LETO X. ST. 3 (438) / TRST, GORICA CETRTEK, 27. JANUARJA2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Danijel Devetak
Revscina?!
Y'eC. kot 500 milijonov ljudi bi se lahko reSilo revSCine, 250 milijonov bi jih zvecer ne Slo vec spat lacnih in gotove smrti bi se reSilo 30 milijonov otrok, ko bi bogate drzave v naslednjih letih podvojile financno pomoc revnejSim. Vseh 189 dank; Organizacije zdruzenih narodov je namrec leta 2000 podpisalo listino, s katero so se drzave obvezale, da bodo do leta 2015 razpo-lovile revSCino v svetu. Njihov cilj je bolj kot plemenit, kljub vsemu pa zaradi lakote in skrajnih oblik uboStva Se vedno umira vsak dan 24.000 oseb. Stopili smo v peto leto no-vega tisoCletja in spremenilo se ni niC bistve-nega. Je OZN pozabila na svoje obveze? Strokovnjaki pravijo, da omenjenega dlja ze ne bo mogla veC doseci. Vec kot milijarda ljudi (ena Sestina CloveStva!) Se vedno zivi z manj kot enim evrom na dan. NajbogatejSe svetovne drzave so obljubile, da bodo naj-revnejSim namenile 0,7% bruto notranjega proizvoda, kar res ni veliko, vsekakor pa do-sti veC od tega, kar dejansko vlagajo. Zlasti v nekaterih afriSkih in azijskih drzavah je vsak-danje prezivetje vse prej kot lahka zadeva. Krivde za to ne nosi (vedno) "razviti" svet; ker pa naS planet vse bolj deluje kot sistem veznih posod, imamo dolznost solidarnosti, & ze ne bratstva. To narekuje tudi realistiCen vpogled v mednarodno politiko, saj se razvi-te drzave zapirajo v tehnoloSko zastrazene utrdbe pred mnozicami "razdedinjenih", ki ponoCi kot tatovi iSCejo luknje v mejnih mrezah, da bi le stopili v kako zahodno "obljubljeno dezelo".
Azijska globalna katastrofa je vzbudila mednarodno mobilizacijo; imeli smo obßutek, da sta Evropa in Severna Amerika s svojo ve-likoduSnostjo nosilna protagonista obnove po razdejanju. Nedavni "summit" v Parizu pa je pokazal, da Se vedno obstajajo vozli, ki jim ni videti reSitve. Milijarda ljudi nima do-stopa do pitne vode; vsako leto umira 11 milijonov otrok zaradi bolezni, za katere pri nas obstajajo uänkovita in poceni zdravila; do-bro nabruSeno smrtno koso predstavljajo pandemije (npr. aids, malarija in tuberkulo-za, za katero umirata letno dva milijona ljudi). Tudi Solstvo Se zdaleC ni pravica vseh otrok, zenske so Se vedno predmet podlih trgovanj, milijarda ljudi zivi v "mravljisäh” v predmestjih metropol, onesnazenje pa je ze itak vedno bolj grozec Damoklejev mec... Grozljivo se nam je zdelo, da je zaradi azij-skega cunamija umrlo (do zdaj) skoraj 230.000 ljudi. Res je grozno! Tragedija je bi-la medijsko odlicno "pokrita". Malokdo pa ve, da so npr. v Afriki leta 2003 umrli za aid-som trije milijoni ljudi; da na dan umira za to boleznijo vsaj 1.500 otrok; da v Braziliji umira vsako leto 30.000 mladih zaradi ma-mil; da je bila v Indiji veC kot polovica otrok ze zrtev nasilja. KriviCno bi bilo rec'i, da do-slej ni bilo niC storjenega: agencije OZN, po-samezne drzave, dovekoJjubne ustanove in nevladne organizacije (v prvi vrsti krSCan-ske) veliko prispevajo h gospodarski in druz-beni rasti na prizadetih podroCjih. Zadnji mesec je dokazal, da je to mogoCe. Najbolj izvedljivi in ucinkoviti so manjSi projekti, taki, ki se lahko izogibajo birokratskim mrezam. Brez zajetnejSih drzavnih pri-spevkov pa ne gre. Tudi zato je pomembno, da smo osveSCeni o revSdni v svetu, saj nas udobje ne sme delati neobditljive za tr-pljenje ljudi. Kristjani si tega ne smemo pri-voSdti!
Cunami se torej ni razbesnel samo na dan sv. Stefana 2004. NajrazliCnejSi cunamiji zanjejo vsak dan - po tiho - na tisoCe nedolz-nih zrtev, za katere niti ne vemo, ker med njimi ni... turistov z Zahoda.
Idealizem in predanost Placi lo sta tudi priznanje
i	in	hvaleznost	vseh.	ki
NaSe kulturne in prosvetne dejavnosti temeljijo v glavnem na idealizmu, na prostovoljnem in brezplacnem delu. Vsa povojna desetletja nismo mogli racunati niti na pomoc rnaticne domovine v tedanji Jugoslaviji, ker je podpirala samo del naSe manjSinske skupnosti. To stanje se je spremenilo s samostojnostjo in demokratizacijo Slovenije, ko je ta za&la enakovredno priznavati vse komponente svoje manjSine. Tudi dezela po svojih zakonih zdaj podpira veCji del kulturnih dejavnosti. Tako imamo tudi v naSih organizacijah nekaj usluzbencev, ki pripomorejo k rednemu poteku kulturno-prosvetnega dela. Nekatere pobude se zdaj lahko smiselno uresnitujejo. Ceprav prihajajo sredstva z velikimi zamudami, so nekako zagotovljena.
Kljub temu ne smemo pozabiti, da Se veliko dela sloni na mnogih posameznikih, ki zrtvujejo svoj prosti Cas, svoje mo£i in svoje sposobnosti za skupnost, ki na vodilnih mestih ali kako drugaCe vzdrzujejo in ohranjajo na dostojni ravni naSe dejavnosti ter ostajajo zvesti naSi kulturi ne glede na razne tezave in ovire. Osebno zadoS&nje ob vsakem uspehu in zavest, da je opravljeno delo v prid naSi skupnosti in njeni kulturi, jim poplacata njihov trud.
takSno delo znajo ceniti. Cenijo npr. trud tistih, ki skrbijo, da nam vsako leto izhajajo koledarji in druge publikacije, tistih, ki piSejo, urejajo in objavljajo, tistih, ki organizirajo vsakoletne pomembne prireditve ali skrbijo za predstave in razstave. Cenijo trud pevovodij in organistov, cerkvenih in necerkvenih pevcev, cenijo navduSenje in uspeSnost nepoklicnih dramskih skupin, cenijo trud in skrb za kulturne domove in prostore, v katerih zivijo naSe kulturne in vzgojne ustanove, naS tisk in zalozniSke dejavnosti. In Se bi lahko naStevali.
Poleg omenjenih so Se druge oblike, s katerimi se nesebicnernu delu izrazata priznanje in hvaleznost. Od casa do casa se zgodi, da kak sklad, ustanova ali celo drzava izkazejo priznanje posameznikom ali skupinam. V naSem zamejstvu je npr. dolga leta podeljeval nagrade Sklad DuSana Cerneta, na KoroSkem podeljujejo Tischlerjeve nagrade, iz maticne domovine prihajajo priznanja na raznih ravneh in za razna podrocja. Kdor dela, prav gotovo ne priCakuje priznanja, nagrade ali odlikovanja, vendar so te zanj in za skupnost, ki ji pripada, velikega pomena. Zdi se nam, da je ta aspekt naSega dela treba poudarjati, zlasti ob blizajocem se prazniku slovenske kulture.
Andrej BratüZ
Kratka misel
VeC razlogov za zdrav optimlzem!
Minuli teden je bil za naSo manjSino pomemben. To piSemo brez nepotrebne retorike in patosa, ki sta v naSih vr-stah sicer preveCkrat prisotna in hodita vStric z naSo prego-vorno maloduSnostjo, ko gre za reSevanje naSih pravic, za (ne)izvajanje zaSätnega zakona. Minuli teden je bil pomemben zato, ker so najviSji predstavniki domovine Slovenije jasno povedali, da Slovenija stoji za nami, da nas podpira, da smo kot narodna skupnost sestavni del slovenske-ga naroda.
Predsednik Janez JanSa je v Kobaridu zatrdil, da bo sloven-ska vlada tudi v prihodnje imela naSo skupnost pred ocmi in bo pomagala; izpostavil je tudi zgledno sodelovanje krov-nih organizacij. Po sestanku med predstavniki SSO in SKGZ ter predsednikom slovenske vlade smo izvedeli, da je bil pogovor konkreten, ploden. Prisotnost Illyja in Strassolda v Kobaridu nam govori, da so tudi v naSi dezeli ljudje, ki poz-najo naSe tezave in nam skuSajo pomagati. Dan prej smo na sprejemu stranke Slovenska skupnost v Gorici sliSali poziv k vecji vlogi politike pri reSevanju naSih tezav, a tudi dobre nagovore treh slovenskih politikov iz Drzavnega zbora. V ponedeljek je predsednik DZ RS France Cukjati v Trstu jasno povedal, da mora priti do veCje komunikacije med manjSino in slovensko civilno druzbo. Napovedal je tudi prizadevanje za pomembne novosti na podrocju zagotovlje-nega zastopstva pripadnikov naSe manjSine v Sloveniji.
To je ve£ kot kan&k optimizma ob zaCetku leta!
JUP
je na pohodujqsuqUijci
Jfredsednik Janfer inala v Kobaridu
Foto Montenero
Dezelni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin je imel odmeven politicni govor
iz Gorice in Marij Maver iz Trsta sta 21. t.m. prejela Tischlerjevo nagrado v Celovcu
France Cukjati v Trstu
Predsednik Drzavnega zbora RS je bil 24. januarja gost krovnih organizacij in vecera DSI
Umrl se en italijanski vojak
Nabrezina
Seja dezelnega tajnistva SSk
Vsredo se je na stranki-nem sedezu v Nabrezi-ni sestalo na redni me-sedni seji dezelno tajniStvo stranke Slovenska skupnost. Na dnevnem redu so bile pe-rede tematike, ki se neposred-no tidejo manjSinske stvarno-sti, zacensi z novim dezelnim statutom, ki je bil pred kratkim odobren v pristojni dezelni ko-misiji. Besedilo, ki roma v dezelni svet, kjerpredvidevajo, da ga bodo svetovalci odobrili do konca meseca januarja, pri-naSa nekatere zelo pomembne formulacije, za katere so se predstavniki SSk, v prvi vrsti s svetovalcem Mirkom Spacapanom, posebno prizadevali. Ce povzamemo, gre tu predvsem za napore, ki so vendar prine-sli do uradnega Stirijezidnega naziva dezele Furlanije-Julijske krajine; za razliko med narod-nostno skupnostjo, kakrSna je slovenska v F-Jk, in jezikovni-
FotoJMP
mi skupnostmi, kakrSne sta furlanska in nemSka, ki sta pri-sotni v naSi dezeli; za formula-cijo 32. dlena o izvolitvi pri-padnika manjSine, ki dopuSda sprejem evropskega modela volilnih povezav, kar je ob pri-pravi besedila novega dezelnega volilnega zakona pomemb-
na iztodnica.
SSk je tako lahko dokaj zadovoljna z dosezenimi re-zultati, saj se je napor obrestoval, pomembno pa je tudi, da se je bist-veno izboljSala tudi klima soodanja, ki je bila od same-ga zadetka debate okoli statuta bist-veno slabSa. V na-slednjih tednih pa bo predvsem pomembno, da pod-pre omenjeni tek-st dim SirSa poli-tidna vedina de-zelnih svetoval-
cev.
V naslednjih mesecih daka dezelno vedino kar nekaj preizkuSenj, in sicer od refor-me krajevnih uprav, do zakona o druzini in sociali, o malih in srednjih podjetjih, o javnih delih ipd.
/stran 14
Pomembno obvestilo
Sluzba za jezikovne in kulturne identitete ter za dezelne rojake v tujini sporoda, da v pone-deljek, 31. januarja 2005, zapade rok za pred-lozitev proSenj za prispevke, ki jih bo Dezela nakazala v finandnem letu 2005 v smislu dl. 5 DZ St. 23/2001.
CI. 5 DZ St. 23/2001 predvideva dodelitev pri-spevkov iz "Sklada za podporo kulturnih, umetnostnih, Sportnih, rekreacijskih, znanst-venih, vzgojnih, informativnih in zalozni-Skih dejavnosti, ki jih prirejajo in vodijo usta-nove in druStva slovenske manjSine", v smislu CI. 16 zakona ät. 38/2001 (zaSditni zakon slovenske manjSine v Italiji).
Poleg prispevkov, namenjenih ustanovam, ki
so primarnega pomena za slovensko manj-Sino, so predvideni prispevki v podporo kulturne, umetniSke, Sportne, rekreacijske, znanstvene, vzgojne, informativne in zaloz-niSke dejavnosti manjSinskih ustanov in druStev ter prispevki za izvedbo posebnih nadrtov za izredne pobude, ki so posebnega pomena za slovensko manjSino. Zainteresirani lahko vlozijo proSnje na kolko-vanem papirju v uradnih urah v pisarnah v Trstu v ul. del Lavatoio, 1 (Sprejemni urad v 2. nadstropju) ali v Vidmu na trgu XX. sep-tembra 23 (1. nadstropje), oziroma poSljejo po poSti na navedena naslova. V tem prime-ru bo veljal za termin datum na zigu poSiljke.
Prevzem zelezarne v Skednju?
Rusi prihajajo...
Po propadu kandidature za razstavo Expo 2008 se razodaranje in zbeganost v trzaSkih politidnih in gospo-darskih krogih Se nista polegli. Problem mesta v zvezi z njego-vim gospodarskim zagonom spet vidno stopa v ospredje. Predstavniki raznih javnih ustanov skuSajo z raznimi pred-logi pomiriti javnost po ome-njenem neuspehu. Predsednik trgovinske zbornice Paoletti je, recimo, predlagal, naj bi se na delu obmodja starega prista-nisca proti Barkovljam uredilo veliko pristajaliSde za turistidne jadrnice, zupan Dipiazza pa vz-traja, da je treba nadaljevati z napori za urbanistidno preure-ditev starega pristaniSda, dezelni predsednik Illy pa daje v raz-mislek pobudo, da bi Trst izko-ristil izkuSnje in se ponovno vkljudil v igro za prireditev raz-stave leta 2012. Naj omenimo Se, da je trzaSki obdinski sveto-valec in podzupan Lippi iz vrst Nacionalnega zavezniStva pri-Sel na dan s predlogom, naj bi Trst in Ljubljana skupno kandi-dirala za organiziranje svetov-ne razstave leta 2015. Ko so ga vpraSali, Ce se s to pobudo stri-nja tudi vodstvo njegove stranke, je dejal, da gre za njegov strogo osebni predlog, ki ga utemeljuje z dejstvom, da je bila ena Sibkih tock trzaSke kandidature za Expo 2008 ravno pomanjkanje SirSega zemljepi-
snega zaledja.
Ob tej priloznosti pa moramo zabeleziti nastopanje znanega bivSega trzaSkega poslovneza s kavo Prima Rovisa, ki se po umiku iz aktivnega trgovskega poslovanja (iz zdravstvenih raz-logov) z raznimi pobudami pri-zadeva, da bi se zaustavilo go-spodarsko propadanje mesta. Znana so zlasti njegova priza-devanja v okviru zdruzenja ci-vilne druzbe "Amare Trieste" za ohranitev samostojnosti otro-Ske bolniSnice Burlo Garofalo, ki jo hodejo prikljuditi sploäni bolniSnici na Katinari. Odloc-no si tudi prizadeva, da bi rim-ska vlada trzaSki pokrajini priz-nala najSirSo avtonomijo (ka-krSno imata bocenska in tri-dentinska pokrajina v okviru skupne dezele Juzni Tirol-Tri-dentinsko) zlasti na finandnem podrodju. Prav tako odlodno zagovarja staliSde, da je treba ohraniti delovanje starega pri-staniSda, ne pa ga izniditi z dru-gadnimi urbanistidnimi izbira-mi. Ta svoja staliSda brani in utemeljuje v periodidnih samo-pladniSkih oddajah po neki za-sedni krajevni televiziji. Posebno pered aktualen pro-blem je delovanje zelezarne pod Skednjem, ki po eni strani neizbezno onesnazuje zlasti tamkajSnje obljudeno podro-dje, po drugi strani pa zaposluje nad 600 delavcev. Politidni in sindikalni dejavniki ze dalj da-
sa nadrtujejo, da bi njeno delovanje ustavili tja do leta 2009, a do danes ni Se konkretnih nadr-tov o alternativni zaposlitvi pri-zadetih delavcev. Prav v zad-njem dasu pa povpraSevanje po jeklarskih proizvodih na sve-tovnem trgu naraSda predvsem po zaslugi Kitajske, ki se v tem dasu naglo industrializira. To je spravilo v zadrego, deprav se to dudno sliSi, tukajSnje pobud-nike in zagovornike dimprej-Snjega zaprtja Skedenjske zelezarne, ki bi tako morali prevze-ti odgovornost za zaprtje po-slovno aktivnega industrijske-ga obrata. Zadevo so dodatno zakomplicirale vesti, da se za prevzem vedinskega deleza druzbe Lucchini, ki sedaj u-pravlja zelezarno, resno zani-ma veliko rusko jeklarsko pod-jetje Severstal. Po zadnjih po-datkih kaze, da je omenjeno rusko podjetje ze predlozilo svojo stvarno ponudbo.
To je, kot redeno, po svoje pre-senetilo trzaSke politidne in sindikalne kroge, ki bi zeleli odpraviti Skedenjsko zelezarno. To je prava ironija usode trzaSkega mesta, ki nemodno spremlja dogajanje, samo pa nima jasnih pojmov, kaj prav-zaprav hode, Se manj pa enotne volje po korenitem zasuku. Pred kratkim je, kot znano, so-sednja slovenska Luka Köper morala opustiti upravljanje kontejnerskega prometa na sedmem pomolu, sedaj pa v zelezarno pod Skednjem prihajajo Rusi...
Alojz Tul
Povejmo na glas
Bog zagotovo ni vojna
V bistvu je zalostno, kadar se sklicujemo na Boga pri tistih svojih naCrtih, s katerimi zeli-mo na diuge delovati s silo. Lahko smo bili boleCe prizadeti, lahko se nam je zgodila ve-lika krivica in imamo torej vse razloge, da poravnamo raCune in si izborimopravico in zadoSdenje. Imamo lahko torej vse razloge, a pri vracanju udarca ne kliämo na pomoc Boga. Ni bil namreC Bog, ki nas je udaril, zato tudi ne more biti soudelezen tedaj, ko s svoje strani udarce premiSljeno vraCamo.
Toliko bolj je navedenoprepridanje veljavno takrat, kadar ne gre za moje odnose do dru-ge osebe in drugih oseb, torej za zasebno zivljenje, ampak so v igri odnosi med enim in drugim narodom, eno in drugo drzavo, eno in drugo civilizacijo. Kajti v tem prime-ru pri obracunavanju ne gre za prizadevanje drugega zgolj z maSCevalno besedo, zzahrbt-nostjo, ki zeli Skodovati, ampak gre za vojno v dobesednem pomenu besede. In kadar gre za vojno v dobesednem pomenu besede, tedaj je toliko bolj zavajajoäe, Ce se sklicujmo na Boga, kotse je to zgodilo ob umestitvi no-ve ameriSke vlade.
Kdo bo pomislil, da je priporoöjivo, da se pri naCrtih, ki imajo v mislih uporabo sile, ne sklicujemo na Boga zato, ker bi nas Bogzara-di tega lahko kaznoval. Ne, Bog nas zaradi tega ne bo kaznoval, tudi ne bo preprccil, da ga bomo kot tolikokrat doslej instrumentali-zirali, ko oätno neprevzemamo odgovorno-sti za svoja dejanja. Ne bo nas kaznoval, pad pa bomo mi sami zapustili blagodejne pok-rajine njegove blizine in, kar je najhuje, bo-
mo s svojim instrumentaliziranjem paäili njegovo podobo, padili njegovo resniCno na-ravo. Se naprej bo za nas vse drugo kot le do-bronamerno bitje, ki nas ljubeCe SCiti in va-ruje, nas reSuje stisk in se postavi na naSo stran vselej, kadar iskreno zelimo drugemu Cloveku dobro. Se naprej bo za nas tudi trdo-sräen in krut, saj nam menda On z roko drugega üoveka zadaja udarce v zasebnem zivljenju, saj menda On dviguje vojsko ene-ga naroda proti drugemu narodu, proti drugi drzavi, proti drugi civilizaciji, oziroma pri vseh teh dogodkih sodeluje. Sodeluje in je torej tudi unidenje in je smrtin je vojna. Bog naj bi lahko torej bil tudi vojna?!
Kadar se posameznik ali drzave sklicujejo na Boga, pri tem pa imajo v mislih uporabo sile, tedaj to ni dobro znamenje. To pomeni, da zelijo stvari skrajno zaostrovati in se tega tudi zavedajo. Zavedajo se, da igrajo na mo£ tvegano in v osnovi skrajno vpraSljivo igro, v tolikSni meri tvegano in vpraSljivo, da zanjo potrebujejo zaSCito Boga ali celo njegovo privolitev. IstoCasno pa morajo tega iste-ga Boga od tarn, kjer je, namre£ v kraljestvu resniCne in trdno obstojne dobrote, nekako potisniti navzdol, zatemniti njegovo ljubeclo naravo, da ne bi preglasno opozarjala, kako bi bilo za vse ljudi koristno, da se vnobenem imenu ne bi odloiüali za nasilje.
Bog torej zagotovo ni vojna in ni nikdar bil vojna in to dejstvo bo moralo üoveStvo v svoje dobro enkrat in dokonfno brez pot-varjanj sprejeti.
Janez PovSe
Misija v Iraku zahtevala
novo zrtev
Smrt 31-letnega poddast-nika italijanske vojske Si-mona Cole v Iraku je vsaj za nekaj dni odvrnila glavno pozornost italijanske javnosti od trenutno najbolj aktualnih notranjepo-litidnih do-godkov.
Poddastnik Cola je umrl na krovu he-likopterja, ki je v nizkem letu nadziral podrodje, za katerega je pristojen italijanski voja-Ski oddelek v Iraku. Poddastnik je bil mitraljezec in ga je os-trostrelec za-del narav-nost pod pazduho, tako da mu ni
prav nid koristil zaSditni jopid. Cola zapuSda zeno in Sestme-sedno hderko. Njegovo truplo so prepeljali v domovino in ga pokopali na drzavne stroSke. Prisotni so bili najviSji predstavniki drzave s predsedni-kom Ciampijem na delu.
