Sped. in abb. post. IX. gruppo
SANJE IN RESNICA
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM,	16.-30. NOVEMBRA 1951.	Leto	II. — Štev. 29
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	350.— lir, 6. mesečna 180.— Ur.
^ AJr'
»
SENCA l\ PESNIKI
V nemškem, slovstvu je tudi Hoffman-nova povest, ki govori o nekem Petru Schlemilu. Ta je iz požrešnosti po denarju prodal vragu svojo lastno senco. Nam se je pa primerilo baš nasprotno, ker nam je hotel vrag ponagajati, že ko mu nismo hoteli prodati svoje duše, s tem, da nam je dal lepo senco, ki nam je v vsem zelo podobna, nam sledi povsod in vsako našo besedo, vsako našo kretnjo takoj posnema, kakor se pač za takšno senco spodobi. Ko bomo nekoč umrli, bo prenehala obstojati tudi ta senca in skušali bomo živeti čimveč časa in se obdržati v najboljšem zdravju samo zato, da bi tudi ta senca lahko še nadalje živela, pa čeprav njeno življenje ni samostojno, ampak je samo odsev in zato mnogo manjše vrednosti.
V dokaz, da gre v tem primeru samo za telo brez duše, ki je zmožno samo po opičje posnemati naše delo in je dejstvo, da ne zna govoriti na srce ljudstvu, kot samo z našo besedo prestavljeno v njihov jezik. To je morda edini časopis, ki je brez odgovornega urednika in zaradi tega prav lahko trdimo, da je njegov glavni urednik tisti, ki modro u-reja ta listič, prevajalci v italijanščino pa so poročne priče, ki se samo podpišejo na koncu, medtem ko ima pred zakonom vso odgovornost eden tistih, ki ima že drugo nalogo pri nekem drugem časopisu iste vrste in mora zato poslušati u-kaze, ki mu jih daje Ml Castello«, edino zatočišče rimske civilizacije v tej deželi. Drugače bi tudi ne moglo biti, ker glavni urednik daje navodila in naša senca očividno ne more delati drugače, kot da posnema naše delo, pa čeprav zelo nerodno. Nič jo ne briga, če napravi pri tem klavrno figuro. »Veliki mučeniku s trga Loreto v Milanu bo že razumel človeške potrebe svojih vrednih sinov, da je pač treba za vsako ceno vleči barako naprej.
Eden od prevajalcev pa je še precej kratkoviden, kar pa nima posebne važnosti, ker za prevode ni potrebno videti potreb ljudi, katerim se hoče govoriti, ampak je dovolj imeti pred očmi bete-dito, ki ga je potrebno prevesti. Zato je dovolj videti na razdaljo dvajset centimetrov in tako daleč ne vidijo samo tisti, ki imajo sokolji vid, ampak tudi pesniki.
Glede pesnikov moramo takoj pripomniti, da so v starih časih rezervirali vlado po mestih modrim pesnikom, ki so jih smatrali kot predstavnike človeškega razuma. Pozneje je bilo tako na-ziranje samo pobožna želja nekaterih, dokler ni v šestem letu De Gasperijeve ere nek poet Beneške Slovenije stopil na plan in se postavil za političnega preroka in vodnika svojega ljudstva.
Končno pa, če prav pomislimo, nimajo popolnoma napak tisti, ki vidijo vse črno. Pesnik je tista osebnost, ki ne zna razločiti realnosti od sanj ali od domi-šlije. Prav na tej točki pa najdemo podobnost med pesnikom in otrokom; ali naj takim ljudem zaupamo bodočnost našega ljudstva?
V resnici tu ne gre samo za sanje nekega pesnika, ki bi hotel, da bi se kolo zgodovine ustavilo in po vzgledu Goetheja v njegovem »Faustu« kliče času; »trenutek, ustavi se! Toda ustaviti se na položaju suženjstva je nemogoče, saj je korak usmerjen proti svobodi in se trenutek noče ustaviti, niti na željo pesnikov.
Pesniki pa imajo dve različni rešitvi svojega dramatičnega problema: ali nai Postanejo pevci tiste dobe, o kateri i>i ko teli, da bi ostala tudi še za bodoče čase in bo njihova umetnost toliko večja, kolikor bolj bodo sami uvideli, da gre čas naprej in da jih lahko samo umetnost obdrži v življenju pred njihovimi kratkovidnimi očmi, ali pa da postanejo Preroški pesniki tiste realnosti, ki bo nastala v bližnji prihodnosti.
TAKO REŠUJEJO NAŠE GOSPODARSKE PROBLEME
V BENEŠKI SLOVENIJI PRED VOLITVAMI.... IN PO VOLITVAH
MULE IN CESTA |jaje učiteljišče in vzgoja
torka 30. oktobra se ie deset mul V Mašerih in v Mataiuriu na ,ie cesta	•	W
Od torka 30. oktobra se je deset mul začelo seznanjati z gorskimi stezami v sovcdenjski občini. Od konca ceste nosijo te živali na svojih hrbtih potreben material za gradnjo živinskih hlevov in staj v Mašerah in Matajurju. Toda ni samo v tem kraju, da opravljajo mule svojo dolžnost v vojaški službi in delajo za civilne potrebe. Tudi na področju občine v Dreki jih imajo kakšnih 70, ki prenašajo les iz gozdov do nakladišča.
Očividno je delo teh živali zelo koristno prebivalstvu in vsekakor je dobro, da so se oblasti po tolikem prerekanju končno odločile, da bodo pomagale na kakšen način ljudstvu. Vsekakor pa to pomeni, da so življenjski pogoji v teh krajih izredni ker samo v takem primeru je opravičljiva uporaba vojaških mul za civilne potrebe. Pri tem pa se moramo seveda vprašati: »Je li to trajna pomoč, ali samo začasna odredba?«
Jasno je, da problem cest v teh krajih ne more biti rešen s prenosom materiala z mulami. To se lahko dela danes, lahko se bo delalo jutri, dokler bodo trajale izredne okoliščine in dokler bo potreba to delati zaradi splošnega položaja. Toda v bližnji bodočnosti se lahko s takim delom preneha in ljudstvo bo zopet prepuščeno samemu sebi.
Ce je sedaj potrebnih 70 mul za prenos lesa do ceste, bo to potrebno tudi jutri in pojutrišnjem, ker drevesa rastejo vsak dan in kjer jih danes sekamo, bodo zrasla druga, ter se odebelila, dokler tudi ona ne pridejo na vrsto za posek. Življenje se nadaljuje kljub drvarjevi sekiri in les se seka danes in se bo ser kal tudi v prihodnje, saj je potreba po racionelnem izkoriščanju gozda trajna zadeva, za kar pa so potrebne tudi ceste. Kjer gre samo za prevoz lesa morda ni necbhodno potrebna cesta, vsekakor pa moramo tudi v tem primeru govoriti o potrebi žičnice, ki bi problem tega prevoza rešila za trajno in ne samo začasno z izrednimi ukrepi.
Danes so tu mule, jutri pa jih lahko ne bo. Poleg tega pa je treba pri tem u-poštevati tudi koliko stane tako delo, pa čeprav ga opravljajo živali, ki jih vzdržujejo na račun vojske, saj je tudi vojaški proračun na ramenih našega davkoplačevalca.
V Mašerih in v Matajurju pa je cesta vsekakor potrebna, ker jo je treba tukaj zgraditi ne za trenutne, ampak za trajne potrebe prebivalstva. Sedaj se tu gradijo poslopja in je zanje potreben prenos materiala; vedno pa bo treba prinašati sem potrebščine za življenje prebivalstva in skrbeti za prevoz tukajšnjih pridelkov na tržišča v druge kraje. Predvsem pa je treba računati še z nepredvidenimi stvarmi, ki se često dogode povsod, kjer živijo ljudje in lahko se zgodi, da kdo nujno rabi zdravnika, babico ali česa drugega.
Ali naj bo še naprej dopustno, da mi> rajo ljudje iz nekaterih krajev začeti svojo pot v bolnišnico na nosilnicah in na ramenih? Matajur in Mašeri torej upravičeno pričakujejo svojo cesto, ker so velike potrebe, katerim bi ta lahko služila. Isto velja tudi za vse druge vasi, ki se nahajajo v podobnem položaju.
Dejstvo, da so poslali sem deset mul, hoteč s tem olajšati sedanje težave in potolažiti ljudstvo, je samo navidezna rešitev, kakor če damo otroku, ki je lačen, v usta cucelj namočen v sladkorju, namesto, da bi mu dali jesti.
V knjižici, ki jo je izdalo državno učiteljišče v št. Petru Slovenov ob priliki svoje sedemdesetletnice, najdemo po kratkem pregledu zgodovine tega zavoda naslednji zaključek:
»šolska reforma iz leta 1945 temelji na aktivističnih idejah Dewey-a in je vrnila učiteljišču tisti profesionalni značaj, ki mu ga je odvzela Gentilejeva reforma. Obenem pa ga je postavila pred nove probleme, ki jih bo bodočnost prav gotovo rešila.«
To so zelo lepe besede, ker govore o stvari, ki bi morala biti vodilo vse vzgojne aktivnosti. Toda mi imamo pri tem gotove pomisleke, ker ne verjamemo, da odgovarja resnici in dejstvom, ampak da se v praksi hodi po vse drugačni poti.
