega razvijanja v šolah ni zatiral, ali v Gradcu sta bila dva zagrizena Nemca, deželna šolska svetovalca: Herman in Jariš, ki sta kotla slovenščino v slovenskih šolah popolno zatreti, in sta me dolžila, da sem sovražnik nemške kulture. Tudi v Ljubljani je bila neka stranka, ki se je kranjščine preterdo deržala in zavirala napredovanje šolstva." Izišle ste takrat po Slomšekovem načrtu in po njegovem uplivu dve knjižici: „Abccednik za slovensko-nemške šole" in „Malo berilo za pervošolce" z novimi oblikami „ega“ itd. Proti vpeljavi teh naučnih šolskih knjig je protestiralo takratno nadzorništvo ljudskih šol na Kranjskem.
Rozman naznani v posebnem obširnem pismu dne 14. decembra 1. 1852. do ministerstva svoje mnenje, i zagovarja s temeljitimi dokazi omenjeni knjižici. To pismo shranjuje se v konjiškej kroniki, v katero ga je lastnoročno zapisal. V dokaz njegovega ostroumnega razsodka i jasnega pogleda v bodočnost
podamo nekatere čertice iz njega. V peti točki p. piše: ,,Da8B da uud dort Lokalismen vorkommen, ist wahr, allein es werden oft W(5rter zu Lokalismen gestempelt, die es keineswegs sind. Z. B. kde, kder etc. Der Čehe sagt „kdc", der Illirier und Russe „gdeu, der Pole „gdzie“; folglich kann man mit grosse-rem Rechte das in Krain gebrauchliche „kje‘‘ als Lokalismus ansehen.“ V 7. točki pravi: Was die sogenannten neuen „oblike" om, ega, da, ti etc. aubetrifft, weiss man wirklich nicbt, ob man lachen soli oder sich argern liber das Zettergeschrei, das dies-binsichtlich erhoben wird, und man mochte meinen, die ganze sloveniscbe Nation Mann flir Mann stehe binter diesem Proteste und wtirde, falls die genannten „oblike“ in den Schulen das BUrgerrecht erlangen, in Rauch und Flamme aufgehen. GlUck-licberweise ist es nicht so: es sind dies blos dtistere Bilder einer milzkranken Pbantasie, es sind herbe Erglisse einer gewissen Fraktion, die jeder Neuerung abbold fiberbaft am Alten fest-biilt. . . . Man frage die Redaction der „Novice“, welcbe eine LieblingslectUre des sloveniseben Volkes sind, man fra^e die Redaction der zu Klagenfurt erscheinenden Zeitschriften: „Šolski prijatelj" und „Sl6venska bčela", vvelche alle die in Rede stebenden „oblike“ adoptirt, ob ibr Leserkreis desvvegen ge-ringer gewordcn. . . . Allerdings gibt es da und dort Antago-uisten, sowie Uberhaupt jede Neuerung Freunde und Feinde fin-det, indessen wie jetzt die Sacben steben, kann man mit einiger Sicberheit propbezeien, dass, bevor ein Decenium vergeht, die Offentlichen Scbulen gebieteriscb fordern wird.
Welche Plane die obgenannte Partei (katero v pervih točkah „Daničarje“ imenuje) brlitet, davon ist der schlagendste Beweis wohl der, dass sie, \vie aus dem vorliegenden Proteste sonnenklar erbellt, in allem Ernste die alte Schreibart „boho-ričica“ genaunt, zurtick wlinscht und gewissermassen fordert, um ja die Slovenen von allem geistigen Verbande mit ihren Stamm-brtidern abzuschneiden, mit einer zweiten chinesiscben Mauer sie hermetiscb abzuschliessen und so ein Mtopien zu grlinden, in das von fremder Bildung kein Sonnenstrahl fiele. — Man will, kurz gesagt, nicbt eine sloveniscbe, sondern eine specificsh krainische Spracbe zu Stande bringen."