Do zdaj je v Iraku padlo 25 ita-lijanskih vojakov. V sredstvih mnozidnega obveSdanja se medtem nadaljuje ostra pole-mika, deS da italijanska vojska uporablja v Iraku helikopterje, ki nikakor ne ustrezajo tam-kajSnjim razmeram in potre-bam. Pojavili so se tudi glaso-vi, deS da je sam obrambni minister Martino prepovedal u-porabo vojaSkih helikopterjev "Mangusta" z neprobojnimi oklepi, ki jim ostrostrelci nikakor ne morejo do zivega. Minister pa je takoj pojasnil, da takSne prepovedi z njegove strani ni nikdar bilo. Pojavili so se tudi glasovi, da bo italijanski vojaSki oddelek v Ira-
ku kmalu imel na razpolago tudi nekaj helikopterjev "Mangusta". Nekatere politidne stranke pa dedalje glasneje zahtevajo, naj Italija takoj u-makne svoje vojake iz Iraka,
medtem ko vlada ponavlja znano staliSde, da bo do umika priSlo v trenutku, ki ga bo do-lodila iraSka vlada sama. Nadaljujejo se seveda priprave na dezelne volitve, ki bodo dez slabe tri mesece v 14 italijan-skih dezelah in bodo gotovo tudi verodostojen test za dr-zavnozborske volitve, s katerimi se bo prihodnje leto konda-la sedanja legislatura, ki je do-mena Doma svoboSdin, to je desnosredinskega volilnega
zavezniStva. Kot je bilo prida-kovati, se je ministrskemu predseniku Silviu Berlusconiju posredilo odstraniti nesoglasja v zavezniStvu, tako da bo sled-nje, z redkimi izjemami, na-stopilo na dezelnih volitvah z enotnimi listami. Se najbolj zgovoren je primer Lombar-dije, kjer se je dosedanji predsednik dezelne vlade Formigo-ni (gre za njegov drugi man-dat) odpovedal samostojni kandidaturi in bo torej pred-sedniSki kandi-dat vsega desnosredinskega zavezniStva z Bossijevo Se-verno ligo vred. Slednja je zato umaknila samostojno kandidaturo ministra Maro-nija, s dimer se je tudi potrdilo prepridanje, da je v Domu svoboSdin Severna liga Se najzve-stejSi zaveznik Berlusconijeve vodilne stranke Naprej Italija (FI). Poleg tega prihajajo dedalje bolj do izraza tudi nekatere znadajske podobnosti pr-vakov obeh strank. Berlusconi brez sramu o sebi pravi, da pooseblja DOBRO, medtem ko naj bi njegovi nasprotniki poosebljali ZLO.
/stran 14 Drago LegiSa
Nasa dolgoletna odbornika MARIJ MAVER in DAMJAN PAULIN
sta prejela ugledno Tischlerjevo nagrado.
Iskreno cestitamo SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Ponovoletni sprejem stranke Slovenska skupnost v palaci Lantieri v Gorici
"Brez konkretnega doprinosa manjsinske politike ni mogoce naprej!"
niStva Slovencev v Italiji tako rekoc sami prevzeli odgovor-nost za stike z Ljubljano in vCa-sih celo z Rimom. Rezultati, Se zlasti v zvezi z zaSCitnim zako-nom, pa kazejo, da brez konkretnega doprinosa politike in Se posebej manjsinske politike, ki jo pooseblja manjSinska stranka, tako ni mogoce naprej !" Terpin je izpostavil tesne vezi s Slovenijo, ki jih bo stranka Se poglobila, kot se je tudi zavzel za skupno politiC-no predstavniStvo Slovencev v Italiji. Italijansko vlado je poz-val, naj Se pred obiskom ita-lijanskega zunanjega ministra Finija v Ljubljani, ki naj bi bil prihodnji mesec, konCno pove, "Ce namerava spoStovati in
nizaciji Slovencev v Italiji do-bro sodelujeta. Menil je tudi, da je v danaSnjem Casu nedo-pustno, da Slovenci v BeneSki Sloveniji ne morejo gledati slo-venskih programov TV Slove-nija in dezelnega sedeza RAI s slovenskim programom: "Ra-zen pomanjkanja volje, ne vi-dim drugih ovir, da se to ne uresniCi!"
Poleg predsednika vlade sta zbrane nagovorila Se bovSki zu-pan Danijel Krivec ter predsed-nica pokrajinskega odbora SKGZ v Videmski pokrajini Jo-le Namor, ki je poudarila us-pehe BeneSkih Slovencev, med njimi na prvem mestu uspehe dvojeziCnega Solskega srediSCa
v Spetru, a je poudarila tudi po-trebo po Solanju v slovenskem jeziku na viSji ravni in nujo po CimprejSnji izgraditvi kulturne-ga srediSCa za Slovence v Videmski pokrajini, kot se je tudi zahvalila Sloveniji za vso po-moC.
Srecanje je obogatil pester kul-turni program, ki so ga soust-varjali BeneCani in Kobaridei. Predsednik upravne enote Tol-min Zdravko Likar je letos ob koncu obdaril Luigio Negro iz Rezije, prisotni so bili Se Senator MiloS Budin, generalni konzul RS vTrstu Joze SuSmelj, podpredsednik drzavnega zbo-ra Vasja Klavora, vsi okoliSki zupani in vrsta drugih.
Y Kobaridu je bilo 35. novoletno srecanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posocja
Meja je zmeheana, od nas je odvisno, kaksen skupni prostor bomo imeli!
unijo tudi dejansko "zmehCa-la".
JanSa, ki se je pred sreCanjem v Hotelu Hvala za zaprtimi vrati sreCal tudi z delegacijo sloven-ske narodne skupnosti iz Italije - v njej so bili predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Sergij Pahor, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi PavSiC ter predsednika odborov obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji v Videmski pokrajini Giorgio Banchig (SSO) in Jole Namor (SKGZ) -, je udelezen-cem sreCanja v nabito polni dvorani kobariSkega kulturne-ga doma povedal, da nova slo-
"Mi bomo spoStovali pravice italijanske manjSine v Sloveniji in upam, da bo tako ravnala tudi italijanska vlada," je Se dejal JanSa in se zahvalil Illyju za iz-razeno podporo, prav tako pa tudi prisotnemu predsedniku Videmske pokrajine Marziu Strassoldu.
Slovenski premier je izpostavil, da so se z vstopom Slovenije v EU v tem prostoru odprle Ste-vilne nove moznosti sodelo-vanja, ki jih je treba izkoristiti, in poudaril, da nove okoliSeine poleg odpravljanja pravnih ovir nudijo tudi moznost odpravljanja naravnih ovir. V tem kontekstu je omenil projekt
VKulturnem domu se je v soboto, 22. t.m., po-poldne zacelo tradicio-nalno novoletno srecanje Slovencev iz Videmske pokrajine in PosoCja, ki ga ze 35 let orga-nizira tolminska upravna eno-ta v sodelovanju z bliznjimi
obCinskimi upravami. Le-toSnjega sreCanja sta se udelezila tudi predsednik slovenske vlade Janez JanSa in predsednik dezelne vlade Furlanije-Julij-ske krajine (FJK) Riccardo Uly, ki sta ga v Kobarid po-spremila dezel-ni tajnik SSk Damijan Terpin in dezelni svetovalec Mirko Spacapan.
JanSa se je na srecanju zahvalil organizatorjem, ki so vsa ta le-ta prispevali k meheanj u meje, in poudaril, da se je slednja z vstopom Slovenije v Evropsko
venska vlada slovensko narod-no skupnost v zamejstvu razu-me kot sestavni del slovenske-ga naroda. Izrazil je tudi zaskr-bljenost slovenske vlade, ker zaScitnega zakona za slovensko manjSino v Italiji ne izvajajo.
povezave kaninskega smuäSCa, ki lahko zazivi v skupno korist, in izboljSanje Cezmejnih pro-metnih povezav, Se posebej v bolj odmaknjenih krajih. JanSa je tudi izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da obe krovni orga-
V palaci Lantieri v Gorici je bil v petek, 21. t.m., tradicionalni sprejem edine slovenske politiCne stranke v Italiji Slovenska skupnost.
Sprejema so se udelezili tudi predstavniki Republike Slovenije (RS), in sicer podpredsednik Drzavnega zbora (DZ) RS Vasja Klavora, predsednik drzavnozborske komisije za zu-nanje zadeve RS Jozef JerovSek, predsednik Komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger, goriSki zu-pan Vittorio Brancati, dezelo F-Jk je predstavljal odbornik za zunanje in obmejne odnose Franco Jacop, bili pa so prisotni tudi Slovenci s KoroSkega
(Vladimir Smrtnik in Janko Kulmesh) in veliko zupanov z obeh strani drzavne meje ter vrsta drugih politiCnih pred-stavnikov.
Vittorio Brancati je v nagovo-ru podcrtal izjemno dobro so-delovanje z novogoriSko in drugimi obmejnimi slovenski-mi obCinami, kot je tudi poudaril pomen stranke Slovenska skupnost.
Podpredsednik DZ RS Vasja Klavora je v svojem pozdrav-nem nagovoru izpostavil zani-manje RS za Slovence zunaj meja; Jozef JerovSek je sprego-voril o tem, kako si slovenska vlada in DZ RS prizadevata, da bi konCno le napisali zakon za vse Slovence po svetu in v za-
mejstvu, Janez Kramberger pa je obljubil kontinuiteto Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
"Kot narodnostna skupnost bi verjetno na dezelni ravni dose-gli lahko veliko veC, Ce bi bilo vsaj med slovenskimi politiC-nimi dejavniki veC sloznosti vsaj ob tistih zadevah, o kate-rih sicer le govorimo, da so nam skupne!" je svoj glavni govor zaCel dezelni tajnik stranke SSk Damijan Terpin, ki je prikazal uspehe stranke v mi-nulem letu, a tudi izzive. Krov-nima organizaeijama Slovencev v Italiji (SSO in SKGZ) je Terpin pripisal "odgovornost, ker sta ob pomanjkanju sku-pnega politiCnega predstav-
udejanjati zaSCitni zakon,..., ali pa bo tudi v prihodnje Se ved-no izigravala slovensko manjSino v Italiji in s tem tudi demokraeijo."
Ob koncu nagovora se je Damijan Terpin Se zahvalil sode-lavcem in prijateljem ter si zazelel, "da bi politiCno udejst-vovanje, ki nas druzi, prinaSalo Cim veCje koristi in blaginjo za vse, tako da bi se vsi tu ziveCi ljudje, Italijani, Slovenci in Fur-lani, poCutili doma in lepo."
Sprejema se je udelezil tudi generalni konzul RS v Trstu Joze SuSmelj; bili so prisotni tudi Rudi Merljak iz Urada RS za Slovence po svetu, nekdanja direkto rica tega urada Jadranka Sturm Kocjan, konzul RS v Trstu Zorko Pelikan ter vrsta drugih predstavnikov italijanskega in slovenskega politiCnega zivljenja.
Foto in tekst JUP
27. januarja 2005
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
Koncal se je najvecji hadz vseh casov
Letos v Meki dva milijona romarjev
VMeki v Savdski Arabiji, najsvetejSem islamskem mestu, poteka vsakolet-no tradicionalno romanje mu-slimanov, hadz, ki se je zacel v torek, 18. januarja, in na kate-rem je bilo nad dva milijona muslimanov.
Romanje v Meko je eden od pe-tih stebrov muslimanske vere. Islamska sveta knjiga Koran predpisuje, da mora vsak mu-sliman, ki je fizicno sposoben in si lahko omisli potovanje, vsaj enkrat v zivljenju opraviti romanje v Meko, kjer je rojstni kraj preroka Mohameda. Savdski minister Hadz Ijad Ma-dami je za savdski dasopis Arab News povedal, da na hadzu letos pridakuje jo 1,6 milijona ver-nikov iz tujine in Se kakih pol milijona iz Savdske Arabije. Na vrhuncu hadza, vzpona in mo-litvi na gori Arafat, pa naj bi se v sredo, 19. januarja, po bese-dah ministra Hadza, zbralo ce-lo do tri milijone ljudi.
Hadz se je zacel v torek, 18. januarja, z obiskom Velike mo-Seje. Romarji so nod preziveli v Sotorskem naselju Mina, na-slednje jutro so skupaj molili ob vznozju gore Arafat, to je 20 kilometrov od Meke, kjer je po prepridanju muslimanov pre-
rok Mohamed imel zadnjo pridigo. Sledilo bo ved obre-dov, med kate-rimi bodo tudi zrtvovali eno zival. Obidajno je to koza, kra-va ali kamela.
Po tem sledi simbolidno ka-menjanje hu-dica, kar naz-nanja zadetek muslimanske-ga praznika Eid Al Adha - ali Kurban Baj-ram.
Kotvedno, so v mestu uvedli poostrene var-nostne ukrepe,
za kar je letos skrbelo ved tisod ljudi. Nekaj normalnega je, da hadz pogosto spremljajo razne tragedije. Tako je leta 1997 v pozaru v Sotorskem naselju Mina umrlo 340 romarjev, ranje-nih pa je bilo nad 1500. Leta 1994 in 1998 je v panidnem be-gu prav tako umrlo vec sto ljudi. Leta 1990 je umrlo kar 1426 romarjev. Lani pa je samo med kamenjanjem hudida umrlo
251 ljudi. Leta 1987 je priSlo prav tu do protiameriSkih de-monstracij in tako je bilo ubitih vec kot 400 ljudi.
Te in podobne podatke ste lahko marsikje prebrali. V glav-nem se zelo malo razlikujejo. Za nas kristjane so velika zago-netka romanje samo in seveda muslimanski romarji. Znanec, ki je izvedenec v psihosociolo-giji religij, mi je pripovedoval,
kako se je v Londonu pridruzil skupini romarjev, ki so romali v Meko s posebnim letalom. Spremljal je njihovo pripravo, bil z njimi na letalu in priSel z njimi do izsto-pa na letaliSdu za Meko. Tu se je zanj "svet kondal", saj kot nemusli-man ni mogel dalje, zato se je z naslednjim letalom takoj vrnil v London, seveda s skupino, ki je romanje kondala. Romanja se od romanj razlikujejo. Ne samo po organi-zaciji, ampak tudi in predv-sem od pripra-ve in seveda ljudi, ki se jih udelezujejo. NaSih kato-liSkih romanj ne moremo primerjati z romanjem v Meko. NaSi romarski kraji so odprti tudi za drugace verujode, tudi za tiste, ki ne verujejo, pa seveda tudi za radovedne turiste, ki jih zopet ni malo. Muslimansko romanje v Meko je najprej romanje samo za muslimane, pa Se to samo za tiste, ki so se na to romanje posebej pripravili in so tudi pravoverni muslimani. (V Evropskem izrazoslovju bi te-
mu rekli - ortodoksni verniki, skoraj nekakSni verski fanatiki.) Teh pa zopet ni tako malo, pa tudi stroSki niso za vse enako veliki, ker si med seboj poma-gajo. Muslimanske drzave rade primaknejo svoj delez, da pride dim ved ljudi. Ko se romar vr-ne, ima pred tistimi, ki niso Sli na romanje, tudi dolodene ver-ske privilegije, ki se kazejo tudi na zunaj. Ponekod nosijo po-sebna pokrivala, na nagrob-niku posebno oznako, ki sicer danes precej izginja, jo pa lahko Se vedno vidimo po tako ime-novanih ortodoksnih musli-manskih pokopaliSdih. Ti na vi-dez drobni podatki nam veliko povedo. Zunanji vplivi so pri dloveku velikokrat bistvenega pomena, tako da priklidejo iz podzavesti tudi verske motive. S pripravo, ki jo musliman ima doma in traja precej dasa, sledi ji priprava v letalu, ki ob molit-vi in ritualnih gibih, kolikor so ti mozni, pripravi vernika na sam romarski kraj, vernik pod-zavestno pade v religiozno psihologijo mnozice, ki je na kraju samem, in normalno je, da, ko se to romanje opravi in se romar vrada domov, ga spremlja poseben romarski reli-giozni trans, v katerem ostaja Se precej dasa. Prav ta trans je velikokrat tudi kriv, da pride do tolikih smrti na kraju samem, ker si marsikdo zeli tarn umre-ti, saj ve, da bo takoj priSel v Mohamedovo narodje, kar tudi muslimanska vera udi in je smrt v Meki privilegij izbran-cev.
V psihosociologiji romanj se to-vrstnih romanj ne da primerjati z romanji v drugih religijah, Se najmanj s krSdanskimi. Najprej je tu problem, da se z nekim znanstvenim nadinom tega romanja ne more spremlja-ti in proudevati, saj so to samo muslimanski romarji in ni drugih, razen tamkajSnjih redarjev, policistov in verskih voditeljev, ki so za to posebej pripravljeni in tudi posebej vzgojeni. Tako romar pride v poseben romarski geto, ki se lodi od ostalega sveta, tu ni take navlake, kakrSna spremlja naSe bozje po-ti, kot tudi ne takSnih in dru-gadnih pritiklin, ki smo jih zahodnjaki na romarskih krajih navajeni; tu je neprestana mo-litev, so verske vaje, vse pa je vo-deno in poteka po strogo do-lodenem obredu, na katerega se je vsak romar pripravil. Vsakdo ve, kaj to pomeni, in v takem okolju je vernik v nekakSni ek-stazi, ki ga pripelje iz sedanjega prostora in dasa. To je kondno tudi namen tega romanja. Zato primerjanje Meke s katerim ko-li podobnim romarskim kra-jem na svetu ni dopustno in je nemogode. Isto velja za musli-manskega romarja, ki gre tja in ga ne smemo primerjati ro-marjem drugih ver, Se najmanj kristjanom!
Ob koncu pa bi rad pripomnil: "V Meko ne more priti nemu-sliman. Ce bi se to dogodilo, ga takoj ubijejo, kerpo musliman-skem verovanju onedaSda sve-tost Meke."
AmbroZ Kodelja
slogih in materialih se namred zaduti, koliko kulturnih plasti se je nalozilo v evropski zivelj v stoletjih in kakSna je bila pri tem vloga krSdanstva.
S Travnika v Gorici sta v ne-deljo predpoldne odpotovala proti slovenski prestolnici dva avtobusa, ki ju je vodil upravi-telj duSnopastirskega srediSda sv. Ivan p. Mirko Pelicon; on je uspeli izlet tudi organiziral. Po kosilu pri Mraku so se ude-lezenci takoj odpravili peS do duhovnega srediSda sv. Jozefa. Tarn so marsikaj zanimivega iz-vedeli o tej svojevrstni Pled-nikovi cerkvi, najvedjem krSdanskem svetiSdu v Ljublja-ni, o njeni burni zgodovini, o nacionalizaciji in vrnitvi Druz-bi Jezusovi pred nekaj leti. Pri-reditelji razstave so gostom iz Gorice tudi prikazali razvoj in zgodovino jaslic od sv. FrandiSka AsiSkega (znane so njegove jaslice iz Greccia leta 1223) dalje; zanimivo pa je, da so jaslice izdelovali Se prej. Ogled razstave je Goridane res odaral. Spoznali so tri glavne
vrste jaslic: latinsko-mediteran-ske, za katere je znadilno, da sam hlevdek ni v srediSdu po-zornosti in da so razvidni bo-gati socioloSko-etnoloSki detaj-li iz vsakdanjega zivljenja drzav ob Sredozemskem morju; v "srcu" jaslic srednjeevropskega tipa (germanske in slovanske drzave) je Sv. Druzina; za jaslice vzhodnega tipa, ki jih je bilo na razstavi nekoliko manj, pa je znadilen ikonografski slog.
Po ogledu razstave so se goriSki romarji-izletniki odpravili v Dravlje, kjer vodijo zupnijo pa-tri Druzbe Jezusove. Sredali so se z goriSkima rojakoma, s pa-troma Davidom in Ivanom Brescianijem. Prvi je gostom prikazal bogate in do potanko-sti izdelane draveljske jaslice, ki opisujejo - zvesto po Niku Kuretu - navade, obidaje in praznike na Slovenskem. Ivan pa je spregovoril o zivljenju in delu jezuitov v Dravljah.
Po Se tem prijetnem sredanju so se Goridani proti vederu sredno vrnili na svoje domove.
4. NAVADNA NEDELJA
Sof2,3; 3,12-13; 1 Kor 1,26-31; Mt 5,l-12a
Mesec januar, ki se izteka, je pri nas Slo-vencih posveden slovenskemu katoIiSke-mu in verskemu tisku.
Ze takoj v zadetku tega razmiSljanja iz-rekam posebno obduteno zahvalo vsem, ki nam ze od nekdaj nudijo vse duhovne do-brine po rokopisih in po tisku, skratka po pisani besedi.
Sem spadajo tudi drke, vdolbene v kamen. Mojzes in Izraelci so jih kotzapovedi in po-stavo ljubosumno hranili skozi tisodletja kot sveto dediSdino, ki so je postali delez-ni domala skoraj vsi narodi sveta, zato ker so spoznali v Bozji besedi glas skupnega Odeta vseh narodov, vseh ljudstev in vseh jezikov.
Tu je na mestu beseda katoliSki ali ve-soljen, da poudari ljubezen Boga do vsega ustvarjenega, zlasti do vsakega dloveka.
L. 1947 so v Qumranskih votlinah pri Mrt-vem morju sludajno odkrili ved knjig
(zvitkov) Stare zaveze, shranjenih vzarah. Znanstveniki, Se posebej izvedenci v Sv. pi-smu, so dobili vroke, depravne vsega, zak-lad Bozje besede. Izraelci so ga vhudih da-sih preganjanja skrivali, da bi ga ohranili pred unidenjem.
Sv. brata Ciril in Metod sta kot neprecenlji-vo darilo Slovanom poleg evangelija pre-vedla v starocerkveno slovanSdino del Sv. pisma in bogosluznih knjig ter molitev, kar je slovesno potrdil sam papez v dastitljivi baziliki sv. Marije Snezne/Velike vRimu. Beseda 'katoliSko' se ne omejuje samo na versko tematiko. Temu jeprida npr. sv. To-maz Akvinski (goduje 28. jan.) s svojo ve-soljno mislijo v modrosti in poboznosti. Sv. Janez Bosko (goduje 31.1.) je prav tako po Bozji besedi, ki jo je globoko v sebi dozivljal, postal ode tedanje in tudi sedanje zapuSdene ml ad ine.
Tudi naSi katoliSki dasopisi, revije, knjige: Novi glas, Pastirdek, Druzina, OgnjiSde, Mladika, knjige GoriSke Mohorjeve druzbe; in verski tisk: Molitveniki, pesmarice, Sv. pismo, katekizem idr. zaobjemajo ves dlovekovsvet, torej ne samo bogosluzja in molitve, marved tudi vso problematiko
zivljenja. Posvedajo se sluzenju naSim lju-dem, pri tem pa ne zanemarjajo drugih.
A so obenem oditek in vabilo vsem, ki sluzijo ob strani, ne samo na verskem in cerkvenem podrodju, ampak tudi vpolitid-nem in gospodarskem ter vsem kulturnem zivljenju. Kajti gre za duhovne vrednote, kot so: zakon in druzina, ohranjanje in razvoj naSih ljudi, slovenska Sola, dobrodel-nost, vera, misijon - kar zahteva prodor v vesoljno-katoliSko bratstvo vseh, ki smo med seboj tako razlidni, a obenem nepo-novljivi in enkratni ljudje.
KATOLISKI IN VERSKI TISK NAS NEPRE-NEHOMA USMERJATA vKristusa, ki je edi-ni lud v razodetje ljudem (gl. Lk 2,32-Sved-nica). Po Kristusu nas vodita k Odetu. Vli-vata nam modSvetega Duha. Vse vernepo-vezujeta v edinost, v skupnost, ki sodeluje pri odreSenju vseh. A lud zivljenja spoznajo samo tisti, ki se trudijo za poSteno in dloveka vredno zivljenje. Laiki so pri tem no-silci besede, ki oblikuje dlovekovega duha v sedanjem dasu za vse lepo in dobro.