Ni mogoče govoriti o učiteljišču na eni strani in o ljudskih šolah na drugi, saj učiteljišče nima druge naloge, kot to, da vzgoji dobre učitelje, ki bodo izvrševali svoj poklic prav na ljudskih šolah. Zato ni mogoče govoriti o drugačni o-rientaciji pri pripravi učiteljev in o drugačni njihovi delavnosti v praksi. Aktiv-
Draguò ukupuiemo an počen prodajamo
Usak pametan človek, ki pozna naše kraje, more presodit, de naša zemja tud če je dobro obdelana na more dat tka pardjelka kumetu, de b’ mu zadostovalo za se preživ j et oku an oku ljeta. Edini trošt našega kumeta je, če je dobro Ije-to za sadje, zak s tjem lahko plača da-jila. Ljetos pa je bluo zlo slabo ljeto za sadje, zuna kostanja. Puno je bluo ljetos kostanja po naših gorah; povjedat pa muoramo, de žalostno je videt ob če-tartkah an saboteh tarh od kostanja u Čedadu, zak se laški an taljanski pre-kupci špot djelajo z našim blagam. Naši kumetje se zlo jezijo an njemajo obed-nega veseja pcbjerat kostanj, zak jim ga takuo po nizkim kupu plačujejo, de jim na pridejo plačane še tiste zornade, ki jih zamudé za ga pobrat an znest do cjeste. Governo na praša nas če nam gre slabo kupčija s kostanj am, al pa če nam tuča tud use potuče. Kader pride cajt za plačat dajila, ežator pride z njega boršo eku, tek pa njema denarja, muora kra-
Obmejna trgovina s Slovenijo
V nedeljo dne 4. novembra so se v prostorih Trgovske zbornice v Vidmu sestali župani iz Trbiža, Naborjela, Rezije, Kluz, Brda, Cente, Tajpane, Nem, Ahte-na, Fojde, Torjana, Čedada, št. Petra Slovenov, Podbonesca, Št. Lenarta, Grmeka, Dreke, Srednjega,. Sovodenj, Sv. Ivana ob Nadiži, Praprotnega in iz Corno ai Rosazzo. Sestali so se pod predsedstvom dr. Joba, da bi proučili možnosti trgovinske izmenjave med našo deželo in med sosednjo Slovenijo.
Minila so ze skoraj tri leta, odkar je bil sklenjen videmski sporazum (3. fe-Druarja 1949) med Furlanijo in Slovenijo, po katerem naj bi našli način za povečanje blagovne izmenjave med obema deželama. Od tedaj pa je ta sporazum ostal samo na papirju, čeprav se je zdelo včasih, da ga bodo tudi dejansko izvajali v korist vsega prebivalstva. Od časa do časa, zlasti v zadnjih mesecih, je bilo mnogo govora, kako bi ga priklicali k življenju. Ni naš namen obravna-vati tu, čigava je odgovornost za tak položaj. Dovolj bi bilo če bi vsaj sedaj poiskali način, kako dati malo kisika težkemu gospodarskemu položaju mnogih naših občin s pomočjo takšne izmenjave.
Pri tem pa je treba upoštevati nekaj zelo važnih dejstev, če hočemo vsaj sedaj kreniti po pravi poti. Predvsem je
treba ugotoviti, da predvideva gospodarski sporazum, ki je bil sklenjen pred tremi leti v Vidmu, blagovno izmenjavo med obmejnimi kraji. V sporazumu so jasno navedene občine, ki pridejo pri tem v poštev. V njem je tudi seznam blar ga, ki se ga lahko da v izmenjavo in je navedena tudi količina za posamezne vrste. Iz besedila sporazuma vidimo, da z italijanske strani niso upoštevali posebnih potreb obmejnih občin. Očividno Je namreč in bi moralo biti vsakomur jasno, da te občine ne proizvajajo tkanin, niti niso opremljene za popravilo avtomobilov in strojev, kar je predvideno v sporazumu.
Kakšno vlogo imajo torej te občine v tej zadevi nam nikakor ni mogoče razumeti, razen dejstva, da so hoteli napraviti v njihovem imenu nek sporazum, ki pa prinaša v resnici koristi samo kakšnemu kapitalistu in nekaterim videmskim industrijam.
Vsekakor je nesmiselno napraviti nek trgovski sporazum, ki bi moral temeljiti na gospodarski osnovi in vnesti vanj politično špekulacijo. Nedvomno imajo naše občine potrebo po taki izmenjavi, toda izvršena mora biti v njihovo korist, ne pa v korist drugih pod njihovim imenom.
vo predat, če ima za ohranit svojo siromašno kumetijo. Vemo, de na rodi kostanj posjerode, zatuó tisto blaguó je zlo štjeto, sa je še dobro poznan tist pregovor par nas, ki pravi: »Dok bo kostanj rodil, bo tud svjet gor stau«. A krivica velika je tale za nas, de njemamo odpar-tih vrat za vozit naš kostanj, ku u maj-hano Laško. Svjet je velik an šarok an vjemo, de iudje bi dal velike sude za kostanj, deb ga mjel, kot je šu ankrat od nas u druge dažele, zatuo bi nam méu tud donàs prit governo na pamuoč, an odprjet nam vrata za deb ga mogli vozit pousot kor ga žele. Na tisto vižo, kostanj bi podražu an bi se zbuojšalo življenje judi u naših gorah. Nazadnjo pa, italijanski governo djela use pruot našemu interesu, zak zgodilo se je že vičkrat, de kadar so šli beneški Slovenci zamenjavat kostanj za sjerak u Furlanijo, an če so prepasal linjo videmske Provincje, pod Benetke, je bluo že dost od njih u r.agobarnosti za zgubiti use blaguo, zak so jim ga tjele oblasti uzet. Zatuo pa je potrjeba povjedat rimskim poglavarjam, de naj se ložejo u glavo tole besedo, ki jim jo povemo: »Uoz soda na teče vino, če se ga na dene prjed notar«. Takuo tud iz naših rok, na cvinka denar, če se na po drugim kraj pomaga zaslužit. Sada bo jasno usem judem, zakaj se po usjeh butigah kumrajo naše žene, an govore »Jezuš, Jezuš parpomajte nam, takoviš na moremo iti več naprej, po butigah imamo dugove, može imamo dižo-kupane, blaguó, ki ga mamo za predat nje nič štjeto, kar pa muoramo kupit je buj draguó ku sv. Marka sou. Kunejo governo an pravejo:	»Preklet pastjer
naumen, de takuo malo skarbi za svoje uce«. Kletvina pa že malo pomaga, če uzamemo gor tisto prauco, od Tolminskega grofa, ki pravi, de je gejžlu kume-te, orau ž njim an jim uzeu skoro use blaguó, ki so ga pardjelal. Po vaseh je pcšju svoje hlapce za zvjedet kaj govori ljudstvo od njega. A usaki krat so mu paršli pravit, de ljudstvo ga kune an sovraži. On pa je odgovoru: »Dok me kunejo je še dcbro za me«, čez njekaj caj-ta kar Judje ga njeso mogli viff tarpjet, so začeli pa molit an prosit de Buoh ga štrafi. Kar hlapci pa so mu šli pravit, de judje prosijo Boga za de naj ga Strafa, grof je odgovoru : »Ajej, sada pa sam šu za venčne čase«. An rjes ie bluó, za malo cajta potlé so ga u puščavi uši snje-dle. Tiste naj bo za uzgled, usakemu hudobnemu človeku, ki buozega kumet.a žuli an ž njim orje.
na šola, kot jo zagovarja Dewey priporoča največjo duhovno povezanost med učiteljstvom in učenci, ker nora vzgoja temeljiti na normalnem razvoju učenčeve duševnosti in se posluževati pri tem modrosti in znanosti učitelja.
Dejansko pa izgleda vsa stvar popolnoma drugače. Ce bi hoteli tudi v praksi slediti temu principu, bi morali priznati, da lahko v okolišu, kjer se govori drug jezik, samo domač učitelj, ki pozna govorico, šege in običaje ter značaj otrok, lahko ustvari med sabo in svojimi učenci tisto tesno sodelovanje, ki je potrebno v takih aktivnih šolah, v katerih ni bistvo didaktične aktivnosti učiteljeva veda, ampak so merodajne predvsem potrebe učenca.
V praksi pa vidimo, da sledijo tu starim metodam, ki imajo svoje težišče ne toliko v pouku, kot v mentaliteti učitelja. Te metode imajo namen vzgajati učence na podlagi principa, da jim je treba razviti takšne ideje, kakršne se jim hoče vcepiti.
Po razliki, ki obstója med besedami in dejanji, vidimo tukaj tudi razliko principa pri formiranju učiteljstva in pri izbiri tistih učiteljev, ki poučujejo v teh krajih. Kot smo že rekli, bi morali, če bi hoteli ostati zvesti obljubam, postaviti domače učitelje v tistih krajih, ki se nahajajo v izrednem položaju. V resnici pa se je to storilo le deloma, ker so mnogi učitelji prišli iz Južne Italije ali celo iz krajev, ki se nahajajo sedaj onstran meje. Lahko si mislite v kakšnem duhu delajo ti ljudje in njihovo delo prav gotovo ne temelji na Dewey-evih principih.