Končuje pak svojo apologijo z besedami:	„Mein	Urtheil
stebt also fest „die neuen ,,oblike" in den Eingangs erwabnten Blichern dlirfen auf keinen Fali aufgegeben werden, sie sind mit der fortschreiteuden Bildung der slov. Spracbe identificirt, und sicb nach den vom F. B. Čonsistorium za Laibach angegebenen Normen zu scbreiben bequemen, ware ein Rllckscbritt von min-destens 20 Jabren."
Iz tega se lehko zaključuje, kake sitnosti borse je imel pri svojem poslu. Očitali so mu celč panslavizem, ker je zagovarjal nove oblike, ali take napade odbijati, zdelo se mu je
preotročje. Večkrat je pisal Slomšeku, da bi mu odvzel težko breme raz ram, ali nikoli ni bil uslišan, ker sposobnejega od njega za tako sitno službo najti je bilo pretežko.“
Dopisi.
Iz Gorenjskega. Dovoli, dragi „Učitelj“, da ti tudi iz naših merzlih gorenjskih krajev nekatere čertice pišem, ter nekoliko o našem okrajnem uč. društvu naznanjam.
Na poziv predsodnika okraj, učiteljskega društva, gosp. Fr. Stojc-a, zbrali smo se učitelji radoljskega okraja k občnemu zboru omenjenega društva na 17. dan grudna v Radoljici, da volimo novi odbor za prihodnje društveno leto. Akopram so bila pota jako slaba, vreme neprijetno merzlo in dan kratek, zbralo se nas je vondar 11 učiteljev omenjeni dan v Radoljici. To zborovanje ni imelo sebičnega namena, ampak samo ta dobri namen: naše društvo kolikor mogoče okrepiti. Vodila nas je edina le prislovica, ki se glasi: „V slogi moč rčdi se prava; v slogi se razvija slava." Ob 10. uri prične zborovanje s kratkim, toda jako pod-budljivim govorom g. Fr. Stoječ, predsednik društva, ter k sklepu govora prav priserčno pozdravlja nazoče tovariše, in sklene svoj govor s klicem: „Dobro došli tovariši!"
Po končanem govoru poroča o sedanjim stanji društva, kakor tudj o njegovem delovanji v preteklem letu. Iz sporočila g. predsednika je bilo razvidno, da je materijalno stanje društva jako v revnem stanju, in tudi. da v preteklem letu ni bilo posebno delavno; toda to iz gotovih vzrokov Nadalje naznanja g, predsednik, da mu je 14 učiteljev pismeno naznanilo, da hočejo biti udje društva. Tukaj moram omeniti, da je tukaj od 22 učiteljskih mest 7 praznih. Iz tega sporočila je razvidno, da smo dosta složni, — in da nas navdaja edina želja složno delovati za napredek i omiko naroda svojega. Slava jim!
Po dokončanem sporočilu prične se volitev novega odbora za prihodnje društveno leto. V odbor so bili po večini glasov voljeni naslednji gospodje: Jaka Ukmar z 8, Jaka Zupan z 8, Fr. Stoječ z 7, Fr. Klinar z 5 in Mark. Kovšca z 8 glasovi.
Odbor voli enoglasno Fr. Stojec-a kot predsednika, Mark. Kovšca kot podpredsednika in blagajničarja in Jak. Zupan-a kot zapisnikarja.
Po dokončani volitvi so sklene in določi še naslednjo:
1. Da bode društvo kaj koristilo, potrebuje materijalne podpore* in k temu se skleno, da plača za prihodnje leto vsaki ud 2 forinta, in 1 forint vstopnino, 1 forint pa letnine, in da se to vplačilo vsaj do 2. prosinca plačati mora.
2. Društvo si naroči za prihodnje leto naslednje časopise: „Uči-teljskega Tovariša, Slovenskega Učitelja, Oosterroiehischer Schulbote in PSdagogische Zeitschrift."