Toda opraviti imamo tudi s sovraznim ti-skom, z besedo, ki ubija. Ubija pa zato, ker zapira pogled vvednost, v neminljivost.
DanaSnji evangelij nam z avtoriteto razkri-va dlovekovo drzo, ki je v popolnem na-sprotju z javnim mnenjem in zivljenjsko drzo, ker ta drza ceni samo materialno bo-gastvo. Ne zmeni se za razzaljene in po-nizane, ki zmorejo le pritajeno hlipanje. Svet ceni orozje, nasilje, razuzdano ve-seljadenje.
Tuja mu je pravidnost. Ne prenese sovraz-nika: usmiljenje mu je neznano.
Za distost srca in duSe in telesa mu ni mar. Neti spore, terorizira s pokoli in nadvlado strahu in smrti. Bozje sinovstvo mu je od-ved: ne ve, kam znjim. Trpedipo svetu, zlasti otroci, sirote in vdove, ki so vprimezu vsakovrstne tesnobe in trpljenja, ga ne za-nimajo.
Gluh je za Bozje kraljestvo, in tudi slep. Ljubi le udobje, sitost trebuha, moralno iz-tirjenost, laz zivljenja (1 Kor 1,26-31). Toda govorna gori ustvarja veselje in radost kljub resnidnim bojem s seboj in s hudo-bijo okrog sebe.
Trpi s Kristusom, tudi speresom vroki, ker ljubi vse dobro in sveto. Posebno ljubezen posveda tiskani materini besedi (Mt 5,1-12a).
Veliko zanimanje za razstavo Rojstvo Druzine v cerkvi sv. Jozefa
Goricani so si ogledali evropsko razstavo jaslic v Ljubljani
Unescovo evropsko raz- bljani, ki ostaja na ogled do 13. stavo jaslic z naslovom	februarja vsak dan od 9. do 19.
Rojstvo Druzine v cerk- ure z bogatim spremljevalnim vi sv. Jozefa na Poljanah v Lju- programom, so si ogledali tudi
Goridani. V soboto, 22. t.m., jo je obiskalo okrog 40 ita-lijanskih vernikov iz zupnije Srca Jezusovega, dan ka-sneje, v nedeljo, 23. t.m., pa kar 80 naSih, slovenskih vernikov iz Gorice in okoliSkih vasi.
Razstava na Poljanah je zbu-dila veliko pozornosti ze lani, ko so bili na ogled Stevil-ni biseri jaslidarske umetno-sti z vsega sveta. Letos, po sprejemu novih drzav v Evropsko unijo, med njimi tudi Slovenije, pa je raz-stavljenih priblizno 180 ek-sponatov iz petindvajsetih drzav, dlanic EU. Razstavo je oblikoval direktor Mednarod-nega betlehemskega muzeja jaslic Alfredo Troisi. Zasnova ce-
lotne razstave je sporodilno bo-gata, glavno njeno bogastvo pa je v samih jaslicah, ki govorijo o pestrosti evropskih kultur in tradicij. Prek jaslic v razlidnih
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
27. januarja 2005
najstniki pripravili äe prisrcno bozibnico, ki so jo uprizorili kar v farni cerkvi po sv. maäi. Za obbutljivost in pomoc pri iz-peljevanju tradicionalne bozib-nice gre posebna zahvala zu-pniku Viljemu Zerjalu. Otroci so se staräem in ostalim gledal-cem predstavili z dramsko u-prizoritvijo Oprosti sestrica... rad te imam! Scenarij za otro-äko igrico so napisali sami vr-hovski srednjeäolci in viäjeäol-ci Karen, Tatjana, Luca, Nika in Tjaäa. Z izvirno zamislijo, v ka-teri je bilo mogobe obbutiti mladostniäkega duha vrhovske mladine, so nastopajobi odlib-no prikazali bistvo bozibnih praznikov v ljubezni ter miru, ki ga moramo gojiti ze v messe-bojnih odnosih. Otroci in mla-di, ki so sodelovali pri bozibni-ci, so bili delezni zasluzene na-grade za odlibno opravljeno delo, album za slike, v katerega bodo lahko spravili vse svoje spomine na tovrstne pobude.
AÖ
Najmlajsi so olepsali praznik vascanom
Prisrcna bozicnica v vrhovski cerkvi
Ob decembrskem praz-nibnem vzduäju se Bo-zid pridakuje z razlidni-mi prireditvami in priloznost-nimi pobudami. Na Vrhu sv. Mihaela, mali kraäki vasici nad Sovodnjami, so ze tradicional-no glavni protagonisti bozi-dnega vzduäja otroci. Tudi le-tos so najmlajsi Vrhovci v okvi-ru otroäkega in mladinskega pevskega zbora Vrh s svojimi pobudami popestrili in olepäali pridakovanje na Bozid vsem sovaäbanom.
24. decembra, na bozibno vigi-lijo, so bili vsi Vrhovci delezni prijetnega presenedenja, ki so ga prijazno sprejeli. Otroci so namred raznaäali od vrat do vrat betlehemsko ludko miru. Gre za plamen, ki je prizgan v Jezusovem rojstnem kraju in nato vsako leto kot simbol zelje
po miru obkrozi ves svet. Otroci so se pri delitvi ludi miru raz-delili v dve skupini in se odpra-vili v vse vrhovske zaselke. Svojo pot sta sklenili v gostilni Devetak, kjer je vse ladne otro-
ke dakalo slastno kosilo, ki ga je skrbno pripravila gospa Ga-briella.
Le dva dni kasneje, na dan sv. Stefana, ki sovpada z dnevom druzine, so vrhovski otroci in
Nekaj odprtih vprasanj o nasem casu
Konec koncev zanjemo, kar smo sejali •••
Preberi do konca zapis in skuäaj dobiti zase ustrezen odgovor.
V nekem intervjuju na ameriäki televiziji je Jane Clayson vpraäala dekle, ki je po tragediji 11. septembra ostala brez staräev, kako je Bog dopustil, da se je taka tragedija sploh dogodila. Odgovor, ki ga je dobila, je bil izredno globok in moder: "Menim, da se je Bog globoko razzalostil tako kot mi, vendar smo Mu dolga leta pravili, naj zapusti naäe äole, naäo vlado, naäe zivljenje. In ker je On pravi gospod, menim, da se je polagoma umikal. Kako lahko upamo, da bomo lahko opazili Bozji blagoslov in uzivali ob Njegovi zaäbiti, de mu pravimo, naj nas pusti pri miru? Ce vzamem v pretres nedavna dogajanja... teroristidne napade, streljanja v äolskih poslopjih itd., menim, da se je vse zadelo pred 15 leti, ko je Madeline Murray O'Hare dosegla ukinitev kakränih koli molitev v naäih ameriäkih äolah in smo ji to dopustili. Nato se je äe nekdo oglasil in rekel: 'Dobro bi bilo, ko ne bi brali Svetega pisma v äolah'
(to se pravi tisti tekst, ki pravi: ne ubijaj, ne kradi, ljubi svojega bliznjega, kot sebe ljubiä) in mi smo tudi na to
privolili. Dalje, zdravnik Benjamin Spock je rekel, da ne bi smeli jih naloziti po riti naäim otrokom, de se slabo vedejo, ker bi to slabo vplivalo na njihovo psiho in osebnost ter bi resno poäkodovali spoätovanje, ki ga imajo do sebe; mi smo takrat rekli, da izvedenec gotovo ve, kar pravi, in tako smo tudi na to privolili. Nato je nekdo povedal, da ni primerno, da vzgojitelji in ravnatelji kaznujejo naäe otroke, ko se ti v äoli slabo vedejo, in mi smo rekli OK. Nekateri politiki so potem rekli: 'Ni vazno, kaj vsak dela med domadimi zidovi, glavno je, da sleherni opravlja svoje delo': soglaäali smo tudi z njimi. Nato je bil äe nekdo, ki je trdil, da jaslice ne smejo zaliti manjäin, ki med nami zivijo: tako so v znanem londonskem muzeju Madame Tussaud odstranili Mater Bozjo in na Njeno mesto postavili kip Spicergirl Victorije in njenega moza Beckama: tudi s tem smo se
strinjali. Potem je äe nekdo rekel: 'Tiskajmo kar revije, natrpane z golimi zenskami, in imenujmo vse to 'zdravo naklonjenost do lepote zenskega telesa'. Rekli smo da.
Sedaj pa se spraäujemo, kako je mogode, da naäi otroci nimajo vesti in ne lodujejo tega, kar je dobro, od tega, kar je zgreäeno. Ce dobro premislimo, ugotovimo, da zanjemo, kar smo sejali. Cudno je, s kakäno lahkoto medemo Boga stran in se nato dudimo, da se svet spreminja v pekel. Cudno je, kako verjamemo dasopisju in oporekamo temu, kar je zapisanega v Bibliji. Cudno je, kako si vsi zelijo nekega dne vstopiti v nebesa, vendar v istem dasu nodejo verjeti in misliti ter delati to, kar pravi Sveto pismo. Cudno je, kako si ljudje izmenjujejo po elektronski poäti na tisode vicev, vendar, ko postane tema sporodila Bog, postaja tovrstna izmenjava vse tezja. Cudno je, kako vse to, kar je
nespodobno, kodljivo in vulgarno, lahko nemoteno krozi po spletnih straneh, medtem ko so razprave o Bogu ukinjene tako v äoli kot na delovnem mestu. Cudno je, da se v bozidnem dasu äolske prireditve naslanjajo raje na pravljice Walta Disneya kot pa na Rojstvo. Cudno je, da smo prosti sluzbe ob kakem verskem prazniku in niti ne vemo, kateri praznik je. Cudno je, kako se nekdo ogreva za Jezusa ob nedeljah, potem ko je med tednom le neviden kristjan.
Cudno je tudi, da tedaj, ko odpoäljeä to sporodilo po elektronski poäti, ga veliko ljudem, ki so na tvojem seznamu, ne nasloviä, ker nisi seznanjen o njihovi veroizpovedi ali ne veä, kaj bi o tebi mislili, ker si jim ga poslal. Cudno je, kako me skrbi, kaj drugi mislijo o meni, medtem ko sem ravnoduäen do tega, kar Gospod meni o meni.
Ze razmiäljaä?
Ce misliä, da je to sporodilo vredno branja, poälji ga drugim po elektronski poäti ali fotokopiraj ga in razmnozi. Drugade ga odvrzi: nihde ne bo vedel, da si to storil, in zgodilo se ti ne bo nid hudega."
Krutke
Oratorij o p. Placidu Corteseju
V Padovi za letosnji Dan spomina na holokavst pripravljajo oratorij o minoritu p. Placidu Corteseju (1907-1944), ki je nasi javnosti ze dobro znan zaradi dela v korist slovenskih internirancev, vsakovrstnih preganjancev in upornikov proti nacizmu. Izdihnil je zaradi mucenja v “bunkerju” gestapa na Oberdankovem trgu v Trstu, ker ni hotel izdati sodelavcev.
V ponedeljek, 31. januarja, bo v obcinskem gledaliscu Verdi v Padovi premiera dela Olocausto del silenzio, Placido Cortese vittima del nazismo (Darovanje zivljenja zaradi molka - zrtev nacizma Placido Cortese). Dramo v dveh delih za igralce, zbor in orkester je napisal p. Luigi Francesco Ruffato. Glasbene deleje komponiral in jih bodirigiral Gianandrea Pauletta, rezijo pa je podpisal Filippo Crispo.
Na vabilu so kot prireditelji ali sponzorji zapisani Bazilika sv. Antona, Obcina Padova, skofija Padova, Dezela Veneto, Kulturno sredisce Kolbe, zalozba Messaggero di S. Antonio in Pokrajina Padova.
Oratorij bodo ponovili za dijake padovanskih visjih srednjih sol v Avditoriju Modigliani 12. in 14. februarja dopoldne. u
Slovenska karitas: posiljka pomoci v Sri Lanko
S tiskovnega urada Slovenske skofovske konference so nas obvestili, da so na Slovenski karitas pripravili porocilo o zbrani materialni pomoci, ki so jo pred dobrim tednom iz Luke Köper odpremili na Sri Lanko. Zakljucili so namrec prvo fazo zbiranja materialne pomoci za prvi kontejner za prizadete v Sri Lanki. Vecji del materiala za posiljko, ki vsebuje 20 ton, so podarila podjetja. Posiljka vsebuje predvsem razlicne vrste orodja za postavitev zasilnih bivalisc in druge najpotrebnejse osnovne pripomocke za zivljenje v tamkajsnjem okolju. Posiljka vsebuje tudi osnovno opremo za tri solske razrede. Ocenjena vrednost posiljke znasa 18.000.000 SIT. Podjetju Intereuropa d.d. iz Kopra se Slovenska karitas zahvaljuje za organizacijo prevoza, skladiscenje, podporo pri odpremi posiljke ter brezplacen prevoz do Sri Lanke. Pomoc bodo prejele Irske sestre v Wattali, ki imajo v svoji centrih na obali veliko stevilo beguncev. Na zacetku februarja, ko bo posiljka prispela z ladjo na cilj, bo Sri Lanko obiskal tudi predstavnik Slovenske karitas. Tako bodo iz prve roke lahko ugotovili, kaj prizadeti potrebujejo. Na osnovi zbranih podatkov bodo pripravili novo posiljko, nato pa se bodo vkljucili v razlicne oblike razvojne pomoci na prizadetih obmocjih.
Vse, ki bi se zeleli vkljuciti v program posvojitve otrok iz Sri Lanke na daljavo, vabijo, da jim posljete e-posto na naslov info@karitas.si ali poklicete po telefonu na (00386) 1 3005960.
Prireditve v okviru razstave evropskih jaslic pri sv. Jozefu v Ljubljani
V cerkvi sv. Jozefa v Ljubljani je do 13. februarja 2005 odprta velika Evropska razstava jaslic z naslovom Rojstvo druzine, ki je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. V okviru razstave potekajo razlicne spremljevalne prireditve: v cetrtek, 27. januarja, ob 18. uri, bo v Arrupejevi dvorani okrogla miza z naslovom Vloga Cerkve pri povezovanju evropskih narodov; v soboto, 29. januarja, ob 15. uri, bo v cerkvi sv. Jozefa nastopil pevski zbor Mirabile, ob 17. uri pa pevski zbor Krik iz Slovenske Bistrice; v nedeljo, 30. januarja, ob 18. uri, bo v Marijini kapeli koncert zakoncev Bukovec; v soboto, 5. februarja, ob 20. uri, bo v cerkvi sv. Jozefa lutkovna predstava Osel Nazarenski v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane; v cetrtek, 10. februarja, ob 18. uri, bo v Arrupejevi dvorani okrogla miza z naslovom Kultura povezuje Evropo.
Vec informacij dobite na tel. (00386) 14383987, elektronska posta: razstava.jaslic@rkc.si ali na spletni strani http://jaslice.rkc.si.
Nadskof msgr. Alojz Uran sprejel clane diplomatskega zbora
V cetrtek, 20. januarja zvecer, je ljubljanski nadskof in metropolit msgr. Alojz Uran v prostorih nadskofijskega dvorca na Ciril-Metodovem trgu 4 v Ljubljani prvic sprejel clane diplomatskega zbora. Papez Janez Pavel II. ga je na mesto ljubljanskega nadskofa imenoval 25. oktobra lani, nadskofijo pa je prevzel 5. decembra. Nadskof se ob umestitvi ni mogel srecati z vsemi diplomati, zato jih je povabil na poseben sprejem. Navzoce je v angleskem jeziku najprej pozdravil apostolski nuncij v RS in dekan diplomatskega zbora nadskof msgr. Santos Abril y Castellö. Med drugim je poudaril, da ima ljubljanski nadskof v slovenskem prostoru pomembno vlogo. Diplomati so se pri nadskofu na uradnem srecanju zbrali prvic z namenom, da se med seboj bolje spoznajo. V imenu povabljenih se je nadskofu zahvalil za sprejem, mu voscil za njegov 60. rojstni dan, ki ga je obhajal 22. januarja, ter mu zazelel obilo blagoslova za zaupano poslanstvo.
Nadskof Uran se je clanom diplomatskega zbora v angleskem jeziku zahvalil za odziv na vabilo v tako velikem stevilu in poudaril, da je ljubljansko nadskofijo prevzel v letu, ko seje Slovenija pridruzila clanicam Evropske unije. Krscanstvoje na Slovenskem ze od zacetka imelo pomembno vlogo tako za narodni napredek kot tudi za notranjo duhovno moc. Zunanje znamenje krscanske tradicije so stevilne cerkve po vaseh in gricih. Zivimo v casu, v katerem je prisotna kriza duhovnih in moralnih vrednot. To stanje se odraza v splosni ogrozenosti zivljenja, ki jo zaznamujejo splavi, samomori in padec natalitete. Ljudem, ki danes bolj kot materialne potrebujejo duhovne dobrine, zeli na poti iskanja zivljenjskega smisla dati novega upanja. Cerkev na Slovenskem zeli prispevati svoj delez k blaginji vseh ljudi v Sloveniji in Evropi. Nadskof se je diplomatom priporocil za nadaljnje sodelovanje in izrazil pripravljenost za dialog s politicnimi oblastmi tudi v prihodnje. Zbranim je zazelel srecno novo leto ter v starocerkvenoslovanskem jeziku zapel pesem Mnogaja Ijeta.
Pismo iz St. Louisa
Ali je Bog povzrocil cunami?
daje priloznost, da trpeCim po-magamo. S tem implicitno sprejme argument, ki sem ga orisal v prejSnjem odstavku, innaredikoraknaprej. Cepa-rafraziram: potresov ne bomo mogli prepreöti. Lahko pa uporabimo talente, ki nam jih Bog daje, in vzposta-vimo mrezo opazovalnic, ki bodo v prihodnje omejile Skodo. Podobno, kot opa-zujemo vreme in se ustrezno pripravimo na neurje. Druga stvar, ki jo lahko naredimo, pa je pomoC prizadetim. Je-zus svoje uCence k temu iz-recno poziva, saj ve, da Bog le izjemoma neposredno po-sega v naS svet. Od nas pa pridakuje in nam daje moz-nostza to, da delamo dobro. Apostol Janez pravi: "Boga ni nikoli nihde videl. Ce se med seboj ljubimo, ostaja Bog vnas in jenjegova ljubezen vnas posta-la popolna." Preneseno na tra-gedijo v Indijskem oceanu, bi lahko rekli: "Boga ni nikoli nihde videl. Tudi ne bomo nikoli razumeli, zakaj se je zgo-dil tako unidujodpotres. Vmed-sebojni solidarnosti pa Bog prihaja med nas ter nas dela bolj popolne."
Peter Lah
Dan po potresu v Indone-ziji je priälo v moj inter-netni nabiralnik spo-robilo s to vsebino:
"Prosim, da mi poveste, kaj je naredil narobe papez, ki je bozji poslanec na Zemlji, da ni pre-precil tega, kar se je zgodilo v Aziji. Tragedije ni povzrocila flo-veäka roka, ampak, po vaäem tolmadenju zadev, ki goreCe na-sprotuje vsem znanstvenim do-gnanjem evolucije, je bog tisti, ki poäilja na zemljo dolodena dejanja, ki se jim 'ovdke' ne mo-remo upreti. Vesel bi bil, ko bi vaäo razlago dogodkov, izhajajoc iz vaäega prepribanja, javno objavili. Veliko uzitkov ob gledanju obupanih ostalih, saj je to povzrocil vaä edini..." "SpoStovanig. N, obkatastrofi, kakrSna je zadela ljudi v Indijskem oceanu, tudi meni zastaja dih. Zakaj, Bog!?
Na to vpraSanje nimam odgo-vora. In nisem edini; ljudje seze od nekdaj trudimo, da bi raz-lozili pojavzla. O tem prida tu-
di Sveto pismo, posebno v Jo-bovi knjigi, pa tudi v zivljenju in smrti Jezusa in prerokov. Zakaj so jih ljudje ubili? Zakaj Bog ni poslal angelov, da bi Jezusa reSili iz rok Judov in Rimljanov? Jezus da samo en odgovor, ki je hkrati pozivk vc-ri: ne zato, ker bi Bog hotel slabo! Kaze, da k bistvu zla sodi njegova nerazlozljivost, skriv-nostnost.
V zgodovini so ßlozoß iskali odgovor tako, da so razlodevali med fizidnim in moralnim
zlom. Vprvo skupino sodi jo na-ravne nesrede, v drugo pa dlo-vekova namerna dejanja, ki so
posledica njegove zlorabe darov razumnosti in svobode. Odgovor mislecevvobeh primerih je bil, da moramo svet sprejeti tak, kot je, to je nepopoln, v zau-panju, da gre za najboljSi mozni svet. V trenutkih, kot je tale, se izkaze, kako tezko je verovati, zaupati, da je Bog dober in da ve, kakSen svet in ljudi je ustva-
m.
Jezusov odgovor na vpraSanje trpljenja je posebno zanimiv. Zla tudi on ne razlozi ali poja-sni. Omeni pa, da nam trpljenje
• y-|	NOVI
6	27.	januarja	2005	CjOllSKE	GLAS
Stranka Slovenska skupnost
Ob novem dezelnem statutu
Dezela Furlanija-Julijska krajina valorizira jezikovno razliCnost kot skupno dobrino njenih prebivalcev. Tako pise v prvem odstavku 5. clena novega dezelnega statuta, o katerem se v tem Casu razpravlja v dezelnem svetu.
Dezelni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Spacapan je v svojem posegu med zaCetno sploSno razpravo poudaril, da se v tem odstavku skriva ves pomen novega pristopa naSe dezele do jezikovnih in narodnih manjSin.
Ovrednotiti jezikovno razliCnost pa seveda ne pomeni samo sestavljati lepe fraze z besedami, ki jih italijanski jezik ima mnogo na razpolago, paC pa z resnicnimi posegi in z dejanskim uresniCevanjem pravic samih dati tisti pomen narodnostnim skupnostim, ki si ga zasluzijo. Drzavljan Furlanije-Julijske krajine, torej Italijan, ki spada v eno izmed jezikovnih manjSinskih skupnosti, se Cuti doma v dezelni palaCi, ko na njej vidi napis tudi v lastnem jeziku, in se Cuti v svojem kraju, ko ga ob vhodu v vas ali zaselek pozdravi prav tako napis v materinem jeziku. V istem kraju gotovo prebivajo tudi taki, ki jim domaCi jezik dosti ne pomeni ali so do njega celo sovrazni, vendar tem istim odgovarja uradni napis kraja, ki je seveda v italijanskem jeziku, kateremu se nihCe ne namerava odrekati. To se pravi, da problem manjSine so pridobitev njenih kolektivnih pravic, ki so drugaCne od pravic posameznika, da uporablja manjSinski jezik, saj le-teh se faSizem ni uspel do kraja uniCiti, pa Ce prav je to poskuSal in izvajal s poitalijanCevanjem imen in priimkov, z agresivnostjo in vcasib fiziCnim obraCunavanjem s tistimi, ki so si drznili v javnosti povedati kaj v jeziku, ki ni bil italijanski. V danaSnjem Casu
je zaznati manjSe nasprotovanje do uporabe manjSinskega jezika tudi v vrstah desnice. Prav skupinske in javne oblike uporabe jezika - kot na primer v toponomastiki, napisih ali uradnih dokumentih - pa nekatere privedejo do zgrazanja, druge do pritajene zadrege. Od kod ta strah?