Vse to so znana in uradna dejstva in nam pokažejo realno vodilo delavnosti na tem področju. V podkrepitev teh trditev, ki so v r»«protju z gotovimi principi, lahko navedemo tudi primere.
Uradni vestnik šolskega skrbništva govori vedno o popolnem pomanjkanju odnosov med šolo in družino in trdi celo še več: družina kaže, da hoče uničiti to, kar napiavi šola. Take trditve v nesem uradnem vestniku nikakor ni mogoče zapisati brez podlage in tudi nima nobenega pomena, da bi jih še posebej komentirali. Kdor hoče pa imeti še natančnejše podatke, mu lahko postrežemo z njimi iz šolskega okraja v Tarčentu: ravnatelj dr. Giuseppe Grasso in tajnik učitelj Gioffrè sta oba Sicilijana. Med učiteljstvom je tudi nekaj beguncev. Posledica tega bo trda vzgoja kar se tiče duševnosti in kršenje urnikov v materialnem oziru. Posledica so šole, ki niso imele že leta inšpekcije in nikaka obveza gjlede učiteljskega bivališča. Dovolj je da se izvaja vzgojni program po gotovih principih......
Škandali in vlada
Na svetu ni nič novega: to je vse, kar lahko rečemo. Proti vladi so nastale zadnji čas velike obtožbe. Tu imamo škandal z zavarovalnico INA, dalje je prišla na svetlo zadeva s »Federconsorzi«, katere voditelji so hoteli obogateti, če je res, kar piše časopisje, na račun italijanskih davkoplačevalcev.
Vse to je majhna epizoda v velikem procesu korupcije političnega življenja, ki traja že desetletja. Kljub vsej tej vrsti škandalov in korupcij, kljub obtožbam proti demokrščanskt stranki in njenim ljudem, pa vsi soglašajo v tem, da smatrajo De Gasperija kot velikega poštenjaka, ki pa ima to slabost, da se ne zna iznebiti podrepnikov, ki so okrog' njega. Tudi če je res, da je De Gasperi vseskozi pošten, pa moramo pripomniti to, kar pravi nek italijanski pregovor: »Kdor hodi z norci je sam največji norec«.
REZIJA
RAVENCA. — Izvedeli smo, da je kupil najlepši hotel naše vasi »Zlata zvezda«, nek Tržačan. Tudi več drugih javnih obratov je v rokah tujcev, ker naši ljudje nimajo sredstev, da bi mogli tem potom služiti svoj vsakdanji kruh. To je dovolj jasen dokaz, da vlada v naši dolini velika revščina.
LISKJACE. — V naši vasi je bilo dograjeno novo šolsko poslopje. To bo olajšalo mnogo naporov našim otrokom, ker so do sedaj morali hoditi k šolskemu pouku pol ure daleč, po slabih poteh, v Njivo.
GORJANI
FLAJPAN. — Tu naši vas, so možje te boj kapani se zbrali an šli tu Cento akorde jemat s tjem komunam za vida-ti, kako no majo se komportati za mcr-jeti se štakati od Gorjanskega komuna an se uniti Centi.
BREG. — To je rjes, ki naša vas na je ta zadnje od Benečije, ma s tjem to nje rečeno, ki mi mamo koj moučati an plačuvati tase brez mjeti no mar bene-ficeha. Smo brez cjeste an zatuó to nam toča use na harbatu nosti, med tjem, ki tu dosti drugih krajah no se djelajo poti, ki to jih nje škuaži še bizunjo. Zakuó to bi ne se smjelo še za nas no mar hledati? A smo tekaj diuji za beti čisto uzabjeni. Naj obarnejo oči še na našo vas saj smo še mi judje tej te druži.
TARČENT
Asočjacjon turištika »Pro Tarcento« na njema več suojih oficihe tu Via Dante. Jušto dan tjedan od tehà so je prenesli s usemi Cartami tu komun ta na te parvim planu ejtu, ki on je prah kjer e dan bot bi oficih tehnik od ka-muna.
BRDO
NJIVICA. — Naš vaščan Lendaro Peter e uerbu asto za riparate pot, ke od Centa na nese nuotre u Bjelipatok. Dje-lo to če beti za dua milijona nu pu.
NEME
DOBJE. — To je rjes, ki naša vas na je mala, a tu njej proporcjoni na plačuje velike tase komunu. Zatuó ve upraša? mo, ki no ne nas uzabita njemenski po-hlauarji kar to bre za kako djelo riarditi. Pot, ki na veže naša malo uas s planom na je tekaj slaba, ki to ne more več po njej uoziti an anjelé, ki to je jesen an. ki mi ve prodajamo naše par-djelke, ve muoremo tarpjeti veliko škodo par telej neglidženci. Tu našim komune pjesak o ne manča, zatuó to ne bo velikih spež, če to se ha no mar metre kube parpeje an potrosi po cjesti. Kaj na če dobra uoja naših pohlauar-jou, ki tu telih rečeh so nas zapustili.
tajpana
Od noveha šindika 5 ir.o se čakal kej več interesamenta za zoujšati kondicjo-ni judi našega komuna, a tu štjeri mje-sce, ki o ma te inkarik ve moremo rej-či, ki smo ta na tej štampenji koj prej. Obečane cjeste, obečane uode an obeča-no djelo to je šnje use za nardit. Mamo zimo kle ta na prahu, kako to bo morló zatuó nardit tu zimi nekera djela? Takoviš za ljetos ve muoremo se uza-biti use tuo, ki te bo obečano an čakat, ki na pride pomlad za vidat kak začetek. A šindik an ta noua miništracjon od komuna, no bi ne smjeli se uzabit, ki to ma dosti prej začeti se inteiesua-ti za mjeti kej zak burokracija taljana na je tekaj douhà, ki za mjeti štancja-ment za dnó djelo, to ma almanjkuj par ljet prej pratike nardit, no potem hodit trikrat po tjedne touč urata prefetu an njehà dipendentam. A to nje rjes ejta-ko?
Zatuó zvejata se možje, ne stujta spat, zak tu naše uasi no ne pridejo hledat kako ve stojemó, né prefekt, né te dru-zji pohlauarji. Oni no vjedo, ki mi smo živi koj kar to je za povjedat, ki smo dobri Italijani, ki smo najbuojši souda-ti. med tjem, ki no čisto nas pozabjajo kar ve marnò bizunjo beti nahordani za naše cjeste nardit al’ za priti nam na pamuoč.
KARNAHTA. — Tu tim družim tjed-r.u smo zvjedal žalostno novico, ki e u-mar tu Francji TOMASINO Cezar — Rogin po domače kličen — tas naše uasi. Novico e jo parnesou njehà bratar, ki e djelou ž njim an, ki e paršou ta hiši sobeto po njehà smarti.
Ranek Cezar e bi star 29 ljet an e pustou žen6 an nehà maleha otrokà. Te bi simpri dan dobar človek an djelovac. Tu Frančijo e šou tej, ki no muorejo jeti sousje našje možje za morjeti fame-jo preživiti, zak kle tu Taliji djela to se nje morló obrjesti. Te zadnji bot, ki e šou tu Francijo mi ve se ha ljepo nar
hordamo. Z njim so be še druži taz Kar-nahte, ki so nam pustil direcjon zaki ve jim pošijajino naš žornal. On te bi še dan naših abonanih, ponosen beti sin naše zerr.je, ki na je od stuo an stuo ljet martorjana, zaki tu njej to nje rat za priti do usakidanjega kruha. An na žalost tele to nje te parvi kaž, ki naš človek on pusti suo famejo an o ne jo vidi več; šnje te jih bo an šnje to če jih beti, zaki usi naši djelouci so po svje-te, ki no djelajo tu najbuj te hude djela, e j to, ki to najboj je fadija, ejtu, ki no najmankuj plačujejo. Tele to je ži-venje usih nas an tuo med tjem, ki če težje, ki no nas governajo no bi mjeli no mar košjencje, no bi muorli dati našim judem djelo kle ta na naši zemji, ki almankuj kadar na nemù djeloueu pride dižgračja, ki on živenje pusti ta na njim, no morejo njehà judje ha kam-panjati zadnjemu počitku.
Cezar! Mi ne bomo Te pozabil tej, ki njesmo pozabil mijarje an mijarje dru-zih djeloucou, ki so nardil tuo fin. Simpri Cemó Te mjeti prežent, simpri Ti češ beti ta par našemu sarcu. Naša lota na če kontinuati fino, ki ve ne bomo vidali dan, ki našje judje no če se uodinjati kos kruha par svej hiši blizu suojim judem.
AHTEN
MALINA. — To je dan mjesac od tehà, ki naš far e bi poslan tu druhe kraje an od tekrat njeso še preskarbjeli za nam poslati teha noveha. Ne vjemo kaj ve bomo muorli še čakati, koj čemo po-vjedati, ki judje no be tjeli rado vida-ti, ki na se ta rječ prej ki to more naredi.