Ob enem se tudi določi, da se ima osnovati red, po katerem bode vsak ud časopise prejemal in oddajal, in da nobeden časopis se ne sme čez 2 dni obderžati.
3.	Društvo so vpiše	kot ud v nGlasbeno Matico."
4.	Napraviti se ima	spominska knjiga in društveni pečat.
5.	V prihodnje ima	društvo vsaki drugi mesec redno zborovanjei
in pervo prihodnje bode 11. svečana ob 10. uri v Radoljici.
Na dnevni red prihodnjega zborovanja so stavijo naslednje točke:
а) Važnost in naincn učiteljskega društva; poročevalec Jak. Zupan.
б) Kazalni nauk na pervi stopinji; poreč. Fr. Stoječ, in c) Povoljni nasveti.
Zborovanje se sklene ob ,/i 1 popolndne.
Po dokončanem zborovanji smo se zopet .podali k skupnemu obedu v gostilnico „pri Lectarji", kjer smo si v raznem pomenkovanji in v petju mičnih narodnih pesmic naše telo s prav dobro po strežbo prav dobro okrepili, ter so že v večernem mraku eden od druzega poslovili, in vsak na svoj dom vernili v najboljši nadi, da so v kratkem zopet veseli združimo. Toliko za zdaj. Ako je drago, o prihodnjem zborovanji zopet kaj?*)	M. Kovšca.
Iz ormužkega okraja. Naše učiteljsko društvo imelo je 7. t. m. svojo porijodično sejo v sobi 3toga razreda v Ormuži. Te seje so se udeležili skoraj vsi učitelji tega okraja (le v prihodnje tudi tako!)
Prvosednik, g. Schmiedinger pozdravi navzoče s kratkimi besedami zapisnik zadnje sejo sc prebere in odobri. — Ko se pismo F. Ližek-a, v katorem se za prejeto podporo 4gl. društvu zahvaljujo, in dopis okrajnega glavarstva ptujskega zaradi letnoga poročila našega društva prebere izroči se blagajnikovo poročilo o stanji denarnice trem pregledovalcem (Šijanec. Štronkclj, Štuhec). Potem se voli novi odbor. Voljeni so sledeči gg:
Šijanec, učitelj v Svetinjah, prvosednik Štronkelj, učitelj v Središči, tajnik, Štuhec, učitelj na Holmu, blagajnik. Kovačič, nadučitelj v Središču, in Schmiedinger, učitelj pri Vel. nedelji, odbornika. Odbor voli g. Schmie-dinger-ja za podpredsednika. Predlog, g. Jnrša, naj se društvo kr. š. svetu v Ormužu za porabo šol. sobe zahvali, ter prosi, naj bi šol. svet tudi v prihodnje sobo društvu za zborovanje dovolil, sprejme se. G. Rauschl še pristavi naj društvo tudi podpornim udom zahvalo izreče, kar se tudi sprejme. Končno omeni g. Rauschl neutrudljivo delavnost starega odbora tor želi novemu obilo srečo.
Po dokončani soji zbrali so se vsi učitelji v gostilnici g. Sova, ter se pri zlati kapljici prav po bratovsko imeli.
Slovstvo.
(„Tretje slovensko borilo") od Andreja Praprotnika je v rokopisu uže gotovo; sedaj ga pregledujejo udje (večjidel nepisatelji slovonski in neprijatelji slovenskega šolskega napredka) stalnega odbora kranjske dežolno učiteljsko skupščine. Kedar knjigo ti odobrč, predloži se sl. vladi, da io izda. G. pisatelj pa nameravo to dobro in skerbno sestavljeno knjigo na svitlo dati, če bi se imenovani pregledovalci tudi nepovoljno o
*) Posebno drago nam bode vsako blagovoljno poročilo. Ur.