Kljub poskusu, da bi se istovetil z nasprotniki manjäin in njihovimi pogledi, temu ne vidim smisla.
Resnica je, da je veCjeziCnost danes priloznost, ki predstavlja moznost resniCne obogatitve.
V tem kljuCu moramo obravnavati vse teznje, ki jih obsojamo kot zeljo po loCitvi ali razbitju v naSi dezeli, saj so v resnici samo poskus ovrednotenja in evidentiranja, klic po veCjem upoStevanju in zelja, da bi s svojim jezikom in kulturo bili v pomoC pri razvoju celotne skupnosti. RazliCnosti v dezeli niso samo Furlanija in Trst, pac pa so prisotne povsod tam, kjer zeli delavno in pozitivno naravnano prebivalstvo svojim otrokom nekaj dati v smislu kulturne ali jezikovne znaCilnosti, vcasili druzbene, posredovati znaCilnosti, na katerih osnovati boljSe medCloveSke in mednarodne, Ce je potrebno tudi medetniCne odnose.
Niso torej problem izdatki, kot nekateri radi trdijo, paC pa pomanjkanje obCutljivosti in treznega razmiSljanja, ki je veCkrat prisotno med onimi, ki se upirajo veCjeziCnosti. Nanje se obraCam predvsem z zeljo, da bi razumeli in cenili vsaj prednosti veCjeziCnosti za naSo dezelo; te so gospodarske narave, vezane na veCjo turistiCno ponudbo, na boljSe delovne in zaposlitvene pogoje, na vzpostavitev mednarodnih odnosov.
Prav evroregija, za katero se poteguje nas dezelni predsednik, bo uspeSna, le Ce bodo narodne manjSine znale stkati primerno vez, naS Statut pa naj ji bo v koristno podlago.
M?
Razpis
Natecaj cerkvenega zborovskega petja
Prosvetno drustvo Podgora organizira 1. natecaj cerkvenega zborovskega petja “Bogomir Spacapan”.
1. Vpisejo se lahko mesani pevski zbori, ki gojijo cerkveno glasbo, brez omejitev v sestavi in stevilu pevcev.
2. Prednost bo dana zborom, ki redno nastopajo pri sprem-Ijanju svete mase.
3. Zbori lahko nastopijo s spremljavo glasbila ali “a cappella”, na koru ali pred oltarjem.
4. Vsak zbor ima na razpolago desetminutni program.
5. Skladbe naj bodo primerne za spremljavo svete daritve skozi vse cerkveno leto, prednost naj bo dana izboru slovenskih avtorjev.
6. Nastopajoce zbore bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo vsakemu dosodila oceno za izvedbo.
7. Na podlagi ocene bodo zbori uvrsceni po vrednostni lestvici, proti kateri ni moznosti ugovora.
8. Ocena bo temeljila na zahtevnosti predstavljenih skladb, njihove intonancne in interpretativne izvedbeter na splosnem vtisu pevskega sestava.
9. Tekmovalo bo sest zborov, ki bodo izbrani na podlagi ocene organizatorjev.
10.Najbolje uvrsceni zbor bo dobitnik nagrade “Bogomir Spacapan" v znesku 500 evrov, drugouvrsceni bo prejel 300 evrov, tretjeuvrsceni pa 200 evrov. Vsi pevski sestavi bodo prejeli priznanje za udelezbo na tekmovanju.
11. Natecaj bo v zupnijski cerkvi v Podgori v nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri.
12. Rok vpisa zapade 1. marca 2005. Dotega datuma morajo zbori predstaviti organizatorjem program z notnim materialom na sledeci naslov:
PD Podgora, Ulica San Giusto 11,34170 Piedimonte-Podgora, Gorizia-Gorica, Italia-Italija. Elektronska posta: lidijarc@yahoo.it; mirkspac@virgilio.it(Zbor lahko poslje organizatorjem tudi kaseto ali zgoscenko.)
40-letnica dramskega odseka PD Standrez
| Premiera Povsetovega dela Za blagoslov in rdece zvezde
Prijatelji, dokler se spet ne spremo!
Te sladko pikre besede sk-lepajo slovensko novite-to, izvirno komedijo Za blagoslov in rdeCe zvezde, ki jo je stkal reziser, pisatelj, publici-st in avtor raznih dramskih be-sedil Janez PovSe za Castitljiv 40. jubilej dramskega odseka Pro-svetnega druStva Standrez. Kr-stna izvedba te nove komedij-ske "enolonCnice" - sestavin v njej je niC koliko - je bila v pol-nozasedeni zupnijski dvorani Anton GregorCiC v Standrezu v soboto, 22. t.m., njena ponovi-tev pa v nedeljo, 23. t.m., v isti dvorani kot zadnja predstava le-toSnjega abonmaja ljubiteljskih gledaliSkih skupin Standrez 2004. Izvajali so jo neutrudni StandreSki komedijanti, tokrat sicer brez zlahtne soigralke Maj-de Zavadlav. Po tridesetih re-zijah je Emil AberSek iz osebnih vzrokovpredal rezijsko paliCico igralcu Jozetu Hrovatu, Clanu SNG Nova Gorica, ki jo je zavih-tel v pravo smer, saj je bilo na premieri smeha na pretek, plo-skanja pa tudi.
Za blagoslov in rdeCe zvezde, v gledaliSkem listiCu in plakatu spravljivo-ironiCno prikazane kot boziCne zvezde, je ze tretje gledalisko delo, ki ga je avtor posvetil v zamejstvu in daleC naokrog najboljSi ljubiteljski gledaliSki skupini. Ostali dve komediji, Milijonarji v oblakih in Kandidiraj, le kandidiraj! je sestavil ob 20- oz. 30-letnici priljubljenega dramskega odseka, ki se ob pomembnih mej-nikih izkaze vedno bolj vztrajen in zilav. Za svoje najnovejSe delo je avtor kot ze za Kandidiraj, le kandidiraj!, s katerim ima kar nekaj analogij, zajemal snov iz naSega, tudi po "padcu vseh zi-dov" in odpiranju v Evropo, Se vedno ozko zatohlega zamej-skega prostora, ki sicer v malem odslikava tudi politiCno podo-bo Slovenije. V dramski spiet je postavil dve sosednji druzini, katerima naCeljujeta gospodarja Pepi Ferfolja in Lu Co Berlotti, ki se nenehno prepirata zaradi so-sedskih malenkosti. Prva je krSCansko usmerjena, druga pa leviCarsko. Zaradi nekakSnih strateSkih interesov ob misli na
gradnjo majhnega upepeljeval-nika se Berlottijevi prelevijo v poboznjakarje, ki si poleg na-boznih znamenj v hiSo dajo vgraditi Se zvonCek za uCinkovi-to vabilo k molitvi. Ferfoljevi se Cutijo izigrane in po nasvetu Ferda, Pepijevega sorodnika iz Ljubljane, se grejo zagrizene ko-muniste, dokler ne oboje sreCa spet zdrava pamet. Vse se obrne na stare tirnice, le z razliko, da si bodo ob partizanskem golazu oz. potici, prSutu in pirhih prija-teljski, dokler jih prepir ne bo spet loCil.
V humorni Streni ni tezko pre-poznati nase veCje in manjSe zdrahe, ki se kar pogosto po-javljajo na na Sern ne prav jas-nem politiCnem in gospodar-skem obzorju. DobroduSno priostrene bodice tudi tokrat le-tijo na naSe lokalne politike, kulturnike in celo duhovnike. NajveC jih sprozi Pepi, ki ga je z vsem prekipevajoCim komedij-skim zarom poosebil vrhunski StandreSki ustvarjalec Bozidar Tabaj. Z neprisiljeno mimiko, s kretnjami in z igro nasploh zna iz vsake Se tako neznatne sme-Sne iskrice zanetiti komedijant-ski ogenj, ki neustavljivo zazari na odru in se bliskovito razSiri po dvorani. Pepiju-Bozu je bila
kot njegova preudarnejSa zena Vanda za pravo protiutez Danje-la Puia, ki se je, tudi po zaslugi reziserja, otresla nekaterih pri-uCenih igralskih potez in bolje niansirala svoj umirjeni dramski lik. Njuno hCer Magdo, predstavnico mlade generacije, ki se ne preveC obremenjuje z ideologijami, je naravno in sproSCeno, primerno distanci-rano izoblikovala Vanja Bastia-ni, ki skriva v sebi Se mnogo neodkrite igralske sile. Njunega sina Stefana v nekakSni naivni delavski zagnanosti je dobro osvetlil David Vizintin, ki iz-boljSuje svoje odrske nastope. Sosedovo druzino Berlottijevih sta v elegantnejSi, vzajemno se dopolnjujoCi drzi, ki sicer v do-loCenem trenutku vzkipi v vreSCavi jezi, utelesila Marko Brajnik (LuCo) z veliko zmozno-stjo hitrega izrazanja menja-joCih se razpolozenjskih stanj, in Federica Bello (Mikela), ki je, preobrazena v dostojanstveno gospo, znala pravilno izposta-viti Custvene izpovedi in je kot vselej pazila na jasno izgo-varjanje besedila. Izreden je bil Cristian Benedetti, ki se je kot malce zaostali, zarobljeni Rikar-do, LuCev in Mikelin sin, izka-zal v natanCno naStudirani
obrazni mimiki z smeh zbuja-joCim izgubljenim pogledom. Marjan BreSCak, v kriCeCi opra-vi, je izrazito izrisal LjubljanCa-na Ferda.
Pri nastopajoCih je bila opazna Hrovatova opora: igralec lahko namreC amaterjem pokaze kaj veC kot sam reziser. Nova rezij-ska roka in drugaCen koncep-tualni pristop sta prinesla pre-vetritev, ki je po toliko letih ustaljenosti dobrodoSla. Zdraharsko ustrojeno predsta-vo je spremljala izvirna glasbe-na kulisa mojstra gledaliSke gla-sbe Mirka VuksanoviCa, ki je ob zvokih drumljice dobila maSCe-valni juznjaSki prizvok. Na-drobno orisani realistiCni scen-ski okvir sta po reziserjevi zelji izdelala zelo delavna in hitra odrska mojstra Franko in JoSko Kogoj. Kostüme je kot vedno s pikolovsko marljivostjo in pri-rojenim okusom odbrala Snezi-ca Cernic. Za zastorom je kot ze neStetokratvestno Sepetala Ma-rinka Leban.
Rezijski zamisli je pripadala tudi dobrodoSlica, ki sta jo po sta-ri slovanski navadi s kruhom in soljo izkazali zali dekleti v na-rodni noSi, Aleksandra in Ro-sanna.
Iva KorSiC
Foto DPD
Masa za casnikarje in tiskarje
Bodite korektni!
V informiranju bodite korektni! Bodite zrcalo, ki odseva st-vamost in je ne potvarja ali skriva. Kot kristjani posredujte ljudem veselo novico. Te spodbudne besede je med maSo polozil na srce Casnikarjem in tiskarjem na praznik njiho-vega zavetnika sv. FranCiska SaleSkega nadSkof Dino De An-toni, ki se z velikim navduSenjem pripravlja na skorajSnji obiskgoriSkih misijonskih postojanic na SlonokoSCeni oball. Kot obiCajno je pozdrav v furlanSCini prinesla uCiteljica in sodelavka tednika Voce isontina Anna Bombig, v slo-venskem jeziku pa naS urednik Andrej Bratuz.
Slovenska konzulta pri goriski obcini
V ospredju sola Trinko
• |	•	_	•	w
in Jeremitisce
GoriSki obCinski odbor-nik za javna dela Bruno Crocetti se je 19. januarja udelezil zasedanja slovenske konzulte na goriSki obCini in odgovarjal na Stevilna vpra-Sanja njenih Clanov. NajveC go-vora je bilo o prostorih za sred-njo Solo Ivan Trinko in o Jere-mitiSCu. Glede Solskega poslop-ja je odbornik zagotovil, da bo dokonCni sedez Sole v Kapucin-
ski ulici. FinanCna sredstva za obnovo stavbe si bo obCina za-gotovila delno s prodajo nepre-miCnin in delno s posojili. VeC-letni obCinski finanCni naCrt bo postavko za Solo Trinko predvideval v letu 2006. V dveh letih naj bi stekla obno-vitvena dela. Glede zaCasne se-litve Sole pa Se ni dokonCne od-loCitve. Odbornik je tudi zagotovil, da bodo kmalu zaCeli z
deli na Solskih poslopjih vrtca in osnovne Sole v ulici Brolo, da bi s tem pridobili dodatne prostore.
Glede JeremitiSCa je povedal, da je 90% pripravljalnega dela ze opravljenega in da bo upra-va predlozila obCinskemu svetu na eni od prihodnjih sej naCrt urbanistiCne ureditve zaselka. Se pred tem bo odborniStvo po-vabilo zainteresirane prebival-ce JeremitiSCa na sreCanje, na katerem bo obCina predstavila dokonCni urbanistiCni naCrt. Clani konzulte so odbornika opozorili Se na druga vpraSanja javnih del v raznih predelih obCinskega ozemlja in tudi glede mestnega srediSCa. Glede
Standreza je bila izpostavljena zahteva po veCjem nadzorstvu glede novih gradenj, ki spre-minjajo podobo Standreza, povzroCajo prometne tezave in ogrozajo varnost peScev. Tudi v Podgori povzroCa gost promet po glavni cesti tezave. V tem kraju je Se vedno nereSeno vpraSanje odtoka voda, ki pro-nicajo iz hriba. Odbornik je obljubil, da bodo kmalu uredi-li razsvetljavo podgorskega mo-stu za peSce. V Pevmi pa pri-Cakujejo ureditev Sportnega centra in pokopaliSCa. ObCina se bo kmalu lotila del pri utrje-vanju zemeljskih plazov, ki ogrozajo nekatere predele Stmavra in Oslavja.
r r'.n1 j s
la'iiSfiügj	d Bäj
NOVI
GLAS
Zivahen vecer in koncert na prenovljenih orglah
Orgle tudi za spodbudo kulture v Ronkah
Vcerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, kjer enkrat me-sec'no poteka slovenska maäa za versko skupnost v Laäkem, so spet zazvenele z vsemi svojimi najboljäimi znaCilnostmi prenovljene orgle, kar je s pomoCjo pastoral-nega in financnega sveta dose-gel domaCi zupnik Renzo Bo-scarol. Ta je pred kratkim konCal obnovo zupniäCa in gradnjo hiäice za potrebe obcinske Karitas.
V sredo, 19. januarja, pa je v prisotnosti veliko ljubiteljev le-pe glasbe slovesno blagoslovil prenovljene orgle, katere re-mont je v veC tednih izvedlo podjetje Mascioni iz Vareseja.
dogodka
Na dan sv. Treh kraljev je bila v pevmski cerkvi (na sliki) posebno obCutena in ziva slovesnost. Oblikovali so jo domaCi ljudje in gostje, srecanje pa je zelo do-bro uspelo, saj je bila domaCa cerkev sv. Silve-stra nabito pol-na. Tradicional-no boziCno iz-menjavo voSCil, ki jo domaCi rajonski svet pri-reja obiCajno ko-nec meseca de-cembra, so letos nekoliko zaka-snili na dan sv.
Treh kraljev; za priloznosti so povabili pihalni orkester GoriSka Brda, ki ga vodi Stojan Ristovski.
Skupina, ki se lahko ponaSa z bogato in razvejano vecdese-tletno dejavnostjo, je dobesed-no vzgala prisotne in izvedla s solistkama veC zelo dobro sprejetih pesmi. Ob briSki god-bi je veCer popestril tudi do-maCi cerkveni pevski zbor iz Pevme, ki ga vodi Franc Valen-tincic. Priloznost so izkoristili tudi za uradno predstavitev knjizice o Kraljevih prvih po-slikavah v pevmski cerkvi (1934), saj je leta 2004 poteka-la okrogla obletnica, ob kateri so v Pevmi poskrbeli za priloz-nostno knjizico, ki vsebuje ob tekstu tudi fotografije vseh Kraljevih fresk, ki so na razpola-go tudi v obliki razglednic. O knjizici je poglobljeno sprego-voril domacin in prosvetni de-lavec Vili PrinCiC.
Naslednjo nedeljo, 9. januarja,
To podjetje jih je tudi zgradilo leta 1929, sveCano pa je na-slednje leto nanje zaigral znani goriSki organist Cesare Avgusto Seghizzi. Po 75 letih se je torej ponovilo veliko zupnijsko praznovanje z izrednim kon-certom. Zanj se je treba zahva-liti predvsem Mirku ButkoviCu iz domace verske skupnosti, ki obiskuje tretje leto akademije za glasbo v Ljubljani; on je namreC povabil kakovostno or-ganistko Renato Bauer, profe-sorico z iste akademije.
Po uvodnih besedah nekdanje-ga zupnika iz Romjana msgr. Attilia Dellamora, ki je prine-sel pozdrave goriäkega nadäko-fa, sta o pomembni pridobitvi
pa je bilo zelo prisrcno in do-maCe v nekdanji osnovni Soli v Stmavru, kjer domuje druStvo Sabotin. Na ta dan so predstavi-li izsledke natecaja, ki ga pri-rejajo ze deset let z naslovom Ja-slice pri nas doma. Na letoänjo
izvedbo se je prijavilo kar 32 skupin, druzin in ustanov, pri ferner je imela pobuda velik uspeh. V sliki, in sicer s fotogra-fijami, ki so bile vsem prisot-nim na ogled na posebnih pa-nojih, z diapozitivi, pa tudi s fil-mom je komisija, ki so jo se-stavljali Maurizio Corsi, Irenka Ferlat in Betty Marussi in ki je obiskala v poboziCnih dneh vse domove, predstavila vsake jasli-ce posebej ter nagradila tiste, ki so se najbolje izkazali v razliC-nih panogah. Prva tri mesta so zasluzili Mauro Feri, Denis in Andrea Corsi ter Mirko Radinja, za "prvi vtis" se je izkazal Filip Princi, za ustvarjalnost Janez in Mojca Pintar, za mah Sebastjan Valentincic, za animacijo Denis, Martin, Andrea in Sandi, za luCi pa Majda KlanjäCek.
spregovorila zupnik iz Zagraja Giovanni Sponton in pevo-vodja iz Mirna Andrej Budin. Nato je zaigrala glavna prota-gonistka dozivetega vecera, or-ganistka in klavirski mojster Renata Bauer, ki je Studirala klavir pri Hubertu Bergantu. V akustiCnih prostorih so najprej zazvenele raznovrstne skladbe slovenskih in tujih avtorjev. Na velikem platnu ob oltarju je obcinstvo lahko spremljalo izvedbo.
Na koncu je bilo Se majhno presenecenje, saj je dve skladbi zajgral mladi in obetavni Mirko, dve skladbi pa je spremljal profesorico Bauer domafi zbor Vox Julija. Skupaj sta izvedla Kirie in Sanctus iz maSe "Missa Aquileiensis" C.A. Seghizzija ter Jesus bleibet mei-
Prejeli smo
Drustvo Trzic
SpoStovani odgovorni urednik Novega glasa, g. Jurij Paljk! Prosim vas, da objavite v No-vem glasu kot pismo uredniStvu. Hvala lepa!
SpoStovane bralke in bralci Novega glasa!
OglaSam se iz italijanskega Trziäa (Monfalcone), kjer zivi nad 27.000 ljudi, med kateri-mi nas je priblizno 1.000 Slo-vencev-po raziskavi dr. Bufo-na iz leta 1985.
Leta 1998 smo po skoraj 50 letih molka ustanovili naSe, slo-vensko druStvo - druStvo TRZIC, ki od vsega zaCetka redno deluje predvsem na kul-turnem podrotfu. Siri sloven-ski jezik in kulturo tudi med italijanskim prebivalstvom, saj potekajo naSe veöje prire-ditve v oböinskem gledaliSCu tudi za italijansko publiko, ki je naSa zvesta spremljevalka. Vsedmih letih je naSe druStvo doseglo kar lepe uspehe (seve-da z velikim naporom in tru-dom), saj je obü'nska uprava priznala z zakonom 482/99 najprej naSo zgodovinsko pri-sotnost, nato je vkljuCila v svoje obmodje Se zaSCitni zakon 38/01. S prispevki iz zakona 482/99 jezaposlila slo-vensko prevajalko in odprla celo slovensko okence na svojem glavnem sedezu na Tr-gu republike. Pa Se mnogo drugega se je pripetilo v sed-mih letih delovanja naSega druStva v mestu, ki je v Furla-niji-Julijski krajini peto po Ste-vilu prebivalstva.
A zal je mesto TrziC preved "oddaljeno" od Gorice, kjerse piSe Novi glas, in pride zato veCkrat do "pozabe" tudi zelo vaznih dogodkov, ki so pomembni ne sanio za nas trziSke Slovence, ampak tudi za celotno slovensko narodno skupnost. Zadnji primer, ki me je privedel do teh vrstic, je ziv dokaz take tipiCne "pozabe".
Kot jpredsednica druStva TRZIC moram zapolniti vsaj zadnjo vrzel Novega glasa gle-de vaznega dogodka, ki smo ga doziveli Slovenci iz Trzida (in vsa slovenska narodna skupnost v dezeli) v obönski sej-ni dvorani 20.12.2004. Tega dne je namreC Obü'na Trzic! predstavila javnosti slovenski prevod obCinskega statuta. To dejanje naSih upraviteljev je Se posebej hvalevredno, saj je to prvi Statut neke pretezno ita-lijanske obünc iz naSe dezele preveden v slovenSöno.
ne Freude BWV 147 J.S. Bacha. Profesorica je tudi predlagala kakemu Studentu, naj kaj zai-gra. Sledilo je sre&nje z vdovo Huberta Berganta, ki je od leta 1968 veckrat igral v omenjeni cerkvi, kamor ga je povabila organistka Iris Caruana. VeCer se je konCal s slovensko pe-smijo pred cerkvijo, kjer so Slovenci Cestitali domaänki, ki je tisti dan praznovala 85. rojstni dan.
Naj dodamo Se, da se je s pre-novljenimi orglami in uspelim veferom toplo veselila tudi vo-diteljica zenskega pevskega zbora iz Ronk ga. Marija Anto-ni£ iz Jamelj, ki z omenjenim zborom v tej cerkvi ze vec let spremlja maSo za slovenske vernike iz LaSkega prav na te, sedaj prenovljene orgle.
Tako vazen, enkraten zgodo-vinski dogodek, tudi politiCno zelo pomemben za celotno slovensko narodno skupnost Furlanije-Julijske krajine ni bil omembe vreden vNovem glasu?
DruStvo TRZIC je zelelo obe-leziti ta dogodek s kratkim kulturnim programom, ki sta ga izoblikovala moSka pevska skupina AKORD iz Podgore pod vodstvom Mirka Spacapa-nain Nobelovkandidat, pisa-telj Boris Pahor, ki je s svojo prisotnostjo in slavnostnim govorom povzdignil ugled slovenskega dloveka. Njemu in pevskemu zboru naj gre isk-rena zahvala in pohvala s stra-ni vseh laSkih Slovencev in druStva TRZIC.