SUBID. — To nam se tekaj čudno zdi, ki mi ve muoremo plačuvati luč letriko boj draho koj dole na Laškim. Tuo to nje jušto an par nas na bi muorla beti dosti za bujši kup zaki luč, ki na je par-pejana tu naši vasi na nje od SJF.E., ma od naše koperative, ki na bi muorla tuo vidati an znati nam povjedati. Saj ne ba kcperativa od luči nareta tu naši vasi zavuj tehà, ki ve mejmo luč buj za dobar kup, koj to, ki ne nam tjela dati S.F.E. Ce to nje bo zatuó, te bo buj, ki ve luč kupimo od te laške sočjetadi.
EOJDA
KAJ TO NAS JE? Te zadnji čensiment od usjeh judi našega komuna e nam pokazu, ki vasi od hore tej, ki so Cene-bola, Grivó, Podklap, Pedroža an Vile so zlo zmanjšale suoj numer judi če kon-frontamo s čensimentom, ki so ha nar-dili pre 11 ljet, medtjem, ki te vasi, ki so ta na plane so pej povječale popola-cjon. Zatuó če ve hledamo statistiko od teleha čensimenta ve moremo rejči, ki tu cjelim komune to nje kambiamente numerja popolacjoni, zatuó, ki težje judje, ki no mančajo tu vasi slovenske so jih nadomestili težje, ki so porastli tu vasi od plana,
PEDROZA. — U nedeju 4. telega mje-
IZ NAŠIH VASI
sca zavuj slabe ure, ki že od tkaj cajta traja, se je posula hiša Vinaca Antona iz naše vasi. Srečno pa, de se nje nobe-dan nič nardu. Hiša se je muorla prej al’ potem zasut, zak je bla nareta samo na suho, brez maute. Par nas jih je še takih hiš an še se čakamo, de se kaj takega nardi. Judje njeso moril narest svojih hiš po poti zak jim manjka cje-sta, a materjal ga muorajo use parnest na harbatu. Usak se takuó pomisli kaj to košta za parnest vos pjesak, ki na hiša ga ima potrjebo, zatuó jih je vič, ki nar-dijo suoj hram samo s kamanjam an le od zunaj an znctre jih žmautajo neki.
SV. PETER SLOVENOV
Posebno po teli zadnji uojski so par nas judje zló narasli, zak je paršlo u špjetar dost juških judi od usjeh kraju Italije. Zavoj tega se vje, de je par nas velika kriza za ušafat n<5 hišo na fit an tuo useglih čeprii jih je dost, ki so obnovil an povečal suoje stare hiše al pa nardil nové. U zadnjih cajtah se je nardilo rjes dost hiš an tud ne dugo od tuod so postauli fondo kar še za tri nové hiše. Upamo, de se bo na to vižo pomanjšala tista kriza, ki smo jo mjel do donas za hiše, saj smo čul pravit tud, de se bojo začele djelat še hiše za djelouce, za ka-tjere je governo obljubu 14 miljonu.
SLINOUKA U NAŠI VASI. — Moramo povjedat našim kumetam nič dobro novico, zak se je tud par nas parkazala žvinska bolezen slinauka (afta). Ta parvi slučaj se je parkazu u hljevu Gina Benedettija. Takuó targ, ki je usak mjesac par nas, bo za neki cajta zapert.
A2LA. — Kaj se je zgodilo u naši mlekarni, ki tulku‘judje govorijo? Tud po druzih vaseh pravijo, de u naši mlekarni ne gre usé glih. Mi ne vemo pru natanko kaj nje u redu, a čujemo pa judje, de zló kumrajo an radi bi videl, de bi se razčistilo usé tuo kar je bluó, če je rjes, zak nje pru, de se samo govori, am-pa je potrjebno, de se tiste, ki so zakrivil razkrinka an denuncjà jih autorita-di. Ce je rjes usé kar pravjo judje nje tud pru, de ostane še tist mlekar, zak mora bit tud on kaj kriu. Mi smo že prej povjedal, de na vemo pru jasno
kuó so šle tiste reči, a od sada naprej se bomó lepuó informiral an če bo potrjeba bomo tud denuncjal nepoštene judi, ki so kajšno škuodo napravil u mlekarni.
KLENJE. — Pretekli tjedan, u adni zvečerni uri gospuod Bordon iz naše vasi je po cjesti vozu svoj traktor iz Ažle pruot duomu. Naenkrat mu prlae auto-mobil pruot z močnom lučjo, takuó, de Bordon nje nič vidu cjeste par kraju, zak je bil osljepen od tiste močne iuči od automobila, ki nje je premeniu, takuó, de Bordon je padu z traktorjem an vozam pod cjesto an šu končavat u spodnjo njivo. Na srečo človek, ki je vozu se nje nardu slabega, traktor pa je irmi vič
reči polomjenih an utarpu škode za vič tauženfc lir.
PODBONESEC
Paršla je jesen an ž njó tud dežeuje. Nediža, ki teče blizu naših vasi je narasla an na dostih krajih stopa iz svojega brjeha. Tuo se vje, de parnaša veliko škodo njivam an traunikam, ki so tam blizu. Pru bi bluó, de bi se nardilo ankrat tiste zide, ki bi vodo nazaj darža-li, zak če se nimar takuó pusti bo voda počasi odnesla dost zemje an takuó se bo povečala mižerja u naših krajih.
DREKA
Naš kamun ima dost gozdovu, žalostno je pa, de jih njemamo na tajšnim kraju, ki bi jih lahkuó posjekli an par-pejal do cjeste. Podločil, Klabučarji an Sv. štoblankam nizko dol u dolin za reko Idrijo imamo take bukve u gozdu, de na mestih njeso še videl žage an skjere usé zavoj tega, ki so dol u nizki globočin an ki kumetje ne morejo nardit take velike speže za luošt željezno nit, ki bi uljekla darvà gor za vas Ločil. 2e vič ku no ljeto so u njekim gozdu posjekli blizu an taužent kuintalu darvi pa če nje blo alpinu iz Čedada, so ble na mestu u gozdu strohelne. Posjekal so jih za de te debela debla na boju djelali škuodo drugemu lesu an u pondejak 5. november j a smo že u drugo videl vič ku 70 alpinu, ki so mjel bsak svojega mula an so šli venašat tele darvà. Se vje, de za šeft daržavi zak jih žgejo sudatje u Čedadu.	—	Cičigoj. —
SOVODNJE
CEPLETIŠCE. — Tud par nas je biu končan vodovod po tkaj cajta, ki smo ga čakal, a na žalost nam malo služ, zak voda po njem ne pride. Takuó marnò nou vodovod brez vodé.
MATAJUR. — Za prit na pomuoč tistim našim kumetam,, ki djelajo al’ strojejo hljeve, so autoritat pošjale 10 mulcu, ki nosijo na harbatu materjal po-trjeban za to djelo, zak nje cjeste par nas.
SREDNJE
Sabotu 3. telega mjesca sta se poročila Černetič Ernest an Postrenja Irma oba dva iz Srednjega. Zlo sreče an veseja jim želijo usi parjatelji an naš list.
» * *
Onorina Martinova je rodila lepega an zdravega puobča, ki na vernò še kajšno ime mu boju dal. Ta dogodek se je zgodiu pru u cajtu ku je mož biu u Vi-dme u špitalu.
ŠT. LENART
Zadnjo sabotu sta se poročila naša vaščana Lucijan Kovačin an Roson Marija. želimo jim dost sreče an veseja u novim stanu.
* * *
Dne 7. tega mjesca so šli u Francijo 8 djeloueu našega kamuna, ki boju tam djelal kot gozdarji. Na poznamo kajšen je še njih kontrat od djela, upamo pa usé glih, de jim bo Š10 lepuó an jim žel-mó sreče an zdrauje.
ČEDAD
SUDAT SE JE UZEU SAM ŽIVLJENJE. — Nje dugo od tuod, de se je u Cedade sam uzeu življenje sudat Nicco-lini Audisio 22 ljet star iz Viterba. Življenje se je uzeu kar je djelu vahto pred kasarno. Puško je namjeru u sencé, par-tisniu je petelin an se ustrjelu. Ne vje-dó zaki se je ustrjelu, morebit zak je biu naveličan djelat sudat.
UPISOVANJE TE BUOZ1H DRUŽIN. ICamun je dau von aviz, de te buohe družine se muorejo upisat za ljeto 1952 do 30. novemberja tega ljeta če čejo, de jim bo dana pomuoč od kamunskega mjediha, če bojo mjel potrjebo. Upisat se morejo samo tiste družine, ki nje-majo obedneha upisanega u bouniški kasi an de njemajo ne djela ne hrunta.
ZAPERt TARG OD 'ZVINE. — U saboto 3. novemberja so zaprli targ °d žvine u našim mjestu zavuj boljezni : parkljevke an slinavke (afta se ji prav po laško), ki sje spet povernila u našo okuolico. Targ bo zopert do novega aviza.
NOVE KORJERE. — s parvimi dnevi tega mjesca je začela vozit od našega mje3ta nova korjera. Vozila bo od čedajskega placa do vasi Sotselve, ki je deleč tri kilometre od mjesta.