rokopisu izrazili. — Čujemo, da je uže dvojo „slovenskih zemljepi-sov za narodno šole" v rokopisu gotovih. Eno teh knjig je spisal g. Praprotnik v Ljubljani, kar smo uže v „Slov. učitelju" leta 73, poročali. Drug slovenski zemljepis" za nase solo je poslovenil po nemškem rokopisu g. prof. Heinrich-a znani jezikoslovec g. Levstik v Ljubljani Za to poslednjo knjigo jo bila družba sv. Mohora radi založbe naprošena, toda ni hotela te ponudbe sprejeti. Ker .zemljepisa" v našem jeziku za narodne šole tako nujno potrebujemo, bilo bi pač želeti, da bi si g. pisatelja (eden ali drugi) za svoje rokopise tudi založnikov iskala. — Brez knjig bode pač težko nove učne načerte izpeljevati. Težkosti so pri vsakem predmetu, tako tudi pri „georaetriji.“ Pri tem predmetu bi nekoliko služila Lapajnetova „geometrija.“ Knjiga ta pa še od ministerstva ni odobrena, radi tega je učitelj ne more kar naravnost v svojo šolo vpeljati. Zavoljo tega nameravajo nekatero čveterorazredne šolo na slovenskem Štajerji pri graškem deželnem šolskem svetu za poterjonje (e knjigo prositi. — .Slovenska Matica" je letos troje prav dobrih knjig izdalat namreč: Letopis za 1. 1874., .Prirodoznanski zemljepis" od prof. Jesenka, in .Zgodovino avstrijsko-ogerske monarhije" od Janka Krsnika. (Pripo-roeujemo pri tej priliki vsem učiteljem naša literarna zavoda: .Slovensko Matico" in .Družbo sv. Mohora). —
Horvatsko pedagogijsko slovstvo, na koje hočemo naše čitatelje še večkrat opozorovati, narašča v veliko večji mori, nego našo slovensko. Med novimi pedagogijskimi literarnimi proizvodi na Ilorvatskem naj imenujemo knjige: „11. občna hrvatska učiteljska skupščina v Petrinji. Obširni knjigi, ki ima mnogo izverstnih spisov, je cena samo 50 kr. Metrička mera, knjižica za puk (ljudstvo) in djocu, spisal Lj Tomšič, (rodom slovenski učitelj). Tej umljivo in popularno pisani knjižici je cena samo 12 novčičev. Vsem učiteljem hervatskim in slovenskim bo dobro služila. „Pogled v lučbu“ (kemijo), ki se po 50 kr. dobiva „Horvatski književni zbor tiska: Statistiko narodnih učilnic na Hervatskem, v Slavoniji in Dalmaciji. Kako lepo napredujejo naši sobrati na Hervatskem I
Šolske novice in drobtine.
(.Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“) Napovedana seja 7. januarja v Ormuži je morala radi veliko zime, velikega mraza in snega izostati.*) Skliče se pa sigurno v mesecu februarja; takrat se je nadjati toplejših dni in manj snega. Pri tej priliki vabimo vso gg. odbornike, da premišljujejo, kako naj bi naše društvo delovalo, da bi svojo nalogo boljše izpolnovalo, t. j. da bi vodno več in več koristilo sloven-sko-štajerskfm učiteljem in šolam. Odborniki, katerim ne bo mogočo, osebno udeleževati so soje, naj blagovolč pismeno objaviti predsedniku svoje misli, želje, nasvete in prodlogo, ki pridejo gotovo na dnevni rod prihodnjo seje. Dovoljujemo si pa šo enkrat opomniti naše sedanjo ude, da nam tudi v novem lotu zvesti ostanojo, in vabimo vse drugo učitelje
*) Baš iz istega vzroka ni bilo napovedanega občnega zbora ljutomerskega učiteljskega društva 30. dec. 1. 1.	Ur.
neude, da se v našo versto vstopijo, da bodemo „z združenimi močmi" do večjega napredka dospeli. Društvenina za leto 1875. znaša z naročnino vred 4 gld,
(Kranjska postava) o doneskih od zapuščin k normalnemu šolskemu fonda je od cesarja poterjena. Vslod postavno odpravljene šolnine in vsled te nove postave dobivali bodo kranjski učitelji svoje plače iz normalnega šolskega zaklada in začelo se bode torej vendar enkrat redno izplačevanje.