Toliko v informacijo, spoSto-vani bralci, saj menim, da bi bil v nebo vpijo? greh za-molCati novice takega pome-na in razseznosti.
Zdi se, da je zanimanje za Cop-pijevo razstavo, ki je zabeleze-no na 7. strani Novega glasa iz dne 13. januarja, mnogo bolj vazno!
Hvala vani za pozornostin lep pozdrav vsem.
Trzid, 22. januarja 2005 Predsednica
Bemardka RadetiC tel. 3395832592
P.S.: In poteni naj se Sepeta, da vedno nekajgodrnjam!
Ce sem pogostoma prisiljena izvajati tudi dolznosti drugih, ni moja krivda.
Pripis uredniStva:
Pismu gospe Bernardke Rade-tiC ni potrebno veliko dodaja-ti, ker ima prav, ko trdi, da nas na tako pomembnem do-godku ni bilo zraven.
NaSim bralkam in bralcem pa bomo vseeno povedali, da smo 20. decembra lansko leto bili vsi, kar nas je zaposlenih pri Novem glasu, v Gorici v uredniStvu preprosto zato, ker je to bil ponedeljek, ko smo prazniCno Stevilko Novega glasa oddajali v tisk, delali pa smo tudi v nedeljo, 19. decembra, zaradi znanih zamud italijan-ske poSte z dostavo naSega ted-nika. Izäli smo dan prej, da bi naSi bralci prejeli tednik pred BoziCem.
Res smo si vfasih (pre)daleC drug drugemu, dopisnika pa v Tr/icu na zalost, vsaj vestnega ne, nimamo nobenega. Delo-vanju druStva TrziC skuSamo posvetiti potrebno pozornost, kolikor paC zmoremo.
Jup
Obvestila
Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontacija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite! Naslednja otroSka urica v Feiglovi knjiznici bov ponedeljek, 31. t.m., ob 17. uri. Pravljico "A ves, koliko te imam rad” bo pripovedovala Katja Ozbot, sodelovali bosta Martina in Sara Cocetta.
Prosvetno druävo Rupa-Pec prireja izlet na sneg v Badkleinkircheim v Avstriji v nedeljo, 27. februarja 2005. Vpisovanje in informacije: Ivo Kovic, tel. 0481882285.
Darovi
Za Novi glas: Dusan Bratina 2,00; N.N. 5,00; B.B. 5,00 evrov. Za cerkev v Rupi: N.N. 50,00; Dragica Pahor 50,00 evrov. Zapotresence vAziji: N.N. zVrha 100,00 evrov.
Cestitke
Dr. Damjanu Paulinu iskreno cestitajo ob prejemu Tischlerjeve nagrade clani urednistva in uprave Novega glasa.
Kulturni center Lojze Bratuz
cestita dr. Damjanu Paulinu, ki
je v Celovcu prejel Tischlerjevo nagrado.
Zadruga Goriska Mohorjeva cestita predsedniku dr. Damjanu Paulinu za prejem Tischlerjeve nagrade.
Zveza slovenske katoliske pro-svete cestita svojemu dolgolet-nemu predsedniku dr. Damjanu Paulinu ob prejetju Tischlerjeve nagrade.
Cestitkam dr. Damjanu Paulinu
se pridruzujejo tudi zdruzenje ARS, Katolisko tiskovno drustvo, Katoliska knjigarna, Skupnost druzin Soncnica in skupina goriskih prijateljev.
RADIO SPAZIO 103
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 28. januarja (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta.
Ponedeljek, 31. januarja (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 1. februarja (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... lasbena oddaja z Matjazem. reda, 2. februarja (v studiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Ekoloska slika Alp. - Izbor onelodij.
Cetrtek, 3. februarja: zvocni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
Vsak dan preberite svezi slovenski tisk v
£
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
|SkR|V| SMEH
Ma ustih vseh
NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV
■ Nedelja, 30. januarja 2005, ob 17. uri
Janez Povse ZA BLAGOSLOV IN RDECE ZVEZDE
Rezija: Joze Hrovat Dramski odsek PD Standrez
■ Sreda, 2. februarja 2005, ob 20. uri
Nagrajevanje Mladi oder
SkR|V| SMEH
NA us-pH vseh
CRNO IN BELO
Rezija: Marko Cer nie Oder 90
N*z VeseLoIgEjT *
lJUB|TELjSkIH OdRoV VELIKA DVORANA KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUZ
PROSVETNO DRUSTVO STANDREZ
SLAVNOSTNA PROSLAVA
OB 40-LETNICI DRAMSKEGA ODSEKA
Sobota, 29. januarja 2005, ob 20.30
ZUPNIJSKA DVORANA ANTON GREGORC/C v STANDREZU
POD POKROVITEUSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
6. in 9. januarja v Pevmi in Stmavru
Obcutena kulturna
NOVI
GLAS
Goriska Mohorjeva druzba / Tatjana Rojc: Lettere slovene
Obcutljiva odprtost in sintetiaii prikaz odlika knjiznega dela
Pri GMD je ob koncu prejSnjega leta izSlo zani-mivo in dragoceno delo prof. Tatjane Rojc Le lettere slovene dalle origini all' eta' contemporanea (Pregled slo-venskega literarnega ustvar-janja od zaCetkov do danaSnjih dni), ki predstavlja nadvse pri-zadeven premik v naSem pro-storu, na zgodovinskem sti-CiSCu dveh kultur. Avtorica je z obcutljivo odpr-tostjo in smi-slom za sinteti-Cni prikaz zelela predstaviti ita-lijanskemu bral-cu ne le razvojni lok slovenskega besednega ustvarjanja od prvih nastankov ljudskega izroci-la pa do dana-snjega literarnega utripa, am-pak tudi moCan tok sploSno kul-turnega zivlje-nja.
V svojem delu nam najprej raz-grinja histori-Cno ozadje, ko je usoda vodila Slovane iz Za-karpatja v naSe kraje in jih pri-peljala v stik z zahodno krSCa-nsko kulturo.
Pravi steber v tem kontekstu predstavlja seve-da neizbrisna sied svetih bra-tov Cirila in Me-toda, ki sta bila v veliko pomoC slovanskemu ljudstvu, ko se je njihova vera iz poganskega Cu-tenja priblizevala krSCanskemu monoteizmu, tako da se je ze sam papez zavedal velikega na-pora slovanskih bratov in z od-prtostjo nakazal razpolozljivo-st Cerkve do slovanskega je-zika: "Litteras denique Sclavi-nicas ... iure laudamus..." In res je tradicija slovanskega bo-gosluzja Se dolgo prevladovala v vseh tistih okrajih, v katerih je sied glagoljaSev ostala neizbrisna do danaSnjih dni. Literarno-zgodovinski pregled se nato nadaljuje z obdobjem prvih pisanih poroCil, ob katerih ne gre prezreti natanCne poglobitve zgodovinskega na-stanka besedil samih. Vzpo-redno s prvimi pisanimi po-rocili pa je naSa kulturna zak-ladnica prepojena tudi z boga-tim ljudskim izroCilom, ki je naletelo na Sirok odmev tako pri besednih kot pri glasbenih ustvarjalcih, saj so se eni in drugi bodisi pri svojem besed-nem kot skladateljskem delu zelo radi zatekali v ljudsko umetnost. Tudi glasbeni aspekt, ki ga RojCeva v svojem delu marsikdaj prepleta z lite-rarnim dogajanjem, se kaze kot neizbezna poanta naSe kul-ture, saj nudi literarnemu ust-varjanju trdnejSe zaledje in kaze na posamezna obdobja, ko se slovenska beseda vzviSeno spaja z glasbeno go-vorico.
Ob koncu srednjega veka pa prihaja do vidnih druzbenih in gospodarskih sprememb, ki vodijo do kmeCkih uporov in povzroCajo dokajSnjo vzne-mirjenost ter od slovenskega Cloveka zahtevajo ogromno sa-mozavesti, poguma in moCi. Pred nami se nato odpira ob-
dobje izredno plodnega in raz-gibanega protestantskega gi-banja, ki je vtisnilo peCat naSemu knjiznemu jeziku, saj je od takrat dalje ostal za vselej vpeljan v sfero evropskih je-zikov. Slovenski jezik je tako postal gonilna silnica sloven-ske besede in je kot izrazno sredstvo nudil moznost lastne-ga izpovedovanja bistvenih zivljenjskih vpraSanj, in to v li-
terarnem jeziku z bolj ali manj razvitimi estetskimi konota-cijami.
Tudi barok s svojim kompozi-cijskim, ceprav nekoliko diver-gentnim ustvarjanjem do-polnjuje literarno bogastvo in preko pridigarske literature in dramske transkripcije vodi slovenskega Cloveka v Se globlje religiozno eilten je. Inovativni premik v tem obdobju oznaCuje Valvazorjeva zgodovina Slovencev, ki ze namiguje na preobrazbo evropske misli, ko bo z razsve-tljenstvom priSlo do novodobnega pojmo-vanja Cloveka in iskanja lastne identi-tete.
Doba romantike po-meni pravi exploit v slovenski knjizevno-sti, znotraj katere prihaja do konstitui-ranja novih vsebin-skih in estetskih prvin ter usmeritev. Ob do-gajanju na evropski sceni, ki mu avtorica odmerja nezanemar-ljiv delez, je jasno, da tudi slovenska litera-tura ni mogla obtiCati v svojih kalupih. Gre torej za Cas, ko sta vz-niknili dve eminent-ni osebnosti, France PreSeren in Matija Cop, ki sta se s svojo svetovljansko odprto-stjo opredelila za kultiviranje slovenske besede z vsemi estetskimi in vsebinskimi oprijemi. Ce je PreSeren s svojo poezijo segel v duSo izobrazenca, se je pa po drugi strani Anton Martin SlomSek, PreSernov sodob-nik in prijatelj, z vso ljubeznijo
priblizal ljudskim mnozicam in jih v duhu narodnega in verskega Cutenja vzgajal k za-vesti lastne identitete.
Leto 1848, znano kot pomlad narodov, je za nas pomenilo pravo kulturno-literarno spro-stitev, saj so kulturni utrip zaz-namovale Stevilne proslave, na katerih sta se prepletali besed-na in glasbena govorica. Druga polovica 19. stoletja nam odpira nove razvojne poti v slovenski	knji-
zevnosti, ki jih	ozna-
Cujejo razliCni oblikovni in slogovni po-javi. PriSlo je do nastanka realizma pa Se do njegove ra-dikalizacije, to je do natu-ralizma. Na vzpon reali-stiCno usmer-jene proze je vplival pred-hodni literar-ni polozaj, saj je ze evropski prostor dajal prednost pro-znemu ustvarjanju, kar je pogoje-valo tudi slo-vensko literarno dejav-nost.
ZaCetek 20. stoletja pa oznaCujejo ze vse zvrsti slovenske literature: lirika, proza in dramatika, do opazne mere se razvije tudi literarna kritika. V obdobju moderne se sreCa-mo z glavnimi stebri tedanjega literarnega razvoja, ki kazejo preobrat v smeri subjektiviz-ma, ob robu njihovega ustvarjanja je Se vedno Cutiti utrip
naturalistiCnega pisanja, ki se nam razkriva preko glavnih predstavnikov. Slovenski mo-dernisti so z vnaSanjem stilnih pojavov simbolizma, impresio-nizma, dekadence in nove romantike utrli novo pot slovenski knjizevnosti, ki je zazna-
movala tudi naslednje rodove literarnih ustvarjalcev in se nato Se okrepila z ekspresioniz-mom in socialnim realizmom. Naj poudarim, da se je RojCeva priblizala obdobju pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama z obCutljivo natan-Cnostjo, saj je poleg literarnega ustvarjanja izpostavila tudi zgodovinsko in politiCno delo-vanje tako na TrzaSkem in Go-riSkem kot v BeneCiji, in to vse do Casa, ko je faSistiCni imperativ kruto posegel v naSe delo ter ga moCno okrnil in po-nekod celo uniCil.
20. stoletje je torej doba ve-likih nemirov, doba, ko so se zamajala tla Stevilnim ideolo-gijam in tako porinila Evropo v krvave boje in tragedije. Tudi umetnost se ne more izogniti tej stiski, zato se ustvarjalci reSujejo tesnobnih muk in di-lem na najrazliCnejSe naCine. V literarnem ustvarjanju gre tu predvsem za ekspresionistiCno obCutje, ki je pri nekaterih av-torjih ovito v religiozno Cu-tenje, pri drugih pa v socialno dozivljanje druzbenega do-gajanja.
Povojno literarno ustvarjanje izstopa le v strnjenem prikazu nekaterih markantnejSih av-torjev, ki so stopali po indivi-dualnih poteh in se na razliCne naCine vkljuCevali v literarni razvojni proces, saj gre za ob-dobje, ki je v nenehni evolu-ciji in je zato nemogoCe spre-govoriti o enovitosti literarnih vsebin. Za to literarno ustvarjanje tako v osrednji matici kot v obmejnih pokrajinah za-mejskega prostora je RojCeva pokazala viden smisel za sinte-zo, saj je jasno, da se ob tako kompleksnih in veCplastnih literarnih procesih ni mogla s temeljitostjo zaustaviti pri vseh tistih knjizevnikih, ki so tako vCeraj kot danes krojili usodo slovenski umetniSki be-sedi. V naSem prostoru se je omejila predvsem na Borisa Pahorja in Alojza Rebulo, ki sta se najbolj pogumno spopadla s speci-fiko zgodovinskega in druzbenega do-gajanja v naSih krajih, saj bo ita-lijanski bralec v njunih delih naj-bolje razkril naSo preteklost, spoznal naSo bit in si priza-deval za premosti-tev ovir med tu zi-veCima narodoma. Morda se bo tudi ob tem tako izCr-pnem kulturno-li-terarnem prikazu zavedal, da ob nje-govi literaturi zivi tudi moCan besed-ni utrip sosednjega naroda, ki ga je zgodovina vse pre-veC potiskala v ozadje. To mislim, da je bila tudi zelja Tatjane Rojc, ki je svojemu delu na sklepnih straneh dodala Se poglavje o razvoju slovenskega knjiznega je-zika, da bi Cloveku italijanske narodnosti, mlajSemu ali starejSemu, povedala, kdo pravzaprav smo Slovenci, od kod smo priSli in kolikSen je naS kulturni in literarni delez v mozaiku evropskih narodov.
Jadranka Cergol
Foto DPD
Tatjana Rojc
Le Lettere Slovene
DALLE ORIGINI ALL’ETÄ CONTEMPORANEA
Prefazione di Cristina Benussi
Knjiznq novost
Nova publikacija zalozbe Mladika
Bolezni in motnje, zrcalo nase duse- Pogled v psihosomatiko in grafologijo:
dr. Andrej Zaghetje diplomiral iz psihologije natrzaski univerzi, nato je opravil specializacijo iz psihosomatike na milanskem institutu za psihosomatsko medicino Riza. Ze med rednim
studijem je pridobil di-plomo iz grafologije. Delo Bolezni in motnje, zrcalo nase duse je na-stalo z namenom, da se sirsemu krogu bral-cev predstavijo pogla-vitne znacilnosti psihosomatike in grafologije na pregleden in polju-den nacin.
Knjiga se deli na tri de-le: v prvem obravnava avtor splosne znacilnosti psihosomatike in grafologije, v osred-njem delu opisuje motnje in bolezni, ki se po-javljajo na omejenem telesnem predelu, v zadnjih poglavjih pa analizira patologije bolj splosnega znacaja. Avtor pa sproti bralcu predoca nekaj kratkih shem, v katerih je strnil simbolieni vidik obravnavane patologije in opis nekaterih bolnikovih znacajskih potez. V vsakem poglavju se dr. Zaghet dotika tudi mitoloskih prizorov, ki so lahko z obravnavano motnjo v sorodu. Vsako poglavje se zakljucuje z opisom dolocenih grafoloskih znakov, ki se nanasajo na omenjene motnje in znacajske poteze. Knjigo zakljucuje bogata bibliografija slovenskih, italijanskih in tujih avtorjev.
Ob 1. obletnki smrti
Spomin na Marka Vuka
Pred enim letom nas je zapustil Marko Vuk (1947-2004), prijatelj in sodelavec, pomembna osebnost v nasem kulturnem zivljenju. Njegova smrt je hudo prizadela tudi v zamejstvu zivece rojake.
Marko Vuk je bil aktiven na raznih kulturnih podroejih, zlasti natistem, kateremuje poklieno pripadal, in sicer na umetnostnozgodovin-skem, in na glasbenem v sirokem pomenu besede.
Zivo se je zanimal za po-liticne razmere tako v Slo-veniji kot pri nas. Njegovi stiki z Gorico so bili skoraj vsakdanji. K nam je redno prihajal na kratek obisk in pomenek ali po opravkih.
Veckrat je prihajal celo k slovenski masi na Travnik, potem ko je ze orglal v domaci cerkvi v Mirnu. Pri nasi masi je pomagal pri petju, potem pa se je zadrzal v druzbi prijateljev za prijeten in zanimiv razgovor o razmerah doma in pri nas, o naertih, o svojem delovanju itd. Rad je komentiral slovensko politieno dogajanje (v domacem kraju je bil politieno aktiven) kot fin in zivahen opazovalec, demokratieno usmerjen in preprican Slovenec.
Se vedno ga zelo pogresamo in se ga spominjamo kot navdusenega organista in pevea od rodnega Mirna do Svete Gore. Kakor je znano, je dolgo sodeloval pri Novem listu in potem pri Novem glasu, za kar smo mu iskreno hvalezni. Dragocene so nam tudi njegove studije na podroeju likovne umetnosti.
Spomin na dragega prijatelja zivi in bo zivel med nami. /AB
Za nas jezik
Prefektka?
Mesto trzaSkega prefekta je pred kratkim zasedla zenska in s tem povzroCila jezikovni problem, kako ustvariti zensko obliko samostalnika 'prefekt', saj je doslej v slovenskem jeziku ni bilo in je torej ni ne v slovarju ne v pravopisu. V italijanSCini tega problema ni, ker se navadno imena, ki zaznamujejo visoke funkeije, ohranjajo kar v moäki obliki tudi za zenske; kveCjemu se spremeni Clen ob nespremenjenem samostalniku: il preside/la preside. SlovenSCina pa je v sploSni rabi bolj pozorna na enakopravnost spolov in skuSa najti ustrezno zensko obliko, torej poiskati ustrezno obrazilo.
S tem so se spoprijeli Casnikarji, ki so poroCali o novem trzaSkem prefektu. Med vsemi moznimi formanti so izbrali zensko obrazilo na -ka: prefektka. Verjetno pa ta izbira ni najboljSa in ne bo prestala krsta sploSne rabe. Konzonantne skupine -ktk- namreC v naSem jeziku ni in je tezko izgovorljiva. Vsak neologizem se mora prijeti v zivi rabi, da lahko pride v slovar, in dvomim, da bo 'prefektka' pozitivno opravila sprejemni izpit.
Zakaj ne bi poiskali kaj lazje izgovorljivega? Ali ne bi bila raje 'prefektinja'?
Andrej Zaghet
BOLEZNI IN MOTNJE ZRCALO NASE DUSE
Pogled v psihosomatiko in grafologijo
a
Kratke
Decembrska stevilka Zvona
Narediti konec je naslov uvodnika, ki ga je tokrat napisal Ivan Puc in v katerem opisuje besede, delo in znacaj bivsega
ljubljanskega nadskofa dr. Franca Rodeta. Spoznal ga je, zahvaljujoc s dvema intervjujema, ki mu jih je naredil.
V sesti stevilki Zvona do-bimo tudi poezije Dusana Ludvika, Apolonije Klancar Kobal in Branka Rebo-zova. Alojz Rebula nam ponuja tretji del svojega Dnevnika iz leta 1991. Poleg tega je v reviji se polno odlomkov iz proze raznoraznih slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Med pricevanji sta Ne-deljska prijatelja Janka Modra in Student na aka-demiji Janeza Bitenca. Stiri eseje podpisujejo Barbara Savenc, Bostjan Zeks, Vladimir Kos in Joze Hiebs.
Na koncu pa seveda niti tokrat ne manjkajo ocene in prikazi raznih knjig. Tadeja Krecic nam predstavlja knjigo Edvard Kocbek, ki sta jo napisala France Pibernik in Jurij Kocbek, Igor Gedrih ocenjuje dve knjigi, in sicer Gorazda Kocijancica Tistim zunaj in Zarka Petana Igre in igrice, na zadnje pa nam Gasper Blazic se prikaze knjigo Razdvojeni narod Dr. Tamare Griesser Pecar.
Razpis za literarno nagrado mlado kristalno pero Vilenica 2005 za najboljso pesem
V veliko zadovoljstvo nam je, da lahko ze petic zapored razpisemo literarno nagrado Mlado kristalno pero Vilenica za najboljso pesem za mlade, osnovnosolske literarne ustvarjalce. Podeljeni bosta dve nagradi:
- ena za starostno skupino od 6 do 10 let (od 1. do 5. razreda devetletke oziroma od 1. do 4. razreda osemletke)
- ena za starostno skupino od 11 do 14 let (od 6. do 9. razreda devetletke oziroma od 5. do 8. razreda osemletke).
Pesmi izbranih avtorjev bodo objavljene v knjiznem zborniku 5. Mlada Vilenica 2005.
Pogoji razpisa:
Sodelujejo lahko ucenci osnovnih sol iz Slovenije in sloven-skega zamejstva s svojimi pesmimi. Vsak udelezenec lahko sodeluje z najvec tremi (3) pesmimi. Tema je prosta. Vsaka pesem naj bo podpisana z imenom in priimkom, letnico rojstva, razredom, ki ga ucenec obiskuje, in imenom osnovne sole. Pesmi je treba poslati na disketi ali zgoscenki in izpisane na papirju na naslov JSKD - 01 Sezana, Kosovelova 4A, 6210 Sezana s pripisom 5. MLADA VILENICA 2005. Zazeleno je, da sole svoje prispevke posljejo z eno postno posiljko s prilozenim seznamom sodelujocih ucencev za vsako starostno skupino posebej. Pesmi lahko posljete tudi po e-posti oi.sezana@jskd.si, seveda s prilozenim seznamom udelezencev. Mentorje vljudno prosimo, da ze sami opravijo prvi izbor najboljsih mladih pesnikov!
Rok za oddajo prispevkov je 1. marec 2005. Dodatne infor-macije o razpisu lahko dobite na tel. st. 05 731 00 90 ali zaprosite zanje po e-posti oi.sezana@jskd.si.
Umrla legendarna pevka Marjana Derzaj
V 69. letu starosti je po porocanju Slovenske tiskovne agencije v torek, 18. t.m., umrla legenda slovenske zabavne glasbe Marjana Derzaj, ki je dejansko slovensko popevko dvignila na vec kot le dostojno raven. Marjana Derzaj je zmagala na festivalih slovenske popevke v Opatiji in na Bledu, ko se je s
pesmima Vozi me vlak v daljave in Po-letna noc vtisnila v srca mnogim ge-neracijam Slovencev. Veljala je za nesporno prvo damo slovenske popevke. Zaslovela je tudi z drugimi pesmimi, kot so Zemlja plese, Orion in Ne cakaj na maj. Marjana Derzaj seje ro-dila maja leta 1936 v Ljubljani. Glasbe-no pot je zacela v ljubljanskih klubih, kjer je pela priredbe tujih uspesnic. S svojimi interpretacijami je zaznamovala zlato dobo slovenskega popevkarstva, v casu, ko so nastale nepozabne melodije avtorjev, kot so Joze Privsek, Jure Robeznik, MojmirSepe in drugi.