GRMEK
KLODIC. — U nedejo 4. novemberja so naš šindik an srekretar preskarbjel za praznovat dva praznika u naši vasi, to bi bil praznik 4. novemberja an dan nau-guracjona noveha spomenika, ki so ga nardil padlim soudatam od dveh velikih uojskàh našega kamuna. Na tel nau-guracjon je paršlo pur.o gospuodu z automobili iz Čedada an Vidma, med nje-mi je biu tud kolor.el Bepo Cosmacini rojen u Sv. Petru Slovenov, ki je méu tud govor. Pravit nam je paršu, »de ta-Ijanska daržava je vesela mjet pod njo take ljudi, ki znajo živjet an umrjet za branit konfine tele iredentne zemjé«, kot so u naših krajih. Jau je še to »de imena, ki so napišene na telim spomeniku, ostanejo za venčni spomin an če bo trjeba še bojo umarli naši sinovi za branit našo ljepo patrijo«.
Duo od nas se ne bo spominju na tiste naše bratre, ki so dal svoje življenje an padli kot lakno na trauniku kar ga sanosek odseče brez vjedit zaki. Fašizem an raztargani talij anski imperializem so jih pošjal umirat za njih interese po usim svetu s pretežo za arzrešit »rimsko kulturo«. Beneške mamice še manj se bojo pozabile svojih padlih sinou an na pesme, ki so jo zapeli kadar so šli: »zbogom zbogom mamica, kulku krat smi dala krušaca, zdaj bi meu jast za vas skarbjet, pa muoram na uojsko jet....«
Sadà pa so ble matere plačane za sina, ki so ga zredile, z njegovim imenom u kamanu zapisano.
Kolonel Cosmacini, sin Nediške doline, zatuó Slovenc tud on, je govoriu, de paš judje so »italianissimi di origine e di lingua«, kot de bi bli mi takuó naum-ni, da ne vernò h keremu rodu pripadamo. Sa če je méu uha dobré, je mu ču kuó se je pru ta dan po usjeh oštarijah pjela slovenska pjesem, ki bi jo méu tud on zastopit, če nje svojega maternega jezika zatajiu. Troštamo se, de ne bo korlo našim sinovam drugega spomenika-djelat, kut nam je on obeču, de če bo potrjeba še padejo. Zadost je tistega, ki stoji parstavjen na zidu kamuna an ki usaki krat, ki mamice bojo šle mimo jim bo stuoru prit souze u oči. A mi čemo memó djelat an živjet, uojské jo marnò pa do garla. an tist, ki jo nje še sit an ki jo zaderja na jo gre sam pokušat brez zaganjat nas u ohin.
praprotno
STARA GORA. — U nedejo 4. novemberja je paršlo u našo vas puno judi. Tel so bli skor usi tist, ki so bli u uojski an ki so Mariji na Stari Gori ob-jubil de če jim ohran življenje bojo usa-ko ljeto ankrat hodil na to božjo pot za zahualit an izpounit objubo.
TORJAN
MAŽEROLE. — Nje dugo od tega, ku je paršla novica iz Belgije, de je ubilo u mini, kjer je djelou, našega vaščana Viko šuoštarja. Star je biu 48 ljet an je zapustiu 4 otroké an ženo. Zlo je pretresla ta novica našo vas, posebno pa tiste ženč, ki majó svoje rnože u belgijskih minah.
llllllllllimillllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIiiliillll
POŠTA
2e več oseb se je obrnilo na naše uredništvo za pojasnila o starostni pen-ziji do katere imajo pravico tisti, ki so stari nad 65 let. Ker ne moremo vsakemu posebej odpisati, odgovarjamo vsem skupaj danes v kotičku naše male pošte.
Vprašanje starostne penzije bi moralo biti rešeno prav kmalu, ker se prav ser daj razpravlja v rimskem parlamentu o tej stvari in bodo na podlagi tega napravili tudi nov zakon. Nekateri bodo imeli pravico do te penzije že z 60 letom starosti, tistim pa, ki bodo šli v penzijo s 65 letom starosti, se jim bo penzija povišala.
A. TOMAZIN - Brezje. — Informirali smo se o vaši zadevi glede posebne podpore za brezposelnost, ki jo Vam do danes niso še plačali. Vi imate polno prar vico do te podpore, toda dokazati morate pri katerih tvrdkah ste bili zaposleni in koliko časa. Ni važno, če tvrdke pri katerih ste delali niso redno vlagale znamke I.N.P.S., ker za to so one same odgovorne.
J. TOMAZIN — Viskorša. — Obrnili smo se na I.N.P.S., da bi poizvedeli zakaj Vam ne plačujejo družinske doklade za mater in nečakinjo, ki jih morate Vi vzdrževati. Sporočati Vam moramo, da ta urad nam ni mogel odgovoriti, ker niso podatki popolni in sicer je treba, da nam pošljete dekliško ime matere in njeno starost in enako tudi za Vašo nečakinjo.
Lepa je naša zemlja v njeni slikovi i revščini, v kateri ni ničesar m vse. Ko stopiš v dolino se ti zdi, da si prišel v lep in bogat kraj, v katerem si zna ljudstvo z vztrajnim delom pridelati kruh iz kamenja.
Na sliki vidimo križišče pri Ažli, kjer se cesta nenadoma razcepi. Križišče je važno za tistega, ki se obrne levo proti občinam št. Lenard, Srednje, Grmek in Dreka. Je torej važno kar za šest občin in vendar ni tu niti enega cestnega kažipota, ki bi usmerjal popotnika. Samo na levi, na svetilniškem drogu, je napis, ki prepoveduje ribolov (v Italiji se živi od samih prepovedi) in na desni je znamenje, kot simbol tistega trpljenja, ki ga bo popotnik videl na svoji nadaljnji poti.
"	'	'	  "	"	1	i	m—.—	■	mm	i—	 ui__
Štev. 29
MATAJUR
-Stran 3
v
JAKCE STELIN
DIJAŠKI DOM V GORICI
ir.
Po štelinovem naziranju je v človeku Več zmožnosti, ki so med seboj različne in zahtevajo različno mero in način, da Postanejo harmonične in da tvorijo proporcionalen sistem. Neka taka zmožnost se dobro opravlja dokler ne prekoračimo meja, katere ji je dodelila narava.
če je kakšna taka zmožnost pretirana, odvzame ostalim sposobnostim možnost, da bi razvile svojo energijo. Iz tega izvira, da pride do zanemarjanja mnogih dolžnosti in do pokvarjenja čustvovanja. Vsaka sposobnost mora zato imeti ročno določeno funkcijo in opredeljen delokrog, da človek lahko teži k dobremu in da ga tudi doseže. Iz take točne opredelitve izhaja tisto ravnotežje v čustvovanju, ki je predpogoj za moralno delovanje.
Zamisel ravnotežja je glavna v šteli-ncvi teoriji in izhaja neposredno iz one zlate sredine v katero je že Aristotel postavil čednost. Sjer ni soglasja m kjer se moti red, se zgodi kot v sistemu teles v ravnotežju : ako zmanjšamo ali povečamo katero od njih, se razruši ves sistem. Za štelina je cilj morale dosega človeške sreče. Tistim, ki so ga dolžili, da je s to definicijo zanemaril nadnaravno življenje in večno srečo, je odgovoril, da je njegova dolžnost razložiti Aristotelovo doktrino in da ta upošteva samo zemsko življenje in da je v ostalem za krščanskega filozofa dovolj če razlaga nauke, ki ne zavračajo verske doktrine o posmrtnem življenju. Kot Aristotel je tudi Stelin smatral srečo kot končni cilj človeškega delovanja in je v sreči združil čednost in naslado. Hotel je doseči harmonijo naravnih dispozicij, harmonijo čustvovanja in razuma. Iz tega izhaja tisti civilni značaj in praktičen način, ki ga občudujemo v Stelinovi etiki in ki Prav gotovo ne spada med njegove manjše zasluge.
Stelinovo raziskovanje se ne omejuje samo na proučevanje človeka kot po-edinca, ampak se poglobi in ga ocenjuje v zvezi z njegovimi dolžnostmi nasproti človeštvu. Celulo ne moremo vzeti posamezno in brez celotnega organizma, katerega del je in s katerim živi skupaj. Po njegovem nima družba nič izumetničenega ali konvencionalnega, ampak je posledica spontanih nagibov, je delo narave. Tudi pravica ne izhaja, ampak je predhodnik vsakega človeškega pakta; taki pakti so veljavni samo v toliko, v kolikor izhajajo iz nje.
Doslej smo proučevali snov, v kateri se je Stelin najbolj izkazal, t. j. moralno filozofijo. Toda vsestranost njegovega genija se nam pokaže tudi v številnih drugih njegovih spisih, ki obravnavajo fazne argumente in v katerih je pustil neizbrisne sledove.
Kot smo omenili, se je bavil tudi z matematiko lin večkrat so ga vprašali za svet tudi v tej znanosti, še kot mladenič je prevedel iz angleščine v italijanščino »Nove principe linearne perspektive« od Taylorja. jTudi v fiziki je bil doma in je dejal, da je od Newtona prevzel njegovo metodo za znanstveno ob-
ravnavo moralne filozofije: »Jaz delam po newtonijansko: najprej postavim nekatere zakone, ki so že znani iz prakse in iz teh izvajam posledice«.