(Iz deržavnega zbora) imamo še poročati o predlogu tirolskega poslanca dr. Wildauerja, ki je nasvetoval, da naj se postava od ‘25. maja 1868 zastian šolskega nadzorstva tako predela, da bi šolska nadzorstva spadala pod oblast deržavnega zbora in ministerstva, ne pa pod oblast deželnega zbora in dež. šolskega sveta. Ta predlog se je izročil posebnemu odboru v pretres. Deržavni zbor hoče torej vso šolstvo v sebi in pri ministerstvu centralizirati, deželam pa v tej zadevi vse pravico odvzeti. Ako se to zgodi, imeli bomo berž čas c. kr. načelnike pri krajnih šolskih svetih. To je nam mnogo zakrivilo tudi postopanje tirolskega klerikalnega deželnega zbora, kateri ni hotel šolskega nadzorstva v duhu sedanjega časa preustrojiti. Terdoglavnost še nikoli ni koristila.
(Iz kozjanskega okraja) sem nam piše: Učitelj kozjanskega okraja se je pritožil, da ondotni kr. š. načelnik in nadzornik, bodisi z nevednosti, bodisi bojč zamere ljudem, njegov posel čisto zanemarja. Okrajni šolski svet te pritožbe nij prezerl, temveč ovoga moža takoj odstavil *), ter imenoval za namestnika vrlega, značajnega, za omiko in napredek vnetega moža, namreč župana. — S tem postopanjem jo sl. okr. š. svet učitelju njegovo stanje zelo zboljšal. Novi načelnik in kr. š. nad-zoritelj je pervo nedeljo že opominjal ljudi pred cerkvijo zaradi nerednega pošiljanja otrok v šolo, protivši vsem renitentnira staršem s kaznijo, ako bode opominjevanje brez vspoha. — Učiteljsko društvo za okraje: Kozjo, Sevnica in Brežice verlo napreduje; posebno je hvalevredna vzajemnost in kolegijalna ljubezen med učitelji teh okrajev. Čudim, zel6 čudim se pa temu, da ste dve šoli v kozjanskem okraji jako dolgo uže brez učiteljev! Dragi sobratje! Se li bojite priti v gorate kraje?**) Verjemite mi, daje gorati zrak zdrav! Čujem, da podučujeta na teh šolah duhovnika.
(V Celji) se snuje slovenska trirazredna šola za otroke iz celjske okolice, ki je prav potrebno take šole.
(Na Ogerskem) se je v deržavnem zboru še le letos sklonila postava o pokojnini narodnih učiteljev in za leto 1875. se je v ta namen 100,000 gld. v proračun postavilo.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 31. decembra I. 1. so se oprostili šolnine nekateri učenci c. kr. vadnice v Gradci. Na novih ustanovljenih šolah pri sv. Mihaelu in SchcJnaker (slovenskega imena ne vemo) v gornjegradskom okraji naj se tudi krajni šolski sveti ustanovč. Odločilo se je radi posebnega slučaja, da krajni šolski sveti niso kompetentni, da bi posebnih pozdravov od šolske mladine zahtevali.
(Iz kranjskega deželnega šolskega sveta.) V seji 10. dec. se je sledeče zaključilo. Od kranjske deželne uč. skupščine na podlagi ministerjalnih načertov za kranjske šole izdelani učni plani se poterdč in objavijo. Veljati imajo od 1. Febr. 75 naproj. Okrajni šolski sveti pa naj skerbč, da ima vsaka šola svoje telovadišče. — Dokler ga šola nima še, naj se proste in redne vaje pozimi v šoli, poleti pa na katerem koli prostoru blizo šole izpeljujejo. — Od telovadbe more samo deželni šolski svet stare učitelje oprostiti. — Da stalni odbor deželne uč. skupščine sedajne šolske knjigo pregleduje in pretrespje — to se je na znanje vzelo.