Marjana Derzaj, ki so jo nekateri primerjali s slavno amerisko pevko Doris Day, je na Bledu leta 1964 zmagala s Sepetovo Poietno nocjo, za katero je besedilo napisala Elza Budau, leta 1966spesmijo Plesoblakov, leta 1975 pajevduetu z Bracom Korenom prejela nagrado obcinstva za skladbo Mi smo taki. Marjana Derzaj seje v 60-ih letih udelezevala tudi tekmovanj za izbor pesmi za Evrovizijo. Leta 1961 je nastopila v duetu s Stanetom Mancinijem s pesmijo Kako sva si razlicna, leta 1964 pa je s pesmijo Zlati april celo delila prvo mesto. Marjana Derzaj je posnela vec käset in plosc, med drugim Kitare iz Meksika, Pticje strasilo, Vrni se kdaj v Ljubljano, Zivljenje s pesmijo in Pesmi od srca. Pela je tudi narodno-zabavno glasbo z ansamblom Dobri znanci in bila redna gostja razvedrilnih oddaj na TV Slovenija.
Celovec / Tischlerjeva nagrada
Korenine slovenske lipe
Podelitev Tischlerjeve na-grade je za koroSke Slo-vence priloznost, da obe-lezijo lik dr. Janka Tischlerja, neumornega kulturnega in po-litiCnega delavca, s tem da po-delijo priznanje tistim, ki v nje-govem duhu nadaljujejo po-slanstvo v prid slovenske na-rodne skupnosti na KoroSkem. Tischlerjevo nagrado pode-ljujeta KrSCanska kulturna zve-za (KKZ) in Narodni svet ko-roSkih Slovencev (NSKS) kot najviSje priznanje obeh organi-zacij. Nagrado prejmejo kultur-ni in politiCni delavci za vrhun-ske prispevke na podroCju u-metnosti, znanosti, kulture in politike, ki so pomemben pri-spevek k zakladnici slovenske narodne skupnosti na Koroskem. Nagrajenec dobi nagrado lahko tudi za posebne zaslu-ge pri Sirjenju in utrjevanju narodne zavesti in ugleda koro-Skih Slovencev bodisi doma ali v tujini.
Prvi Tischlerjev nagrajenec je bil leta 1979 zal prezgodaj pre-minuli glasbenik Lajko Mili-savljeviC, v naslednjih letih pa so nagrado prejeli tako koroSki Slovenci kot Slovenci iz matice in zdomstva.
Tudi stiki z zamejstvom v Italiji so pripomogli, da sta se kultur-no delovanje in zavest skupne-ga slovenskega prostora razvila in utrdila tudi na KoroSkem. Vec kot dvajsetletno nepre-kinjeno sodelovanje na kultur-nem podroCj u KrSCanske kul-turne zveze s Slovensko prosve-to iz Trsta ter z Zvezo slovenske katoliSke prosvete v Gorici, in sicer s prirejanjem Primorskih dnevov na KoroSkem in Koro-Skih kulturnih dnevov na Pri-morskem so bili povod, da so v petek, 21. januarja 2005, leto-snjo Tischlerjevo nagrado po-delili dr. Damjanu Paulinu in pro f. Mariju Maverju.
V nabito polni Tischlerjevi dvorani SlomSkovega doma v Celovcu (med Stevilnimi gosti sta se sveCanosti udelezila tudi generalni konzula RS v Celovcu Jure Zmavc in drzavni Sekretär za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc PukSiC, ki je poz-dravil nagrajence in prisotne v imenu slovenske vlade) je naj -prej pozdravil predsednik NSKS Joze Wakounig, ki je pou-daril, da nagrajenca dokazuje-ta, da kultura in politika ne le nista v nasprotju, temveC da brez ustrezne politike - torej daljnoroCne vizije za skupno dobro - ni kulture, predvsem pa da ni mogoce dobra politika brez kulture. Wakounig je ob tej priloznosti poddrtal, da so tesne vezi, ki so v teh dese-tletjih nastale med Primorsko in KoroSko, tako na kulturnem
kakor na politiCnem nivoju, sad tudi iskrenih osebnih prija-teljstev. Podelitev Tischlerejeve nagrade je tudi priloznost za razmislek o sedanjem politiC-nem polozaju slovenske narodne skupnosti na KoroSkem. Wakounig je v nadaljevanju svojega govora izhajal iz nove razsodbe ustavnega sodiSCa, ki je zavrnilo pritozbo 44 obCa-nov iz LibuC, ki so za svoj kraj zahtevali dvojeziCne table. Ustavno sodisce meni, da pra-vica do slovenskega napisa poleg nemSkega ni individualna pravica.
Wakounig je prav zaradi tega napovedal, da se bodo v speci-fiCnem libuSkem vpraSanju po-sluzili se evropskega sodiSCa za Clovekove pravice v Strasbour-gu. Wakounig je izrazil zeljo in prepriCanje, da je potrebno, da koroSki Slovenci imajo skupno pluralno predstavniStvo, ki bi lahko z veCjo tezo zavzelo sta-liSCa v prid slovenske narodne skupnosti na Koroskem.
Da bi podCrtali Tischlerjevo skrb za dijaSko mladino in da bi slednjo spodbujali k javne-mu nastopanju, vsako leto raz-piSeta prireditelja nagrade tudi govorniSki nalecaj, ki so se ga letos udelezili uCenke in uCen-ci Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence, DvojeziCne zvezne trgovske akademije in ViSje Sole za go-spodarske poklice v St. Petru. Letos je imela zirija veliko dela, saj je prviC podelila dve prvi nagradi, in sicer lanski zmago-valki Tanji Glogovic, dijakinji
7.	A razreda Slovenske gimna-zija, ter Dominiku Pippu, dija-ku 5. letnika Zvezne trgovske akademije, tretjo nagrado pa so podelili Poloni JenCib, dijakinji
3. letnika ViSje Sole za gospo-darske poklice v St. Petru. Predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer je v svojem nagovoru zelo osebno prikazal, kako je ze kot dijakpreko Vere in Doma, kate-rega trzaSki urednik je bil prof. Joze Peterlin, bral prispevke o kulturnem delovanju trzaSkih in goriSkih Slovencev, in kako je prav preko tega casopisa bral prvic novelo TrzaSko dekle, ki je nastala izpod peresa Marija Maverja.
Stiki med trzaSko in koroSko mladino so bili v povojnih letih zelo modni. Na eni in na drugi strani so mladini stali ob strani izkuSeni mentorji, v Tr-stu Joze Peterlin in Maks Sah, v Gorici Mirko Filej in Viktor PraSnik, na KoroSkem pa JoSko Tischler, Vinko Zwitter, France Cigan in dr. Inzko.
Mladina iz Trsta in KoroSke se je sreCevala tako v Kanalski do-lini kot v Trstu ali pa v Celovcu. Tudi stiki med goriSko mladino in KoroSko niso bili manj intenzivni. Dr. Zerzer je v pred-stavitvi nagrajencev poudaril, da povezanost dr. Damjana Paulina s KoroSko sega prav tako v Studentska leta, ko se je kot predsednik Studentske or-ganizacije redno sreceval s so-vrstniki KoroSke dijaSke zveze. Takrat je spoznal tudi dr. Tischlerja, ki je nanj napravil zelo globok vtis, saj je bilo njegovo poznanje in ocenjevanje raz-mer na KoroSkem in na Pri-morskem izredno natanCno in poglobljeno in njegovo nav-duSeno izvajanje za mlade po-sluSalce vzpodbudno. Kot predsednik Prosvetnega druStva Standrez je Paulin neStetokrat gostoval na KoroSkem, aktivno sodeloval kot igralec in pevec.
Glasbeni okvir veCera sta oblikovali sopranistka Aleksan-dra Schettino (ob klavirski spremljavi prof. Neve Klanj-Sdek) ter MePZ PD Sele. Izbira zbora iz Sei ni bila naklj ucna, saj je to kraj, s katerim imajo clani Prosvetnega druStva Standrez najved stikov.
Tako dr. Zerzer kot nagrajenca v svoji zahvali so izrazili zeljo, da bi se taka kulturna in tudi prijateljska sredanja med KoroSko in Primorsko nadaljevala Se naprej.
Od vsakega izmed nas je odvi-sno, Ce bodo te besede naletele na plodna tla. Kulturno bogast-vo, ki ga premorejo druStva in posamezniki tako na Koroskem kot tudi pri nas, so zak-lad, ki ga preveC pogosto sebiC-no skrivamo pred drugimi. Samo Ce smo zmozni, da se od-premo drugim in razkazemo ti-sto, kar zmoremo in smo, bo-mo lahko Se bogatejSi, in sicer z novimi izkuSnjami in spoz-nanji. LetoSnja Tischlerjeva nagrajenca sta dokaz, da je na po-droCju ljubiteljske kulture potrebno predvsem zares ljubiti kulturo, zanjo ziveti in dihati. Tega se Clovek nauCi kot veliko drugih stvari v zivljenju, Se kot otrok ali najstnik. Kasneje pa to, kar smo prej sprejemali v obliki igre, postane tudi del naSega odnosa do sveta. Od nas je odvisno, ali bomo pasivni gledalci ali akterji. Zavedati pa se moramo, da bo naSa odloCi-tev tudi zgled za naSe vrstnike in za mlajSe generacije. Tischlerjeva nagrada je znak, da so vrednote slovenstva Se vedno aktualne in prisotne povsod, kjer ima slovenska lipa svoje korenine.
Peter Rustja
Knjizna novost Dusana Jelincica
Clovek, ki se je pogovarjal z vetrom
Literarna kritiCarka Ines Cergol je na predstavitvi zadnjega literarnega dela DuSana JelinCiCa Legenda o Clo-veku, ki je govoril z vetrom (Li-pa-Koper), ki je potekala v raz-stavnem prostoru TrzaSke knji-garne v Trstu, povedala, da je Je-linCiCeva pisateljska figura veC-plastna, saj "se v vsakem njego-vem romanu zrcali del njegove osebnosti": JelinCiC je namreC novinar, alpinist, pisatelj, eseji-st in Se bi lahko naStevali. Vsi ga sicer bolje poznamo po nje-
govih literarnih delih, manj znana pa je njegova preteklost pri Sahovskem agonizmu. Ta plat JelinCiCevega zivljenja je sicer tako pomembna kot tista, ki zadeva literaturo, ravno zato, ker je ljubezen za svetla in tem-na polja, po katerih se s skrivno-stnimi potezami premikajo fi-gure, opustil, ko se je zavedal, da je ta igra neskonCno manj zanimiva od knjizevnosti.
To spoznanje je namreC eden od razlogov, ki je JelinCiCa po-peljalo k pisanju njegovega pr-
vega romana. Zadeva je tako bolj zapletena, saj bi lahko rek-li, da je bil njegov prvi literarni poskus istoCasno tudi zadnje delo, ki so ga minuli teden predstavili trzaSkemu obCinst-vu...
ZaCnimo po vrsti. JelinCiC je bil star komaj 22 let, ko je iz Trsta odpotoval na Sahovski turnir v Reggio Emilia. Na poti pa ga je preSinila misel, da je Sah v pri-merjavi z literarno igro po-razen! Lotil se je tako branja Shakespearovega Romea in Ju-lije in se odloCil za nenaCrtova-no "letovanje” v Verono. 10 dni je mladeniC prebil med kloSarji, saj denarja ni imel, in takrat se mu je porodila zamisel za zgod-bo oziroma Legendo. Prvi del romana je tako nastal ravno takrat. "Leta 1997 sem mladin-
ski zapis dobil, mu dodal Se dve poglavji, tako da je bil prvi del knjige konCan". Nato je avtor prvemu dodal Se drugi del z na-slovom Legenda o nastanku legende ali po sledovih Romea in Julije, ki je v bistvu opis proce-sa pisanja zgodbe, s katero se knjiga zaCne.
Med seboj slogovno raznovrst-na dela tudi dvopomensko prikazujeta legendo, najprej v etoloSkem pomenu, nato pa kot kljuC do branja. Prvi del je 'mladinsko faustovsko' obar-van s fantastiCnimi niansami, drugi pa realistiCno sanjski. Roman, ki je po mnenju Matejke GrgiC "newagevsko naravnan", je tako prikaz slasti CloveSke duSe po znanju, obenem pa tudi po globoki zelji kesanja.
Igor Gregori
NOVI
GLAS
Kratke
V DSI o knjigi Razdvojeni narod
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser-Pecar bo v ponedeljek, 31. januarja, gostja Drustva slovenskih izobrazencev in Knjiznice Dusana Cerneta. Ob 20.30 bo namrec v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu predstavitev njene monografije Razdvojeni narod, ki je izsla jeseni v znani knjizni zbirki Mladinske knjige v Ljubljani Premiki in takoj postala eno izmed temeljnih del za preucevanje dogajanja med II. svetovno vojno na Slovenskem.
Deio, ki obsega 556 strani, je najprej izslo v nemscini pri zalozbi Boehlau na Dunaju, kjer avtorica tudi zivi zadnja leta. Njegovo vsebino zgovorno oznacuje podnaslov: Slovenija 1941-1945, Okupacija, kolaboracija, drzavljanska vojna, revolucija. Gre za podroben, kriticen opis vseh skupin in dogodkov, ki so zaznamovali usodni notranjeslovenski spor med zadnjo vojno, pri cemer se dr. Griesserjeva opira na objavljeno literaturo, pricevanja, predvsem pa na arhivsko gradivo iz Ljubljane, Avstrije in Nemcije.
Zgodovinarka, ki zdaj dokoncuje obsezno studijo o povojnem preganjanju duhovscine na Slovenskem, je v domovini ze objavila odmevni knjigi Rozmanov proces (skupno z dr. Francetom M. Dolinarjem, 1996) in Stanislav Lenic-zivljenjepis iz zapora (1997) ter vrsto razprav. V nemscini pa je pred tem izdala dve knjigi o Habsburzanih. Njena biografija cesarice Cite iz leta 1985 je dozivela enajst izdaj in prevodov, tudi v cescino in japonscino.
Odstop odbornika Ferrare / Nedopustno ravnanje zupana glede okoljevarstvenih posegov
Minuli teden je trzaska obcinska uprava utrpela v svoji sredi manjsi potres, saj je obcinski odbornik za okolje Maurizio
Ferrara odstopil po hudi polemiki z zupanom Dipiazzo. Iz besed, ki jih je odbornik ves prejsnji teden ponujal javnosti, je bilo razbrati, da celotna uprava z zupanom na celu ni ze vse od vsega zacetka nudila odborniku pravih pogojev za nemoteno in suvereno izvajanje njegovih pristojnosti.
Po mnenju bivsega odbornika je bila podpora zupana in celotne upravne ekipe glede okoljevarstvenih nacrtov dokaj pod pricakovanji. Kaze namrec, da so bili spori v mestni upravi niti tehnicnega in niti financnega znacaja, temvec politicnega. Ferrari se je vedenje zupana glede spostovanja podpisanega sporazuma, ki je dolocalo zacasno prekinitev prometa v slucaju prekomernega zracnega onesnazevanja, zdelo nedopusno. Dogovor je bil namrec ze lani soglasno sklenjen s stevilnimi oklojevarstvenimi zdruzenji in najvpliv-nejsimi stanovskimi organizacijami.
Zadeva je presegla vsako mero, ko ni zupan pred nedavnim odredil prepovedi prometa, ceprav so naprave za merjenje dovoljene nasicenosti zraka z delci PM10 ze vec dni zapored kazale, da je varnostna stopnja prekoracila mejo.
Ker ni Ferrara imel podpore niti iz svojih vrst, je sklenil, da zapusti tudi stranko Udc in da se bo v obcinskem svetu raje boril za svoja prepricanja kot pripadnik mesane skupine.
Dan slovenske kulture v Barkovljah
Minulo nedeljo je v prostorih barkovljanskega drustva v ul. Bonafata potekal praznik slovenske kulture. Dogodek, ki je nastal pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD, so sooblikovali Oktet Skofije pod vodstvom Vladislava Korosca, ucenci OS F.S. Finzgar s pesmijo Svet, avtorja Tomaza Bal-dassija, ki je na klavirju spremljal Aleksandro Pertot pri vodenju osnovnosolskega zborcka. Vesna Hrovatin pa je poskrbela za recitacije. Priloznostno misel je v barkovljanskosredo prinesel prof. Miran Kosuta in v svojem posegu izpostavil zaskrbljujoc
Foto Kroma
polozaj kulture v danasnjem svetu, saj imajo svojo veljavo le se materializem, dominanca, standardizacija in celo preventivna vojna: vsemu gospoduje le denar, zato je postala kultura le proracunski nebodigatreba.
Umetnine Dajane Kocevarv NSK
V prostorih Narodne in studijske knjiznice so minuli cetrtek otvorili likovno razstavo mlade ustvarjalke Dajane Kocevar. Kot je v svojem predstavitvenem posegu poudarila likovna kriticarka Jasna Merku’, se njena dela, ki slonijo predvsem na literarnih in filmskih likih, prikupijo opazovalcu predvsem zaradi odlicne kompozicijske postavitve in tudi zaradi neznih barvnih kontrastov.
Foto Kroma
Predsednik DZ RS gost krovnih organizacij
Kulturna in nacionalna Slovenija je sirsa od meja
Predsednik Drzavnega zbora Republike Slove-nije France Cukjati se je minuli ponedeljek sre£al na sedezu Sveta slovenskih organizacij s predsednikoma krovnih organizacij Sergijem Pahorjem (SSO) in Rudijem PavSiCem (SKGZ). Slo je za pr-vo uradno srecanje predstav-nikov krovnih organizacij s predsednikom slovenskega parlamenta. Ob predsedniku Cukjatiju sta sedela tudi gene-ralni konzul RS v Trstu Joze SuSmelj in konzul Zorko Pelikan. PavSiCa in Pahorja sta spremljala trzaSka predsed-nika obeh organizacij Marij Maver in Igor Gabrovec. Srecanje je bilo gotovo formal-no-institucionalnega znacaja, mestoma pa je priSla do izraza srcnost, s katero so bile obar-vane besede trzaSkih sogovor-nikov: morda je bil to tudi pra-vi naCin, s katerim se je predsednik DZ RS krstno seznanil s tezavami naSe skupnosti.
V uvodnih posegih sta dezel-na tajnika obeh krovnih organizacij poudarila tezave, ki Se danes, po Stirih letih, onemo-gocajo udejanjenje zaSCitnega zakona. "Tako manjSina izgu-blja £as za napore, ki niso po-trebni," je dejal Sergij Pahor. PavSiC je dodal, da je ponekod vendar Cutiti znake odprtosti do naSe manjSine, in to tudi pri nekaterih krajevnih poli-tiöiih krogih vsedrzavne vla-dajoCe koalicije; "naj omeni-mo le obCino Trbiz in videm-sko pokrajino". Veliko pozitiv-nih korakov je bilo po PavSiCe-vem mnenju storjenih tudi v okviru nove dezelne vlade F-Jk, tudi zaradi delovanja petih slovenskih svetovalcev. "V Trstu pa zal prevladuje stara lo-gika," kar je bilo zafutiti predvsem maja lani, ko so v
Gorici proslavljali pristop Slo-venije k EU, medtem pa so v tribarvnem Trstu nekateri de-sni Carski skrajnezi protestirali pod konzulatom RS.
Na isti liniji sta nastopila tudi pokrajinska predsednika SSO
in SKGZ. Maver je predoCil, da bi lahko znatno zmanjSali raz-daljo med zamejstvom in slo-vensko drzavo: gre namrec' za problem veCje prisotnosti naSe stvarnosti v slovenskih medijih in vidljivosti slovenske televizije na ozemlju F-Jk nasploh. Opozoril je tudi na problem drzavljanstva in ok-repitev vloge univerze na Pri-morskem, "ki bi gotovo lahko imela velik vpliv na naSo mla-dino". Gabrovec se je vrnil k trzaSki stvarnosti in zazelel, da bi nas ljudje veCinskega naro-da sprejeli "ne kot osvajalce, temveC kot domaCine". TrzaSki predstavniki so visoke-ga gosta opozorili, da manjSina z velikim zaupanjem pri-Cakuje odobritev zakona o Slo-vencih zunaj meja Slovenije. "Zakon je delezen velikega za-
nimanja tudi pri nas," je zago-tovil predsednik Cukjati.
"Pri tem pa je Se toliko bolj po-membno, da nastopite Slo-venci v zamejstvu enotno in da prinesete s seboj enotno idejo reSevanja Se ne
razreSenih vpraSanj!” je pou-daril gost. Dodal je Se, da je odnos Italije in Avstrije do manjSin globoko pod prifako-vanji, celo negativen! "PrepriCan pa sem, da se bodo odnosi spremenili, saj danes vsi skupaj sedimo v Bruslju in politika ze cuti to povezanost; problemi so sedaj evropski". Povsem drugacno bo torej oz-rafje po letu 2008, ko bo Slovenija vodila EU: "Takrat bodo vsi dozivljali naSo drzavo kot del Evropske unije” in v tej luä posledifno tudi slovensko manjSino v Italiji. Predsednik Cukjati je izpostavil pomen novega naCina vzdrzevanja stikov med manjSinci in lju-bljanskimi vladajocimi krogi: v mislih je imel pojem stalne, kakovostne komunikacije, po kateri naj bi bili zamejci sou-
delezeni pri nacrtovanju poli-tike, ki se nas ti&. Pomemb-no bi bilo, da bi bili mi nepo-sredni snovalci omenjenega zakona. Predstavnik manjSine naj bi sedel v Drzavnem zbo-ru, sicer brez pravice do glaso-vanja, a z moznostjo udelezbe pri razpravi: "Ko bi debate DZ predvajali po televiziji, bi manjSinska problematika ne-posredno postala vsedrzavno vpraSanje." Cukjati pa se obe-nem zaveda, da je vidljivost zamejskih Slovencev doma majhna zaradi premajhnega prizadevanja medijev: "Zave-damo pa se, da je kulturna in nacionalna Slovenija SirSa od drzavnih meja,” je dodal predsednik, ki se je nato udelezil vefera DSI.
Sergij Pahor je veCer povezo-val in predsedniku Cukjatiju postavljal vpraSanja, ki so se dotikala najrazliCnejSih tem, od drzavnosti in problema rodnosti do morebitnih sprav-nih dejanj z Italijo. Predsednik DZ je poudaril, da je treba z vzgojo ljubezni do domovine in drzavljanskosti zaCeti ze v druzinskem krogu: "V Slove-niji smo ta pojem preveC za-nemarjali; to je videti v odno-su, ki ga imajo Slovenci do rojakov izven meja". Glede sociale je Cukjati povedal, da se je naSa domovina v ustavi ja-sno zavzela za negovanje slehernega drzavljana, kar pa ne sme nikdar priti navzkriz s podjetnostjo posameznika. Ostro pa je Cukjati nastopil proti delodajalcem, ki deloje-malcem ponujajo pri zaposlit-vi neCloveSke delovne razme-re in pogoje: "Treba je dobiti ravnotezje med podjetniSko pobudo in negovanjem social-ne varnosti". Le tako bo mo-gofe zagotoviti mladim goto-vost, na kateri si bodo lahko zgradili druzino. Kaj pa sprava med Italijo in Slovenijo glede preteklih nerazreSenih hudih dogodkov? Cukjati je bil glede tega dokaj hladen, saj: "Ita-lijani niti zgodovinske resnice ne sprejemajol Za zdaj so Casi Se nezreli."