V njegovih knjigah naletimo često na argumente in vzglede iz geometrije ali fizike, katere ni obvladal samo površno, kot je bilo takrat v navadi pri tistih, ki so se bahali s svojo znanostjo pri elegantnih pojedinah, ampak je znal razpravljati o infinitezimalnih računih, o splošnem gravitacijskem zakonu, o perspektivi in o Euklidovi teoremi. V medicini je videl nevarnost slepega empirizma, ki tipa od primera do primera, brez kriterija in splošnih principov. Razložil je tudi, kako se lahko še bolj poenostavi teorija o bolezni in o rabi zdravil. Dokazal je tudi, koliko večjo korist ima lahko medicina od proučevanj na živem telesu, kot pa od poizkusov na truplih.
Med svojimi »Raznimi deli« nam je zapustil štelin tudi precej pesmi. V polemiki so ga često napadali in njegovo znanost so dolžili, da je Spinoziianska, Hobejanska in celo.... krivoverska. Toda on je bil nad vsemi takimi očitki in cen-
zurami. Ohranil je svoje ime v veliki časti in tudi svojo stolico na univerzi je obdržal dokler ni umrl v samostanu S. Croce.
Bil je vzgled čednosti in znanosti vsej takratni generaciji. V življenju so ga občudovali in mu ploskali, po njegovi smrti pa je ostalo njegovo ime v senci in njegov grob je bil skoraj pozabljen. Tako važna osebnost v zgodovini človeške misli, bi prav gotovo zaslužila boljšo usodo in večjega priznanja od tistih, ki so podedovali njegovo znanost. Čeprav so mnogi pisali o njem in ga hvalili, pa smo še vedno brez kritičnega dela, ki bi prikazalo njegovo življenje in izčrpno obdelalo njegovo filozofsko misel. štelinovska bibliografija je še negotova in nepopolna: njegovo ime in njegovo delo prihajajo do učenjakov skoraj izključno samo potom drobtinic, ki so v knjigah Romagnosija, ki je z ljubeznijo proučeval našega filozofa.
čudno je tudi, da mu niti v Padovi, niti kje drugje niso postavili doprsnega kipa ali spominske plošče, ki bi ovekovečila njegov spomin pri potomcih, čas bi bil, da se popravi tudi to krivico.
——	■•■■d,’
-st'	Hi»	%: -f
«S..	1	.	>Jv
A . j} J*’	_	’	-.	'	V
V tem savodu se učijo tudi otroci iz Beneške Slovenije v svojem materinskem jeziku. Njihovo število narašča iz leta v leto; ne grožnje in ne vabe ne morejo več odvrniti naših staršev od tega, da hočejo dati svojim otrokom takšno vzgojo, da bodo spoštovali svoj jezik, svoj narod in svojo kulturo, proti vsaki nacionalistični ali rasni n.ržnji. V dijaškem domu se vzgajajo učenci v napredne ljudi v tistem mazzinijanskem duhu, ki ga v Italiji vedno bolj pogrešamo.
N/Vi
La »Impero« fu venduta dallo Stato per 130 milioni ai cantieri »Aldo Motosi« di La Spezia; questa ditta ha poi rivenduto il relitto per 700 milioni. Perchè lo Stato ha rinunciato a 570 milioni?
Iz »L’Europeo« dne 21. oktobra 1951.
*
Rifiutata categoricamente l’autonomia alla Slavia Veneta, essa fu divisa in comuni. La burocrazia incominciò a trionfare e montagne di pratiche si ammucchiarono sui tavoli dei segretari comunali. Siccome i documenti e la esuberanza di impiegati costano, (incominciarono a piovere anche le tasse. Tasse per ben cinque secoli gli slavo-veneti non a-vevano pagato. A quelle comunali che non erano sufficienti a ridurre in miseria la zona, vennero ad aggiungersi quelle provinciali e nazionali.
Nel giro di vent’anni, la preesistente floridezza della Slavia Veneta crollò paurosamente. I traffici morirono improvvisamente sotto la tirannia delle »licenze« con relativi bolli. Licenze che venivano concesse secondo i criteri di protezionismo.
Per esistere, gli slavo-veneti dovettero allora emigrare, cosa mai conosciuta in precedenza; dovettero emigrare per guadagnare i denari necessari a pagare le tasse e salvare dal sequestro la casetta ed i campi ai quali erano legati d’affetto.
L’Antonucci definisce la parlata locale »un parlare imbastardito e corrotto«; il Marcotti giudica i cori folcloristici slavo- veneti »un sconcerto di voci rabbiose, di canti stuonati, ragli del quadrupede dalle lunghe orecchie, muggiti del ruminante cornuto, grugniti del grufolante animale da prosciutti ecc.«:	ed
infine l’onorevole Pambri »dei poveri idioti, capofacchini ecc.«.
Citiamo un caso, uno dei tanti, onde
KAJ WV@I
dimostrare come il Governo italiano sia venuto incontro alle popolazioni del comune di San Leonardo durante l’alluvione dell’anno 1886, quando le acque arrecarono un danno di 200.000 lire di quei tempi. Il contributo del patrio Governo fu di lire »mille«. Il resto del danno fu interamente coperto con somme raccolte dalla Curia di Udine e con sovvenzioni degli altri comuni della Slavia Veneta e di privati.
Iz »Corriere di Trieste«.
*
Insomma il nostro sistema politico democratico è come strozzato da tutta una serie di istituti tipicamente fascisti, dalla polizia alla economia, dal codice penale alle norme cooperative.
Iz »II Mondo« dne 3.11.1951.
A Viterbo, invece, il modo della soppressione di Giuliano è passato poco a poco in ombra, mentre hanno acquistato evidenza di primo piano i singolari metodi seguiti dagli organi di polizia, o più esattamente dai funzionari ad essi preposti, nei confronti del banditismo siciliano. Una volta stabilita la strategia della trappola e dell’astuzia, ed innalzato perciò a regime il metodo tattico dei »confidenti«, quei funzionari, chi più chi meno, varcarono il segno della discrezione, qualcuno andò oltre il limite della decenza; altri oltrepassò il confine della legge. L’ispettore Messana scelse come suo confidente il brigante Ferreri, detto Fra Diavolo, assassino condannato all’ergastolo e latitante;	pare che	costui, mentre svolgeva le	mansioni	del
confidente, partecipasse	all’eccidio	di
Portella. Lo stesso ispettore rilasciò al
Ferreri e quindi al Pisciotta tesserini falsi perchè circolassero a libero piacimento. L’ispettore Verdiani trattò con Giuliano, e s’incontrò con lui la vigilia del Natale ’49 (rimane ancora da stabilire l’esattezza delle circostanze: se cioè vi fu anche un festino domestico con panettoni e vino buono. Lo stesso generale Luca, sulla cui risolutezza ed energia non cade alcun dubbio, dopo a-ver commesso più di una infrazione al codice di procedura penale, accettava di contraffare la firma del ministro per accontentare Pisciotta, il quale reclamava un certificato, di »benemerenza«.
Vengano poi i minori. Ad esempio, il capitano Perenze che porta a spasso Pisciotta, che lo ospita dopo la soppressione di Giuliano; che gli scrive delle lettere di questo tenore: »Capisco il tuo dolore per ciò che ha pubblicato »L’Europeo«; ma sta certo che nessuno ci crede: comunque le notizie sono state diffuse da Monreale. L’avvocaticchio ti saluta ed ha bruciato ogni cosa. Mi raccomando di guardarti la salute e stai senza pensieri. Non stare molto tempo a Montelepre e cerca di cambiare indirizzo. Saluti cari. Antonio«.
In questo stupefacente dramma si inseriscono poi con forte incisività le rivalità fra polizia e carabinieri. Anche qui bisognerà limitarsi a qualche risultanza sfuggita durante l’escussione testimoniale. Il generale Luca afferma testualmente: »in un primo tempo, dopo la mia venuta in Sicilia, mi trovai in serie difficoltà :	l’Ispettorato nell’andarsene
aveva trasportato con sè l’archivio«. Il questore di Palermo, Marzano, dichiara: »La cattura di Pisciotta avvenne al termine di dure fatiche«; in realtà il fuo-
rilegge manteneva i contatti coi capitano Perenze, se non era addirittura suo ospite.
Altro elemento sorprendente è il nullismo di cui fece prova qualcuno dei funzionari che si succedettero all’Alto Commissariato. Uno di essi, oggi vice capo della polizia, ha precisato a Viterbo che egli si considerava di passaggio pur essendo a Palermo, perchè in realtà rimaneva titolare della questura di Napoli!
L’on. Sceiba si è rifiutato di aprire l’inchiesta....«
(Iz »II Mondov. dne 3.11.1951).
*
E’ opportuno notare, invece, che contro Sceiba si sono allineati negli ultimi tempi anche gli esponenti della »destra« democristiana, insoddisfatti dei suoi atteggiamenti contrari al MSI e alle cosiddette Forze Nazionali, desiderosi di mettere al suo posto un uomo ancora più duro, magari un ex-generale dei carabinieri... Ma ciò non basta, ovviamente, per ricostituire una verginità al ministro degli Interni. Tanto meno basta a fare insabbiare tutto quanto è emerso sulle collusioni tra banditismo e polizia in Sicilia.
(Iz »Risor g. Socialista« dne 3.11.51). *
In Italia, nell’anno 1950, i reati che hanno dato maggior lavoro alla polizia giudiziaria sono stati i furti semplici (31.591) e quelli aggravati (27.758), le lesioni (14.264) e le truffe (6.640). Non tutti i responsabili però sono stati identificati. I più fortunati risultano i ladri, che a migliaia sono rimasti impuniti. Infatti ne sono stati ammanettati solo 15.492, cioè meno di un terzo.