*) Kadi šolskega naprodka je to prav, toda postavno pa ni. Ur.
**) Uže mogoče.	Ur.
Da naj bi v slovenskih dr. Močnikovih računicah latinska terminologija prednost imela pred slovensko — to so je pisatelju naznanilo. — Da bi na pisankah namesto slabih pobob zemljčvid Kranjske tiskan bil, to se je naznanilo ljubljanskim knjigarjem. — Vsaka šola mora imeti učna sredstva, ki so zaznamovana v § 71 učnega reda, oziroma v ukazu od 8. okt. 1870. dež. šolsk. sveta. — Sklep doželne uč. konference, da bi se kranjsko šolstvo kot deržavno proglasilo, se no priporočuje ministerstvu, pač pa zboljšanje učiteljskih plač.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učitoljska inpodučiteljska služba v Makolah (okraj slovenska Bistrica) s 550, oziroma 440 (330) gld. in stanovanjem do 22. jan. na kr. š. svet. Učitoljska služba v Laporji (ukr. slov. Bistrica) s 550 gld. in stanovanjem na kr. š. svet do 23. jan. Učiteljska služba na trirazredni šoli pri sv. Trojici v Slov. goricah s 600 gld. do 23. jan. na kr. š. svet. Učiteljski službi pri sv. Antonu in v Zabukovji (v sev-niškem okraji) po 600 gld. in stan. do 28. jan. na kr. šolsko svete.
Na Kranjskem: Nadučiteljska služba v Semiču s 500 gld. in stan. do 31. jan. Učiteljiška služba v Metliki s 400 gld. in stan. do 15. febr.
Na Goriškem: Učitoljska služba v Livku (tolminski okraj) s 400 gld. in stanovanjem in učiteljiška služba v Bovcu s 400 gld. do 31. jan. na kr. š. svet.
V Istri: Učiteljska služba v Brezovici s 430 gld. in stan. do 20. febr. na okraj, šolski svet v Volovskem.
Pemembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Jože Flickor, nadučitelj v Ribnici; g. Anton Rakuša nadučitelj v Mambergu; g. Vihernik. učitelj v gornji Rečici; g. Martin Kranjc, zaterdni podučitolj v Ptuju; g. S ra hotni k Šimen v Laporji je šol v pokoj; gospodična Placida Tomič nadučiteljica na dekliški Šoli v Brežicah; g. Karol Kaligar, učitelj v Jurkloštru.
Na Kranjskem: G. Franco Hlavka, poterj. učit. kandidat, podučitolj na Igu. V Zagorji so novi učitelji in sicer na rudniški gg.: J. P elit ak, (nadučitelj), Jož. Čerin, Al. Jer še in Fr. Jurman, na farni pa g. Pot Gross; g, Pregelj na Vačah in Pečar na Kerki sta menjala s službama; g. Peter Fleisc hman, učitelj v Boštajnu; g. Andr. Kmet, učt. kand. — učitelj v Voklom pri Kranji.
Na Koroškem: G. K. Proširen, (iz Mozirja na Št.) učitolj v Celovcu; g. Rutor, podučitelj v Svečah; g. Voglar, nadučitelj v spodnjem Drauburgu; g. S org o, definitivni učitelj v Lipicbahu.
DC* Tiste lanske gg. naročnike, kateri bodo 1. in 2. jim poslano številko letošnjega „Slovenskega učitelja1* obderžali, smatramo tudi za svoje letošnje naročnike.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajor.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — Tisek „Narodne tiskarne11 v Mariboru.