IgorGregori
Foto IG
IM Hvalevredni nacrt
Priblizevanje slovenske manjsine italijanski vecini
Slovenska narodnostna skupnost je, kot vemo, dokaj homogeno razpo-rejena po pokrajinskem ob-moCju. NaSo prisotnost je globoko obCutiti po kraSkih oko-liSkih vaseh, v Bregu in v me-stu. Nekoliko manj opazni pa smo na miljskem robu, kjer pa naSo prisotnost vsekakor iz-priCujeta sam obstoj in delo-vanje slovenske osnovne Sole Albina BubniCa. Miljska obcinska uprava je, kot znano, v rokah desnosredinske koalicije in se je v vsem tem Casu bolj malo prizadevala za naS zivelj na tem delu Istre, ki pripada Italiji.
Pred nedavnim pa se je nekaj vendar premaknilo v pravo smer, sicer ne po zaslugi Gaspe-rinijeve uprave, temve£ zaradi prizadevnosti novega kadra obCinske knjiznice, ki je pred nekaj tedni odobril zanimiv in potreben nacrt, ki ga je komisiji knjiznicarske ustanove predsta-vila Tanja Sturman. Sturmanova je domacinka iz Milj, po poklicu je uäteljica: ze deset let uCi na slovenskih osnovnih Solah. Dolgo let je bila zaposlena v dolinskem di-dakticnem ravnateljstvu, od zaCetka tekoCega Solskega leta pa uci pri Sv. Ivanu. Letos pa je
postala tudi Clanica komisije miljske knjiznice.
"Preko Sole so me vpraSali, ali bi lahko predstavljala Slo-vence v komisiji obCinske knjiznice", nam je poveda-la uäteljica. "Gre sicer za prostovoljno delo in, tudi ker se nihce drug ni ogla-sil, sem to sprejela. Takoj pa sem se zavedela, da pod takratnimi obstoj eämi pogoji nisem imela v tisti sredi sploh kaj poceti, saj v knjiznici niso nikoli skr-beli za slovensko kompo-nento miljske skupnosti: na policah je sameval le en sam slovenski slovar!" Sturmanova pa je ponud-bo sprejela, si zavihala rokave in prifela z delom, ki je privedlo do tega, da bodo na polici knjiznice odslej prisotne tudi slovenske knjige!
"Dobro znano mi je, da sedijo v obCinski palafi desno usmerjeni upravitelji. Vsekakor sem po svoji uvidevnosti in mofeh sestavila naCrt in ga nato predstavila knjizni&rski komisiji. Povedati moram, da sva bila knjizniCar in jaz prepriCa-na, da nam bodo predlog zavr-nili, kot so sicer storili ze druga leta . Presenecena sem zato bi-
la, ko so naCrt takoj odobrili." Razlog za takojSnji sprejem predlaganega je videti v razgle-danosti novega predsednika miljske knjiznice, dr. G. Cusci-
ta, profesorja srednjeveSke in krSCanske arheologije na trzaSki univerzi. "Po njegovem pozitivnem odzivu so tudi ostali Clani komisije, to se pra-vi glavni knjizniCar Nicola Soia, dr. Ferretti, odgovoren za vzgojne, Solske in kulturne sluzbe na obmoCju miljske obüne, kulturni odbornik in hkrati miljski zupan Lorenzo
Gasperini, predstavnici italijan-skih osnovnih in srednjih Sol in predstavnik Istranov, moj predlog soglasno potrdili."
Kaj pa Gasperini, ali je tudi on takoj odobril vaS predlog? "Je, podobno kot ostali." Ampak, kakSen odnos ima miljski zupan do Slovencev, ki v Miljah zivite? "Do sedaj nas je popol-noma prezrl, skratka, ni nas upoSteval, delal je, kakor da nas ne bi bilo! Vzemi-mo vedno kot primer knjiznico. Ta ustanova bi morala odrazati in prika-zati delovanje ter ustre-zati potrebam sleherne komponente miljske skupnosti. Z naSim nafr-tom skuSamo konfno to doseä."
Gre vendar za dolgoroc-no delo, zaceli so komaj z zbiranjem knjiznega materiala. "Radi bi najprej nakupili otroSko in mladinsko literaturo, ravno zato, ker je v Miljah prisotna osnovna Sola. Zeleli bi tudi, da bi na policah zainteresirani dobili tudi italijanske prevode slovenskih av-torjev, kot so Pahor, Rebula itd. NaSa prizadevanja gredo nam-reC v dve smeri: hoteli bi, da bi slovenska skupnost imela do-locene usluge s strani knjiznice; socasno pa bi radi, da bi ita-lijanska veCina spoznala slovensko kulturo. Pri tem pa", je sklenila Sturmanova, "bi rabili pomof tudi vseh slovenskih ustanov."
Foto Kroma
NOVI	f—«—*	v V
GLAS
[&] Knjizna predstavitev novitete Petra Merkuja
Obvestila
Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Ce-sko, Moravsko in Slovasko. Od-hod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratisiave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih zname-nitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Sol-nograd-Salzburg. Pri vpisu akon-tacija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite!
DruStvo slovenskih izobrazen-cev in Knjiznica Dusana Cerneta vabita v ponedeljek, 31. januarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvo-rano (ul. Donizetti 3), na predstavitev knjige dr. Tamare Gries-ser-Pecar Razdvojeni narod.
Klub prijateljstva vabi v Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti 3 na veselo srecanje na pustni cetrtek, 3. februarja, ob 18. uri. Na harmoniko bo igral vesele vize Dean Rebecchi, mladi gledaliski skupine Slovenskega kulturnega kluba pod vodstvom Lucke Susic pa nas bodo zabavali s komicnim prizorom Lepi zdravnik.
Darovi
V spomin na svoje pokojne daruje Marija Smotlak 50,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V spomin na svoje pokojne Marc daruje Marija Lalkova 25,00 za cerkev v Bazovici.
Ob obletnid smrti moza Angela daruje zena Lidija 30,00 evrov za cerkev na Padricah.
Za DruStvo Rojanski Marijin dom daruje zena Jelka v spomin na moza Maksa Saha 25,00 evrov.
Cestitke
V imenu urednistva, uprave, bralk in bralcev Novega glasa iskrene cestitke Mariju Maverju ob prejetju Tischlerjeve nagrade.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na
ORGELSKI KONCERT,
ki bo v nedeljo, 30. januarja 2005, ob 16. uri
v Marijinem svetiscu na Repentabru.
Organist Andrej Pegan bo izvajal skladbe J.S. Bacha, J.A. Guilaina, S. Premrla in C. Francka.
sprave
T/' njiga bo uporabna 1^ in koristna za zgo-J-Vdovinarja, novinar-ja, politologa, politika in ne nazadnje diplomata." Tako se glasi zadnji stavek, ki ga je zgo-dovinar dr. Gorazd Bajc zapisal v svojem predgovoru knjigi inz. Petra Merkuja z naslovom Mednarodna diplomacija sprave (Mladika).
V neoporeCnem Bajcevem sk-lepu je videti namen Merkuje-vega dela, ki se loteva izredno delikatne, a hkrati Se danes nadvse aktualne tematike, in sicer postopka, po katerem bi morala potekati meddrzavna spravna dejanja. Knjiga, ki je nastala na podlagi veC kot Stiri-letnega temeljitega razisko-vanja po Stevilnih virih (v prvi vrsti nemäkih, pa tudi italijan-skih in angleäkih), je nastala na NemSkem, kamor se je inz. Merku' ze pred Stiridesetimi le-ti preselil z zeno Mirello zaradi poklicnih obveznosti. Obe-nem je inzenirjeva soproga be-sedilo, ki ga je moz napisal v njemu zaradi okoliSfin blizjem nemSkem jeziku, poslovenila. Publikacijo so predstavili v cetrtek minulega tedna v prosto-ru DruStva slovenskih izo-brazencev. Omizje so sestavlja-li avtor sam in soproga, ob njiju pa je sedel dr. Bajc, ki je te-mo knjige predstavil in dodal
Petnajst let delovanja Kluba prijateljstva
Ali veste, kaj je Klub prijateljstva?
Najprej naj povem, kaj ni. Ni tiste vrste klub, kamor lahko vstopiS le z drago plaCano Clansko izkaznico. Tu ni ne Clanarine ne vstopnine. Ustanovljen je bil 3. januarja 1990. leta na pobudo Socialne komisije Slovenske skupnosti v okrilju Slokada, Slovenskega dobrodelnega druStva in Slovenske Vincencijeve konference. Na prvem
sreCanju se je zbralo veliko Stevilo starejSih oseb in navduSeno sprejelo program, ki je predvideval sreCanja kulturnega in druzabnega znaCaja ter izlete z namenom, da bi udelezenci bili drug drugemu v druzbo in pomoC. Ime smo izbrali na prvem izletu, ko smo potovali na Koroäko, zibelko slovenske samobitnosti.
Padlo je veC predlogov. Zmagalo je ime Klub prijateljstva, ki dobro izraza namen druätva: socializacija v prijateljstvu.
V 15 letih delovanja se je zvrstilo mnogo kulturnih in druzabnih sreCanj ter izletov. S takim programom bomo nadaljevali. V februarju bomo imeli dve sreCanji v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3, obe z zaCetkom ob 16. uri.
Na pustni Cetrtek, 3. februarja, nas bodo zabavali harmonikar Dean Rebecchi z veselimi melodijami in mladi igralci s komiCnim prizorom Lepi zdravnik. V drugi polovici februarja
imamo na programu Dan kulture. ToCen datum in program bomo objavili v slovenskem Casopisju in po radiu. Sredi marca se bomo skupno s Slovensko Vincencijevo konferenco udelezili duhovne priprave na Veliko noC - tako, kot smo to storili tudi pred BoziCem, ko je priäel maSevat trzaSki Skof msgr. Evgen Ravignani (na sliki). Gostile so nas svetoivanske solske sestre. Pripravljamo ze tudi prvi pomladanski izlet. Upam, da se bo nam, starim, pridruzilo pri sreCanjih in izletih Se mnogo novih obiskovalcev. DobrodoSli!
Nada Maitelanc
Zgonistki kulturni center
Kraski ovcarji slovesno proslavili deseto obletnico delovanja
KraSki ovCar je divji, moCan, vendar z otroki prijazen pes rjave in cr-ne barve. Tako je zapisano na spletni strani skupine, ki nosi ime ravno po Stirinozni zivali nasih krajev. Kraski ovcarji so v nasem okolju priljubljena sku-pina, ki je razveselila marsika-tero veselico s svojo glasbo, ki se napaja ob bogati zakladnici balkanskega glasbenega izroCi-la, katerega bogatijo Se primesi zidovskega in ciganskega sveta. Zmagali so kar nekaj glasbenih nateeajev, najpomembnejSi je bil gotovo Arezzo Wave leta 1999: nagrada je bila v bistvu turneja oziroma moznost dvo-tedenskega nastopanja po Juzni Italiji.
Skupina je v zgoniäki telovad-nici minulo nedeljo praznova-la jubilejno deseto obletnico delovanja, in to s koncertom, na katerem je sodelovalo kar nekaj 'glasbenih prijateljev', ki
so si jih OvCarji pridobili na dolgi ustvarjalni poti. Sportna dvorana je bila tako polna fa-nov skupine, ki so z zani-manjem prisluhnili pesmim znanega slovenskega kantav-torja Vlada Kreslina in pevca skupine Parni valjak Akija Rahi-movskega, meäanemu pevske-mu zboru Devin/RdeCa zvezda Salez pod vodstvom Rada Mi-liCa in pihalnemu orkestru Godbenega druätva Viktor Parma iz Trebc pod vodstvom Leandra Pegana in Luke Carlija, na koncu pa seveda zivahnemu zuborenju not Aljoäeve kitare, Iztokove violine, Matejevih kla-viatur, Danilovi bas kitari, Markovim bobnom, Igorjeve-mu klarinetu in Martinovi tro-benti.
Da bi nekoliko bolje spoznali preteklost KraSkih ovfarjev, smo se pogovorili s pevcem in osrednjim skladateljem skupine, AljoSo Saksido, in ga najprej
vpraäali o za&tnem obdobju, ko je imel ansambel krepko drugacen sestav kot danes.
"Na zacetku smo bili stirje. Po-sveCali smo se le rock glasbi (igrali smo razne Sankrocke itd.). Povedati pa je treba, da smo ze od vsega zafetka igrali tudi naSe pesmi. Kar pa se gla-sbene usmeritve tife, smo se po treh oz. Stirih letih odlocili za balkansko glasbo. Ta preobrat sva si v glavnem zelela Matej in jaz; takoj se nam je pridruzil Iz-tok s svojo violino, tako da je na5a glasba dobila vedno bolj etniCen prizvok. Mitja KoSuta, ki je bil prvi bobnar skupine, se s takim preobratom ni strinjal, saj on je bil bolj rockersko usmerjen. Njegovo mesto je prevzel Marko Mattietti." OvCarjem so se nato pridruzili tudi drugi izvajalci, ki igrajo bolj akusticne inStrumente. S skupino je dalje zacela sodelo-vati tudi pevka Martina Feri.
Tako so Ovcarji postali balkan skupina, Ceprav, kot pravi AljoSa, "na koncu vsakega kon-certa igramo tudi kaksno rock pesem".
Kaj pa skupini balkan glasba pomeni, kako jo dozivljajo? "Meni je osebno zelo blizu predvsem zaradi druzinskih ve-zi, saj je moja mama Hrvatica oziroma Dalmatinka. Balkan glasba je tudi izredno ljudskega znafaja in je zato tudi zelo za-bavna: ogromno moznosti imaS pri improvizaciji, kar ni mogofe pri narodno-zabavni glasbi, ki se tesno drzi zapisa-nih not. Balkan glasba je s tega
vidika veliko bolj prosta." Tudi ko Aljoäa piäe pesmi, rad do-puSCa svojim glasbenikom moznost, da improvizirajo in da se tako tudi ob tem veselijo. "Bistvenega pomena je, da gla-sbenik pri izvajanju tega tipa glasbe dodaja kaj svojega." A ni balkanska glasba hkrati obar-vana tudi z zalostnimi niansa-mi? "Res je. Ta vrsta glasbe je polna harmonij v molu, to se pravi lestvic minore. Razlaga je v sami zgodovini Balkana: nje-gova ljudstva so v preteklosti marsikaj hudega utrpela, veliko je bilo vojn, ki so polotok pustoSile."
Na koncertih igra skupina veä-noma svoje pesmi, tretjino pa drugih avtorjev, ceprav skuSajo Ovcarji ta delez Cim bolj zmanjSati. "VeCino glasbe in besedil, ki so v hrvaSäni, piSern sam, nekaj pesmi pa je nastalo izpod Matejevega peresa, trudi se tudi naS Violinist", je pove-dal Saksida in glede moznosti prezivljanja le z glasbeno dejav-nostnjo dodal, da "dosedanje izkuSnje so nas preprifale, da je za zdaj nekaj denarja z glasbo vendar mogo& zasluziti. Letno imamo okrog 40 koncertov. Sicer da bi nekaj ve£ dosegli, bi morali glasbi posvetiti veliko vec &sa, kot ga do sedaj." KraSki ovcarji so nedeljsko veselico izrabili tudi zato, da so obänstvu predstavili CD, ki so ga ravnokar posneli. "Vezna nit, oziroma tema, ki veze po-samezne pesmi CD-ja je na$ odnos do zenskega spola. Kar se glasbenih nians tiCe, bi pove-dal, da je ploSCa zelo raznovrst-na, saj je prisotnih od cigan-skih motivov do zvokov kletz-mer in srbske glasbe. Vstavili smo res razliCne Stile, da bi dokazali, od kod crpamo vpli-ve."
IG
Foto Kroma
nih elementih in na opravice-valnih dejanjih, lahko vzklijeta odpuscanje in dokonCna spra-va.
Ce pa je bila tovrstne-ga postopka zmozna Nemäja, ki je jasno iz-priCala svoje obzalo-vanje do tega, kar je med 2. svetovno vojno poCela npr. do sosed-njih Poljakov (7. de-cembra 1970 je nem-§ki kancler Willy Brandt pokleknil pred spomenikom vstaje varäavskega geta), je Italija Se vedno zvesta nacelu 'relativizacije zloCinov', to je vklju-cevanja lastnih izgub v skupno zaro zrtev dru-gega svetovnega kon-flikta, da bi omilila lastno od-govornost.. Lahko bi trdili, da naSa domicilna drzava ni zmozna dostojno izpeljati niti hi-storizacijskega postopka. Ravno zato se avtor knjige ne strinja s predlogom predsed-nika F-Jk Illyja, po katerem naj bi priSlo do spravnega dejanja med predsedniki Italije, Slove-nije in Iirvaäke v Rizarni, saj ima ta prostor malo skupnega s slovensko-italijansko-hrva-skimi odnosi. V takem prime-ru bi obstajala nevarnost, da ne bi veC razumeli, kdo se komu oproSCa. Dobro pa bi bilo, ko bi se italijanski vladni ali drzav-ni predsednik oprostil naSemu zivlju na kateri izmed lokacij na drzavnem ozemlju Slove-nije, kjer je Italija tlaCila slo-venski narod.
Igor Gregori
Mednarodna diplomacija
osebno presojo Merkujeve Stu-dije, v kateri "je odsoten kakr-äenkoli poskus viktimizma in samopomilovanja, saj sta ta pojma pri tako pomembnem raziskovanju niocno äkodlji-va".
Relacija, po kateri se avtor v knjigi giblje, je tlakovana z izredno globokimi vrlinami in pojmi, kot so civilna religija, ci-vilna poroka, historizacija in morala, trivializacija, sprava ter odpuscanje. Ti pojmi so obde-lani v prvih Sestih poglavjih knjige, v zadnjh treh pa so na-vedeni primeri, ki konkretno izpricujejo odnos do spravnih dejanj: primer nemäkega Dres-dna, ki je za casa druge svetov-ne vojne utrpel peklenski vojni napad angleäkega letalstva in postal tako simbol povrafiilne-ga nasilja; japonski primer di-
plomacije sprave; in Se primer meae culpae papeza Janeza Pavla II. za krivice, ki jih je Cerkev v stoletjih storila v svojem imenu.
Prvi del knjige pa je tako na-menjen bolj tehniünemu po-stopku spravnega dejanja v mednarodni diplomaciji, ki mora izpolnjevati tocno do-loCene predpise. Prvi je ned-vomno tisti, ki zadeva histori-zacijo, to je cim bolj temeljito raziskovanje preteklosti, pri kateri mora dokazati globoko zeljo po resnici tista drzava, ki je zlo storila. To, kar je zgodo-vinsko raziskovanje dokazalo, mora 'drzava-agresor' z veli-kim prizadevanjem nato neo-poreCno predociti svojemu prebivalstvu: temu se pravi trivializacija. Sele na teh teme-ljih, ki slonijo tudi na religioz-
27. januarja 2005
Koroska / Posocie
NOVI
GLAS
Kürschnerjev nemski literarni koledar 2004 - 2005 z zapisi o slovenskih dvojezicnih avtorjih
Kazipot na razvejano podrocje nemskega literarnega delovanja
Svice, Juzne Tirolske v Italiji, Liechtensteina, nemäkega dela Belgije, Luksemburga in iz nekaterih drugih predelov, ki so poseljeni z nemäko govo-refim manjäinskim prebivalst-vom, temvec tudi avtorji drugih narodnosti, ki iz razlicnih razlogov v celoti ali delno piäejo v nemäkem jeziku.
V tem kontekstu je zanimivo, da je v novi Kürschnerjev nemäki literarni koledar spet vkljuCeno - podobno kot ze v prejänjih letnikih - vec sloven-
ljenjepisi sedmih dvojezicnih avtoric in avtorjev z dodanimi seznami njihovih nemäkih ali dvojeziCnih knjiznih del in razlicnih drugih vaznejsih li-terarnih objav v revijah ali Ca-sopisih, poleg tega so omenje-ne pomembnejäe kritike in re-cenzije posameznih literarnih del ter razna priporoCila in na-grade. Upoätevani so Milena Merlak Detela (29 vrstic), Jan-ko Ferk (74 vrstic), Maja Ha-derlap (35 vrstic), Habjan Hafner (19 vrstic), Sandra - Saäka
priroCniku äe upoätevan kot avtor in kot prevajalec (v po-sebnem Clanku s 33 vrstica-mi), je tokrat samo registriran z zvezdico ob imenu, kar po-meni, da uredniätvo literarnega priroCnika ni prejelo ak-tualnih novih podatkov o nje-govem zivljenju in delu.
V posebnem seznamu literarnih prevajalcev (iz najrazliC-nejäih jezikov) je dodatno in posebej navedenih kar 21 prevajalcev iz slovenäöne v nemäCino, in sicer: Barbara
precej imen, na primer tako znani prevajalci iz slovenäCi-ne v nemäCino, kot so Erwin Köstler, Klaus Detlef Olof, Peter Scherber, Ludwig Hartin-ger ali Jozej Strutz. Poleg tega pogreäamo imena prevajalcev, ki zivijo v Sloveniji.
Med razliCnimi prilogami, objavljenimi v zadnjem delu druge knjige literarnega pri-rocnika, bo za mnoge zanimiv pregled zalozb celotnega nemäkega jezikovnega prosto-ra, kjer je med 1625 naslovi
torjih, ki piäejo v nemäkem jeziku. V posebni prilogi Nekrolog je registriranih 232 pisa-teljev, ki so umrli po prejänji izdaji literarnega prirocnika v letu 2002. Na novo je vkljuCe-nih 1.231 piäoCih v nemäkem jeziku. Posebej je dokumenti-rano delo 678 literarnih prevajalcev v nemäCino. Uporab-niki priroCnika se lahko poleg tega seznanijo z razvejanim ätevilom literarnih nagrad in s preglednimi seznami literarnih druätev, druzb, akademij ter literarnih agencij. Med 444 literarnimi in kulturnimi re-vijami je omenjena tudi du-najska posredniäka literarna revija LOG, ki je ob koncu le-ta 2004 dosegla ze 104. äte-vilko. Za mnoge bodo zanimi-vi podatki o kulturnih ured-niätvih glavnih Casopisov v NemCiji, Avstriji in Svici ter o kulturnih oddelkih raz-licfnih nemäkih ra-dijskih postaj. Vsi v priroCniku upoätevani avtorji so na koncu druge knjige vklj uceni äe v zelo obsezen geografski imenik, iz katerega je raz-vidno, da mnogi nemäko piäoCi avtorji ne zivijo na nemäkem prosto-
Zleve:
Janko Ferk,
Florjan Lipus,
Gustav Janus in Ludwig Hartinger.