Insomma, anche se ci costa circa 66 miliardi la Pubblica Sicurezza serve a qualcosa.
(Iz »L'Europeo* dne 28.10.1951).
La nostra lingua
""'»MII»"1.  "'"limili""""'.1 ''Ululili" 'UHI  .".........
La declinazione maschile
Nei precedenti numeri abbiamo visto il primo tipo della declinazione maschile ed abbiamo anche fatto presente che alcuni nomi avevano invece una declinazione oifferente e cioè quelli che escono in č, š, ž, lj, nj. Questi nomi quindi che sono però una piccola parte si declinano in maniera diversa e cioè mentre gli altri nelle desinenze avevano una o questi nei casi relativi la sostituiscono con una e. Cosi per fare qualche esempio mentre »col prato« si dirà »s trav-nik-om, (desinenza quindi om) »col re« si dirà invece »s kralj-em« (quindi desinenza in em).
Allo stesso modo si sostituirà con una c la o che si veniva ad avere nelle desinenze degli altri casi.
E «co comunque il prospetto della declinazione della parola kralj che vuol dito »il re«.
N. kralj = il re 8- kralj-a =■ del re fi' kralj-u «■ al re kralj-a = il re i- pri kralj-u = presso il re *• s kralj-em -= col re
N. kralj-a = i due re g. kralj-ev = dei due re d. kralj-ema = ai due re a. kralj-a = i due re 1. pri kralj-ih presso i due re s. s kralj-ema = coi due re N. kralj-i = i re g. kralj-ev = dei re d. kralj rem = ai re a. kralj-e = i re 1. pri kralj-ih = presso i re s. s kralj-i = coi re Cosi al terzo tipo di declinazione maschile apparterranno quei nomi che nel genitivo singolare assumono come desinenza una ù (accentata) a questo tipo apparterranno pochi nomi e tra essi la maggioranza sarà costituita da nomi composti da una sola sillaba e che terminano con una consonante larga. Ad esempio apparterranno a questo tipo di declinazione i seguenti nomi: led (ghiaccio), gen. ledù, med (miele), gen. medu, sad (frutto), stan (stato condizione), dar (dono, offerta), cvet (fiore), glad (fame), glas (voce), god (onomastico), grad (castello), kvas (lievito), lan (li-
no), las (capello), pas (cintura), plot	d.
(siepe), pot (sudore), prah (polvere), rob	a.
(orlo), rod (generazione), red (ordine),	ì.
sat (favo), sled (orma), smrad (puzza),	s.
sram (vergogna), strah (paura), tat (ladro) e qualche altro.
Ecco comunque un prospetto di questa declinazione:
N. sad = fruto g. sad-ù ■* del frutto
sàd-u = al frutto sad = il frutto pri sad-u = presso il frutto s sad-om ■= col frutto N. sad-ov-a = i due frutti g. sad-ov = dei due frutti d. sad-ov-oma = ai due frutti a. sad-ov-a = i due frutti 1. pri sad-óv-ih ---- presso i due frutti s. s sad-óv-oma coi due frutti
DIJAKI PRI UČENJU.
N. sad-ov-i = i frutti
g. sad-ov = dei frutti
d. sad-ov-om ■= ai frutti
a. sad-ov-e = i frutti
1. pri sad-ov-ih - presso i frutti
s. s sad-ov-i = coi frutti.
•
Nell’ultimo numero noi abbiamo visto di sfuggita che la lingua slovena è quella che ha mantenuto più di tante altre i suoi caratteri originari. Forse non tutti sanno che anche le lingue si trasformano con il passar del tempo e che esse quindi nascono, si fanno adulte e poi anche invecchiano e muoiono così come è invecchiata e morta la lingua latina.
Rispetto alla lingua letteraria noi dobbiamo ricordare che lo sloveno che si parla nella Slavia italiana ha esattamente la stessa costruzione sia nelle parole che nel discorso, solo che in taluni casi le parole sono cresciute in maniera diversa.
Prendiamo ad esempio la parola arcobaleno che nello sloveno primitivo si chiamava božji stou cioè sgabello di Dio (esempio tipico di linguaggio primitivo). Ora questa parola è scomparsa nella lingua letteraria in cui arcobaleno si chiama mavrica. Cosi nell’evoluzione della lingua si è arrivati invece a dire piromaura in val Natisone e mavrica (pron. mauriza) in vai Torre dove però sf è conservato ancora l’uso, seppur raro del vecchio vocabolo primitivo.
I^ZA NAŠE DELO
PREDAN IZIDOR:
Kuo sta Kristus an sv. Petar ušenico mlatila
(Nadaljevanje in konec.)
Nevarni kostanju rak
Po naših vaseh narvič an narbuj poznan sad je kostanj. Pa teli krat vam povemo, de je paršld že zdauno na garda boljezan pruot njemu. Pohledejta o-ku usjeh kostanjah an kjer bota videl, de deblo ima tajšen štrahu, ki gre voz njega tajšna čarna vodà an pod njim umori an posuši usò travó, tiste deblo ima kostanjovega raka. Kostanjovega iaka ga zamerkata tud na tole vižo: kar bote videl na kajšnem mestu, na vjejah al pa na deblu, ki olup poarmeni al poarjavi, buj poznó še strohne an dol pade. Če olup ga olupimo zamerkamo pod njim tiste tjerje bjele farbe, na taj-šnim drevu liscje začne armenjet rak pa se šir an obgrož use vjeje an debla. Liscje po koncujah se poarjavi, dol cju-ne an vjeje se pa posuše. Take drevja je potrjeba par tleh posječ an štor obelit z japnam za, de boljezam se na bo šeri-la, al pa vevartat štrahu kjer je rak an s cementarn zacementat. Takuó bota bo-lezan zadušil.
Varmo tiče, ki so vahta našega dreuja
Usi vesta kajšan šeft djelajo tiče našim drevjam, saj, če jih nje bluo so nam ble že use dreuja posahnile, zak so jih ble Sarveta ujedle. Narvič vrjedni tič so gnice, ščinkouci an žgrabci an zatuo, če le moremo nastuojmo jih uničevat, pač pa, če je mogoče jih še ovarvat pred velikim mrazom, jim dajat jest u prestore
Mali oglasi
Mizarski pomočnik išče zaposlitve. Naslov na upravi »Matajurja«.
Dne 4. novembra sem zgubila na poti Čedad - Stara Gora šop ključev. Poštenega najditelja prosim, da jih odda proti nagradi na upravi lista.
Menjava	denarja
Zlata Sterlina	8475—8575
Napolejon (marengo)	6675—6750
Dolar	678—682
Frank francoski	159—161
Frank švicarski	157—158
Frank belgijski	12,50—12,65
Sterlina karta	1525—1550
Šiling avstrijski	20—21
kamar se hodejo u zime skrivat pred mrazom. Jest metajta iim tud kamar vesta, de hodejo po gozdu u velikih skupinah.
Kadaj je buojš sadit sadjiske dreuja ?
Kumetuške sadijske bukve nam prave-jo takole: narbuojš cajt za sadit drevja je jesen, kar liscje odpade an še celo
U telih zadnjih petnajst dni se je zlo spremeniu kup na targih. Zvina za rejo je podražila. Tud praseta za ubit jih piar čujejo vič ku prej. Kar gre za kup uše-nice, sjerka an otrobi pa muoramo po-vjedat, de kup se je znižu. Sadje je zlo podražiu, tuo zavuj tega, ki ljetos je blo slabo ljeto. Kostanj pa ga plačujejo sada zlo malo. Fižou an grah jih plačujejo ninnar po tistim kupu. Darva za žgat so tud uzdihnile svoj kup an u mjeste jih plačujejo ,malo j manj ku taužent pet stuó lir kuintal na drobno.
Kup, ki ga tle napišemo je tisti, ki smo ga pouzeli od targa na drobno.
SENUO: so ga plačuval po 850 do t>50 lir kuintal; djeteljo pa od 1050 do 1250 lir kuintal; slama imbalana po 500 lir kuintal.
zvina: uoli parve varste od 330 do 380 lir kg; uoli druge varste od 300 do 350 lir kg; krave za meso parve varste od 290 do 300 lir kg; krave druge varste od 220 do 250 lir kg; krave za rejo so jih plačuval od 90 do 150 taužent lir usako; krave breje malo prjet, ku bi mjele za stort an dobré za mljeko so ble plačane od 100 do 180 taužent lir; jenice an jun-čki za rejo od 350 do 360 lir kg; junčki zbrani an potarjeni od zootehnične komisije od 140 do 170 lir usak; teleta od 540 do 580 lir kg.
PRASETA: te majhane praseta za rejo od 7.000 do 10.000 lir usako; praseta opitane za ubit od 450 do 550 lir kg; praseta za ubit ne opitani od 400 do 450 lir kg-
KAKOSE: kakoške od 500 do 550 lir kg; dindje po 550 lir kg; galuobi od 300 do 350 lir usak par; jajca po 36 lir usako.
SER AN MASLO: ser star do dua mje-sca od 450 do 500 lir kg; maslo u mlekarni naret od 900 do 950 lir kg; skuta planinska 300 lir kg; ser star čez dua mje-
zimo, če nam ura parpusti. Dreuje usa-jeno u jesen al pa u zime, pride buj u rahlo zemjo, an se ukoranin, de spomlad začne rast glih ob tistim cajtu ku to druge staro drevje. Tiste drevje, ki ga sadimo u zemjo, muora bit zdravo an mladuó, rauno an nič poškodovano, korenine zdrave an dobré, brez bit osušene. Fianca muora ■mjet pet ljepih veje, z rauno cimo ured, jamo glaboko veko-pano an dobro nagnojeno.
sca ga plačuvajo od 700 do 900 lir kg.
DRVA ZA ŽGAT: bukove, jasena al gabrove suhe od 1.000 do 1.100 lir kuintal; sarove jih plačujejo od 800 do 900 lir kuintal ; drva mehne suorte od 600 do 700 lir kuintal. Bukovo uogje plačujejo od 2600 do 2900 lir kuintal.
LJES ZA NUC: kostanj dua metra doug za prežagat u daske 15 taužent lir meter kubo; čarješnjeu ljes za prežagat od 12 do 13 taužent lir meter kubo; jasen od 11 do 12 taužent lir meter kubo; bukove debla za prežagat od 13 do 14 taužent lir meter kubo. Ves ta kup je plačan na mjestu kjer je ljes posječen če se le more prit do njega s kamjoni al’ z vozmi.
Kup na debelo lelih reči v naši provinci
Druge petnajst dni otubarja:
Ušenica	na kuintal 6300—6400
Sjerak	4600—5000
Ovas	4400—4500
Arš	4900—5000
Kolca	13200—13400
Sončnica	8200—8400
Senuó senožet	900— 950
Djetelja	1050—1100
Slama u balah	450— 500
Seme djetelje	na Kg. 240— 250
Cerfoj »spadone«	200—210
Cerfoj »violetto«	200— 210
čerfoj »incarnato«,	220—Č230
Cerfoj »ladino«	1600—1650
Trava »altissima«	210— 210
Fižou »Karnijski«	160— 170
Fižou ta pisani	140— 145
Fižou ta zelen	125— 143
Kristuš je odgovoriu: »sa jast sam sin Bcžji, kar jast obečan pa moj očja jim da«. »Kaj pa jim damo«, je prašu Petar Kristuša, »de bojo buj bohat za, de te k’ pride odzat tle prašat čečii, mu boju mogli dat an dotu«. »Druzega kot kram-pirja jim ne moremo dat tle u tele visoke breg! an ž njim naj se bojo mal-trali« je jau Kristuš. Rjes je, sa te, ki je hodu po tistih krajih je vidu, de kram-pirja narvič pardjelajo.
Sveta moža sta šla po njih pot le naprej a dugo pot sta mjela še za narest za prit do Kobarida. Usjekla sta ju čes vasi Idersko an Mlinsko, parpravjalo se je dežu, mahlà je bila takuó niško padla, de kumaj se je videlu rokó pred sabo. Takuó je strašno garmjelo ku deb se biu méu svjet posut. Kumetje so hi-tjel z uozmi iz polja damu za, de jih ne šafa sila an tud Kristuš an Petar sta že-njala pruot Iderskemu za, de prjet uša-fata strjehu. Prjet pa ku sta paršla u vas, sta na voznic srečala adnehà uoza zvar njenega. Za uozam pa je biu gospodar, ki je kleču an molu za deb se mu voz zaderu. Ona dva pa sta ga prepasa-la an šla naprej. Paršla sta blizu adnehà potoka an tam je biu že drug voz zvarnjen čez voznicu. Gospodar pa se je maltru an uzdigavu voz z uso njegà močjo an kleu je ku tuča. Kristuš je duerni Petra, de pojmo mu pomagat; skoč-nila sta h vozu an mu ga zaderla gor, potlé sta šla naprej. A Petra ga je skar-bjelo njekej. Poprašu je Kristuša, de za-ki je pomagu zadrjet voz tistemu, ki je kleu na mest tistemu, ki je molu. »Zatuo« je jau Kristuš »Moj očja pravi po-majse, ti bom pomagu, on pa je molu an téu, de mu se sam voz gor zaderé. Te druh pa se je maltru an sam pomagu an ta pa če mu njesmo bli pomagal je biu vič grjeha naredu, sa si ču, de je kleu ku tuča«. Paršla sta u vas Idersko an daž se je uliu ku von iz škafa, ušafal so za spat u njekim seniku, povečerjala sta no malo arženega kruha, ki ga je méu Petar u torbi. Drug dan ku sta ustala sta pogledala na nebuó an use je blo ar-zjasneno. Ku so se naprauli iz Idersice-ga pruot Mlinskemu an Kobaridu po voznic, Kristuš je zaletéu z nogó u nje-ki konjski podkou an je jau Petru, de naj ga poberé. Petar je odgovoriu, de nje urjedno sprehnit harbatà za tist podkou. Kristuš nje nič odgovoriu an je pobrau le mouče podkou an luožu tu gajufo. Ko sta paršld u Kobarid, na targu prodajauke so mjele zadnje čarje-šnje tistega ljeta; Kristuš je šu k kova-čU an prodau mu podkou; za soude pa, ki jih je potegnu je ukupu čarješnje.
Šla sta vos Kobarida čez visoke planin* an geré, sonce je takuó močno pargre-valu, de sta bla takuó mokrà od potu KU de bi bla u Sočo padla. Mjela sta še ur* an pu hoda za prit do vasi Dreženc® Kristuš je začeu trosit čarješnje po staža kjer sta hodila. Petar nje nič jau, P skriuš je pobjeru tele čarješnje an i*-du. Paršla sta na adnó planco kjer j* biu Ijep prastor za počivat pod njekim velikim dobiskim drjevu. Kristuš je ja* Petru, tle se odpočijema an snema tiste čarješnje, ki sam jih u Kobaridu ukupu. Usedenla sta se pod dob, Krist’i arzvije karto an nje ušafu še adné čarješnje noter. »Oj mama moja« je ja* Kristuš »use čarješnje sam zgubiu. Al si vidu ti Petar, ki si šu odzat, de so ri* odletale«?. »Jaa« je jau Petar »še us* sam pobrau an snedu«. »Viš pa si bar dak« je jau Kristuš »za podkou pobrat se ti je stragalu spregnit, si biu buj lje» ku tista čeča, ki smo jo pod Marsina®1 srečali; pa za use čarješnje pobrat kut ku krat si se spregnu«. »Sa, de bi biu tud jast Buoh san biu an jast vjedu, de uoi podkova pridejo čarješnje an lepuó vas prosim, dajte mi dovoljenje za, de boi® samuó an dan jaz za Boga« je jau P* tar. »Boš« je odgovoru Kristuš, »za do-nas tl dovolim«. Paršla sta u vas Dr® ženco, ki glih tist cajt je adnà žena pustila voz hljeva uce past. Jala je »BuoS naj gre pred vam an za vam« an zapj*" la za njimi »Dreženca, Dreženca, bjele učice ta pod no skalico so bjele nožiče«-šla sta skuoze vas an uce so šle za njimi. C j eli dan su hodile uku Petra a® Petar je prašu Kristuša, de zaki hodejo uce ejel dan za njim. »Kaj mene upr»' šaš, sa donàs si ti Buoh — an ta pa si ču ženo u Dreženc kar jih je pustila i* hljeva, ki je jala Buoh naj gre pred vam.an za vam« je jau Kristuš. »Pa so se zmotile« je jau Petar »tle pa hodejo one pred mano an za mano, ne jasi pred njimi an za njimi an ta pa uzami-te nazaj mez me vašu znanje za, de s» ne uce zgubé če ne žena me bo klela«.
»Zgodi naj se po božji voji« je jaU Kristuš, uce so se znaj die u Dreženc on® dva pa sta prehodila še uso slovensko zemjó prjet ku sta šla u nebesa. Zapustil so nam pa tele spomine, ki jih beneški Slovenci pripovedujejo iz roda u rod Zapisu sem jo u našim jeziku kot sai® jo ču od naših starših, u tistim jeziku, ki naši judje lahnejši prebjerajo an ljeu* zastopijo.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMlff Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 4’-
GOSPODARSTVO
(ii ii kipojt ii lirgll
klicala. Cim
ji pomagal. Tedaj je začela vsa obupan® klicati vraga na pomoč.
oba bregova mogočen most, ki se od tedaj imenuje »Hudičev most«.
Reka Nadiža je zelo narasla in njena voda je odnesla vse mostove, tako da je
‘Senešba fjudsRa	fegenda'HllòiCGV TTIOSt
nemogoče priti z enega na drugi breg.	bito brv, ker je hotela na drugo stran re-	čela je prositi Boga na pomoč; ko pa se
a deklica je zamišljena zrla na raz-	ke k svoji materi, ki je ležala bolna. Za-	je ozrla okrog sebe, ni
je klicala. Vsa tresoča se od strahu mu je deklica povedala zakaj se jc tako da-
vrag zvedel za njeno željo, že je zvt
Tedaj se prikaže vrag, grd in strašen, da se ga je deklica zbala in začela pred
njim bežati. Toda vrag jo je kmalu dohitel in zahteval, da ir.u pove, zakaj ga