Pri zalozbi K. G. Saur v Münchnu in v Leipzigu je pravkar iz.Sel (z letni-co 2005) ätiriinäestdeseti let-nik priroCnega leksikalnega seznama biografskih in biblio-grafskih podatkov vseh zi-veCih leposlovnih avtoric in avtorjev, ki piäejo v nemäkem jeziku. Publikacija izhaja pod tradicionalnim naslovom Kürschners Deutscher Literatur -Kalender (Kürschnerjev nemäki literarni koledar) v razlicnih Casovnih razmakih ze od leta 1879, ko sta brata Hart iz-dala prvi priroCni koledar nemäke literature. Ta se je zgledoval po podobnem an-gleäkem bio - bibliografskem priroCniku, ki je pod naslovom Who's who izäel prviC leta 1849 v Londonu. Najnovejäa izdaja v dveh zajet-
nih knjigah na 1748 straneh je nekakäen jubilej, saj je izäla toCno 125 let po prvi izdaji, iz katere se je v drugi polovici 19. stoletja v uredniätvu pozitivi-stiCno prizadevnega Josepha Kürschnerja razvil vodilni lek-sikografski literarni priroCnik celotnega nemäkega jezikovnega prostora.
Nova izdaja dokaj natanCno dokumentira aktualno stanje literarnega delovanja v nemäkem jeziku v zadnjih letih. V publikaciji narnrec niso upoätevani le "avtohtoni" nemäki pisatelji iz NemCije, Avstrije,
skih avtoric in avtorjev iz Avstrije. Bikulturnost in biling-valnost sta namreC specificno-st slovenske in mnogih drugih manjäinskih literatur, saj avtorji le-teh delujejo v posebnih in velikokrat zelo komplek-snih razmerah med razliCnimi jezikovnimi prostori in se velikokrat uveljavljajo tudi kot koristni posredniki med razlic-nimi kulturami in literatura-mi. S slovensko - avstrijskega podroCja so v tej zvezi po abe-cednem redu poleg sestavka o avtorju tega zapisa ( ki obsega 97 vrstic) objavljeni äe ziv-
- Innerwinkler (6 vrstic), Janko Messner (53 vrstic) in Jani Oswald (5 vrstic).
Florjan Lipuä in Gustav Januä v tem sklopu nista navedena, ker piäeta le v slovenäCini, pa£ pa se njuni imeni pojavita na strani 408 na seznamu nemäkih prevodov znanega pisatelja Petra Handkeja. Slo-venski koroäki pesnik Andrej Kokot je zabelezen kot literarni prevajalec. Znani celoväki prevajalec slovenske literature v nemscino, arhivar in pisatelj Peter Kersche, ki je bil v prejänjem Kürschnerjevem
Antkowiak, Lev Detela, Milena Merlak Detela, Werner Engel, Mario Engelsberger, Janko Ferk, Jürgen Hachmann, Maja Haderlap, Fabjan Hafner, Peter Handke, Manfred Jähnichen, Andrej Kokot, Hans - Joachim Lanksch, Ludwig Legge, Maria Luise Maurer, Janko Messner, Heinrich Pfandl, Astrid Philip-psen, Dragica Schröder, Peter Süess - Kolbl in Peter Urban. Ze povräen pogled na ta sez-nam pa spet razkrije, kot ze pri seznamih v prejänjih letnikih, da kljub uredniäki zelji po flm veCji natancnosti manjka kar
upoätevana celoväka Mohorje-va zalozba, ki izdaja poleg slovenskih tudi nemäke knjige, manjkata pa obe drugi sloven-ski celoväki zalozbi Wieser in Drava, ki vsako leto ponudita razmeroma veliko ätevilo nemäkih knjiznih novosti. Najnovejäi Kürschnerjev nemäki literarni koledar v dveh knjigah je, kot ze nekaj prejänjih izdaj, spet uredil Andreas Klimt. V obäirni publikaciji so objavljeni posamezni podatki o 16.141 osebah in inätitucijah oziroma o 11.866 äe ziveCih avtoricah in av-
ru, temvec! delno v jugovzhod-ni in vzhodni Evropi (ostanki manjäine v Romuniji, Madzar-ski, Poljski, Ceäki, Rusiji) ter na najrazlicnejäih drugih koncih sveta, v obeh Amerikah, v Av-straliji, Izraelu (zidovski avtorji), veliko ätevilo pa se jih je naselilo v Franciji (tu so upo-ätevani tudi avtohtoni manj-äinski nemäki avtorji v Alzaciji in Lotaringiji) in v Italiji (posebej so vkljuCeni avtohtoni nemäki avtorji iz Juzne Tirolske), mnogi pa so se izselili v Spanijo.
Lev Detela
Sezona s francoskim petelinom se bo zacela sele drugo zimo
Transmontagne prevzela obe strani kaninskih smucisc
Poleg slovenske strani ziC-nic in smucuäc Kanina je pred kratkim francoska poslovna skupina Transmontagne prevzela tudi italijansko. Do poletja poteka projektiranje, po-tem pa se bo pricela gradnja po-vezave. Najprej bodo zaCeli na slovenski strani, ker bo prej pri-pravljena projektna dokumen-tacija, vendar rafunajo, da bodo gotova dela lahko zaceli tudi na drugi strani.
Letoänja boväka zima sicer pri-pravlja nekaj prijetnih prese-necenj, toda med te äe ne spada predvidena nova smudarska proga na vzhodnem delu Skri-pov, sta povedala direkter zicni-ce Aleä UräiC in Marko VidiC, vodja LTO Bovec.
Po besedah slednjega so to jesen potekali dokaj zivahni pogovo-ri s predstavniki sosednjih smu-carskih srediäc, in sicer tako v Bovcu kot na Trbizu. Tukajänji turisticni ponudniki in ziCni-Carji so se dogovarjali o sodelo-vanju na promocijskem po-droc j u in kako oblikovati smu-carske pakete. Ti bodo, poleg Kanina, zajeli äe vec! najblizjih
smudiäC. Veliko pozornost so posvetili temu, da bo vse pri-pravljeno ob prvem snegu v äiräem prostoru. Ker s Kaninom na slovenski strani strateäko za-mujajo ze zelo dolgo s stra-teäkim razmiäljanjem o pripravi smuCarskih prog tudi iz kom-paktnega umetnega snega, bodo tudi letos gostom, v primeru pomanjkanja naravnega snega, omogodili smuCanje na smu-Ciääh, komaj 30 km oddaljene-ga Trbiza, na drugi strani Kanina in äe kje na Koroäkem.
Sicer pa meni Vidic, da so turi-ste, ki sedaj obiskujejo Boväko, dane razmere tako presejale, da je med njimi vse manj tistih, ki prihajajo gor zgolj zaradi smu-Canja na Kaninu. Tukaj se je ustalila populacija z veliko zah-tevnejäimi navadami, kot je samo celodnevno smuCanje. Nav-duäeni so za druzinske izlete, sprehode do vznozja gora, v sa-motne kotline... Vse vec spra-äujejo tudi o zanimivostih cez mejo, npr. izletih vBeneäjo, Ce-dad.
Lokalna turisticna organizacija veliko vlaga v njih obveäcenost,
kaj se kje dogaja, kot tudi v sploäno promocijo. Iz razumlji-vih vzrokov doslej niso prifako-vali, da bi v to vlagale tudi ka-ninske ziCnice. Odslej pa od njih priCakujejo vec je sodelovanje pri oblikovanju smucarskih paketov z bliznjimi smuCiäCi, zlasti Promoturjevimi. Letos so se dogovorili, da bodo tu-kajänjim gostom nudili skupno smu&rsko karto, ki bo veljala na vseh smuCiäCih, s katerimi sodelujejo. Pri njih so se domaä ponudniki, s posredovanjem LTO-ja, dogovorili za ugodno ceno skupinske karte po 17 evrov, Ce gre za skupino 25 smuCarjev, sicer stane takäna dnevna karta 26 evrov. Cena je ista, & jo kdo kupi na Boväkem ali na Trbizu. Za 6-7 dnevno karto za kaninska smuCiäCa sta vklju&ni tudi dve karti za Pro-moturjeva smuciäca. Boväki tu-risticni ponudniki so sicer pred-lagali äe ugodnejäe Variante. Npr, da bi dve karti za omenjena smuääca vkljncili tudi v petdnevno karto za Kanin ali da bi veljala malo drazja karta tako za Kanin kot za Promoturjeva
smuääca. Doslej äe ni znano, da bi ATC ze letos stroäkovno zmo-gel, takoj, ponuditi tudi to. Direktor kaninske ziCnice Aleä Uräic je v tem c5asu vseeno Optimist, saj meni, da so na dobri poti skorajänje poravnave vseh dolgov. Poleg tega pa bodo tik pred zacetkom sezone tako rekof "nared", cim pade zado-stna kolicina snega, kar je za sedaj relativno ugodno. Relativno pa zato, ker ima Kanin dobräen del prog na viäini od 2000 do 2300 metrov. Ce bi imeli umet-no zasnezevanje najprej tukaj, bi imeli sedaj ze sezono kot na nekaterih avstrijskih smuäääh in seveda bi bili v bliznjem prostoru Slovenije in äe äiräe brez konkurence v prestizno obcu-tljivem delu sezone, ko se ku-pujejo sezonske karte, sklepajo pogodbe z agencijami, ko prihajajo na treninge ätevilni klu-bi... Imeli bi mesec sezone veC kot sicer, vedo vsi, ki zivijo od turizma in jim nihce ne krije sla-be sezone gostov. Ti vedo pove-dati, da bi bila gradnja zasneze-vanja od spodaj navzgor strateäko huda napaka in izguba na-daljnjih nekaj let konkurenCno-sti. Upajo, da imajo novi lastniki dobre izkuänje in jih bodo upo-rabili tudi na Kaninu.
Ce drzi, da iztrzi boväka zima le od 15 do 20% od celotnega tu-ristiCnega izkupi£ka, se zdi sedaj
dornacinorn realnejäa moznost, da bo zaCel trend pozitivnega poslovanja, po povezavi obeh si-stemov, bistveno naraäc’ati, saj je francoska druzba vstopila v tukajänji turizem z namenom razvoja zimskega turizma, torej, doslej bistveno äibkejäega clena
v celotni verigi. Ob tej ugotovit-
vi je toliko bolj razveseljivo, da bodo poletni sezoni dodajali le äe zlahtnost, kakovost, brez preobremenjenosti, ki si jo tako izjemno lepo in ohranjeno na-ravno okolje zasluzi. To se torej zimi dodaja samo po sebi.
In noütvene kapacitete? Samo po sebi je smiselno, zato pri-Cakujejo takäno strateäko us-merjenost tudi od bodoCih partnerjev, da bi dvignili kvali-teto na zelen trzni nivo nocit-vene kapacitete. Pomembno je videti, kaj se da narediti z ob-stojeco ponudbo äe razpolozlji-vega stavbnega fonda. V celi obCini je ze sedaj okoli 3000 nocitev, Ce k temu ätejemo äe poätniäke postelje podjetij. Poleg tega pa je äe v vikendih Cez 1500 postelj. Vpraäanje je le, koliko bodo te kapacitete re-snifno oblikovane za zaneslji-vo in kakovostno ponudbo ali bodo tukajänji resni ponudniki ugotovili, da se jim izplaCa iti v ureditev konkurencnejäih novih nocitev.
Predstavnik Transmontagne g.
Furlani je najprej povedal, da oni razumejo, da so se letos po-gajanja o vstopu njih druzbe v oba sistema kaninskih ziCnic zavlekla skoraj v cas, ko je na Kaninu ze padel sneg, in v takänih razmerah ATC ni videl mozno-sti, da bi za letoänjo sezono zaceli urejati nacrtovano smucarsko progo na Skripih. Poleti jo bodo pa£ napravili vzporedno z zgradnjo nove sedeznice in ob njej proge do Prevale.
Znano je, da je na italijanski strani povezave teren nekoliko zahtevnejäi. To zimo bodo pre-verili, ali je mogoce, namesto obstoje&ga italijanskega projek-ta, pripraviti cenejäo varianto, potem pa tudi tarn ne bodo od-laäali z zgradnjo povezave Cez Prevalo. Oni narnrec vidijo smi-selnost svojih nalozb na Kaninu edino v povezavi obeh srnuciäc. Ni druge Variante, kot da sklad-no z dogovorom z dezelno vla-do F-Jk cirnprej pripravijo po-goje za celovito zimsko ponudbo zdruzevanja sistema zicnic na Kaninu v celoto.
To pa so tiste sanje, o katerih so zaljubljenci v kaninska smuciäCa pred desetletji sanja-li, drugi so se ob tem smejali, danes pa to oboji ze nestrpno pri ca ku je jo, pa ceprav je med njimi ze precej "sivih pan-terjev”.
MM
NOVI
GLAS
V parlamentu naslednji torek potrditev pogodbe o ustavi za Evropo
Prihaja cas za spravo med Slovenijo, Hrvasko in Italijo
Di
rzavni zbor je na red-|nem zasedanju, ki je potekalo od 24. do 26. t.m., obravnaval samo nekaj za-dev veCjega pomena. ZaCe Io se je s poslanskimi vpraSanji pred-sedniku vlade JanezuJanSi, kar je vzbudilo najveCje zanimanje; zanimiva in aktualna pa je bila tudi razprava o predlogu zako-na o romski skupnosti v Slove-niji. Zahtevalo jo je deset po-slancev LDS, ki nasprotujejo zakonskemu predlogu SNS, v katerem je slednja zapisala, "da Romi nimajo posebnega statu-sa, tudi ne statusa avtohtone manjSine, zato tudi ne morejo imeti posebnih pravic."
Skoraj vsi poslanci slovenskega parlamenta podpirajo potrditev pogodbe o ustavi za Evropo oz. evropske ustave, kot dokument jo predstavljajo v javnih obCi-lih. To dejanje bodo opravili na slavnostni izredni seji drzavne-ga zbora, v torek, 1. februarja, na katero so povabili tudi di-plomatske predstavnike drzav clanic EU, ki delujejo v Slove-niji. Besedilo evropske ustave in spremljajoCih dokumentov so objavili v treh PoroCevalcih (gre za glasilo parlamenta), na skoraj devetsto straneh. PolitiCne stranke, zastopane v drzavnem zboru, so se soglasno opredeli-le za potrditev evropske ustave v najviSjem zakonodajnem te-lesu, saj drzavljani zelo podpirajo evropsko povezavo, zaradi Cesar mozni referendum o ev-ropski ustavi ne bi bil smiseln. Slovenska vlada je glede iz-vajanja koalicijske pogodbe Se zmeraj precej negibna, izvaja
pa zamenjavo vodilnih funk-cionarjev na nekaterih po-droCjih oz. v dejavnostih stra-teSkega pomena. Pri tem na-stajajo odpori opozicije, najbolj glasna je LDS na Celu z bivSim premierom Antonom Ropom, pa tudi v nekaterih Casnikih so obnovili kampanjo zoper novo vlado in zlasti proti Janezu JanSi. Dnevnika Delo in Dnev-nik v Ljubljani sta, denimo, v svojih sobotnih prilogah 22. t.m. objavila daljSa pogovora z Janezom Prijateljem, general-nim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje Slovenije. V svojih raz-miSljanjih napada vlado, ki ga ne podpira vec na polozaju naj-viSjega uradnika omenjenega zakona. Nastopa vvlogi nekak-Sne zrtve nove politike, pri £e-mer ne omenja, da je ze 26 let vodilni funkcionar Zavoda za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje.
Boj za vodilne polozaje poteka, Ceprav ponekod pod pretveza-mi odpravljanja pomanjkljivo-sti, tudi na drugih ravneh in dejavnostih. Drzavni svet, ki je drugi dom parlamenta, zahte-va od drzavnega zbora, da raz-pravlja o politiCni odgovornosti tozilcev za zlorabe v Sloveniji. To s pravnega vidika zelo spor-no zadevo je podprl minister za pravosodje Lovro Sturm, nek-danja generalna drzavna tozilka in sedanja podpredsednica LDS, Zdenka Cerar, pa ji odloc-no nasprotuje.
Kar zadeva zunanjepolitiCno usmeritev in politiko nove vla-de, odgovorni politiki, denimo,
zunanji minister dr. Dimitrij Rüpel (na sliki), v zadnjem Casu govore in piSejo o moznostih sprave, to je sim-boliCnega sprav-nega dejanja predstavnikov treh sosednjih drzav, Slovenije,
HrvaSke in Ita-lije. Podpisali naj bi nekakSno listino o tem, da so bile v pre-teklosti v vseh treh drzavah storjene napake in dejanja, ki so povzroCili zrtve in trpljenje, pa napetosti in sovraStvo med ljudmi. Omenjene tri drzave naj bi se za zmerom odrekle takSni politiki in teznjam in de-lovale v duhu sodelovanja in sozitja, ki sta med temelji EU. Sprava med Slovenijo, HrvaSko in Italijo bi seveda morala biti resniCna, drugace je bolje, da bi jo odlozili. Vendar se zdi skoraj neverjetno, da bi se tri drzave lahko v kratkem casu dogovori-le oz. sporazumele o odpravi ti-stih usedlin iz preteklosti, ki ne sodijo v naS Cas. Sprava na pri-mer ni mogoCa, Ce Italija ne bo resniCno zagotovila z zakonom predvidene zaSCite slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Duh sprave je bil prisoten tudi vpogovorih, ki jih je premier Janez JanSa 21. t.m. med obiskom v Zagrebu imel s predsednikom hrvaSke vlade, Ivom Sanaderjem. O mozni spravi z Italijo pa sta si izmenja-la pismi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rüpel in predsednik zdruzenja borcev Slovenije, Janez Stanovnik. BivSi minister za zdravje raz-
galja plenilce javnega denarja
Po umestitvi nove vlade so or-gani pregona oz. odkrivanja kaznivih dejanj poveCali dejav-nost in hitro odkrivajo nove primere materialnih ali drugaC-nih zlorab. Med ovadenimi v zadnjih dneh je tudi nekdanja zupanja Ljubljane Viktorija Po-toCnik. Tudi v Luki Köper odkrivajo mozne povzroCitelje oS-kodovanja drzavnega premo-zenja. Za pravo preseneCenje pa je poskrbel nekdanji minister za zdravje dr. DuSan Keber. Na-vaja primere korupcije v zdrav-stvu, zlasti v ljubljanskem Kli-niCnem centru. V Clanku z na-slovom O plenilcih javnega denarja, objavljen je bil v Casniku Dnevnik v soboto, 22. t.m., je zapisal tudi naslednje: "Po Kli-niCnem centru je pred leti krozila uganka, kateri Slovenec ima najdaljSo jahto na Jadranu. Pravilen odgovor se je glasil, da je to dobavitelj rokavic za enk-ratno uporabo. Za nekatere zdravnike se je vedelo, da spre-jemajo kuverte ali puSCajo od-prte prtljaznike na parkiriSCu za glavno stavbo, da so vanje lahko njihovi pacienti prelagali vse od vreC krompirja in gnjati do oljnih slik."
Marijan Drobei
Krutke
Poziv glasbenim skupinam k prijavi na predizborni festival: "Za Rock Otocec 2005"
V Ljubljani, 17.01.2005. Tudi letos bo organizator najvecjega rock festivala v Sloveniji - Festival Novo Mesto organiziral glasbeni festival Rock Otocec. Vsako leto omogoca organizator na velikem odru nastopiti tudi mladim, neuveljavljenim glasbenim skupinam. Vta namen Mladinski center Dravinjske doline, v soorganizaciji s Festivalom Novo Mesto organizira predizborni festival: ‘‘ZA Rock Otocec 2005”. Organizator festivala Rock Otocec, Festival Novo Mesto poziva vse neuveljavljene glasbene skupine k prijavi na predizborni festival za Rock Otocec 2005. Na predizbornem festivalu bo izbranih 7 najboljsih skupin, ki se bodo predstavile na velikem odru Festivala Rock Otocec 2005.
V letu 2005 lokalne predizbore organizirajo v sodelovanju s 23 lokalnimi organizatorji in s tem mladim, neuveljavljenim skupinam, se v vecjem obsegu omogocajo predstavitev na lokalnem, regijskem in nacionalnem nivoju.
Glasbene skupine se lahko prijavijo pri lokalnih organizatorjih v naslednjih slovenskih mestih: Ptuj, Idrija, Kresniske Poljane, Smartno ob Paki, Brezice, Celje, Grosuplje, Krsko, Slovenske Konjice, Sezana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Skofja Loka, Velenje, Domzale, Ribnica, Zasavje, Zalec, Piran, Maribor, Kranj in Lasko (informacije o lokalnih organizatorjih na www.mcdd.si in www.rock-otocec.com.). Prijava mora vsebovati: podatke o skupini (naslov, e-mail, GSM), posnetek vsaj dveh pesmi, kratko predstavitev skupine in fotografijo skupine. Prijavni material mora biti poleg v pisni, prilozen tudi v elektronski obliki (CD ali disketa). Prijavo pa lahko posljejo tudi na naslov: Mladinski center Dravinjske doline, Zicka cesta 4a, 3210 Slovenske Konjice, ali e-mail: info@mcdd.si, s pripisom ZA Rock Otocec. Rok za prijavo je 15. februar 2005. Vec informacij o predizbornem festivalu je na voljo na spletnih straneh: www.mcdd.si in www.rock-otocec.com.
Knjiga o naselju Batuje v Vipavski dolini
Nekdanja direktorica Goriskega muzeja Slavica Plahuta, sicer magistra zgodovine in muzejska svetnica, ja avtorica nove knjige o znanem naselju Batuje v Vipavski dolini. Izsla bo cez nekaj dni, novo domoznansko delo pa bodo predstavili v Goriskem muzeju, kjer je Slavica Plahuta zaposlena, v torek, 15. februarja.
Knjiga bo obsegala okoli 150 strani besedila in 50 strani fotografij in drugih ilustracij oz. ponazoril. Stern novim delom ja avtorica zelela nadaljevati tradicijo izdajanja beril domoznanske narave, ki jih je pisal zgodovinar dr. Branko Marusic v obdobju, ko je bil direktor Goriskega muzeja. Naselje Batuje, ki bo zdaj opisano v knjigi, je bilo prvic omenjeno v srednjeveskem urbarju leta 1523, tamkajsnja zupnija pa je iz leta 1882. Kot zanimivost omenjamo, da so Batuje znane tudi po dveh najbolj razsirjenih priimkih, Plahuta in Vetrih.
upravljajoCajpogrebno podjetje Tihi dom. Sest generacij, ne-nehno se prepirajoCih Topalo-viCev, katerih znaCaji se izri-sujejo v zapletenem psihiCnem tkivu, vodeCem v hude mania-kalne obsesije, se ob pogrebu najstarejSega Clana, 150 let sta-rega Pantelejmona, zaCnejo pre-pirati za dediSCino. NajmlajSi, 24-letni Mirko, ki ga je najprej v zasanjani zelji po peSadenju po Afriki, nato pa v grobi veristiCni luCi izoblikoval Primoz Pirnat, si zeli se odtrgati od te zaduälji-ve druzine. Toda ne zmore se reSiti iz zaCaranega, umazanega mafijskega kroga. Ko iz Ijubo-sumja in "Casti" ubije svoje z mamili zasvojeno dekle - v pre-priCljivi izgubljenosti jo je zari-sala Helena PerSuh - in priliznje-nega prijatelja-razpeCevalca Sta-neta - v zivi podobi zvitega iz-prijenca ga je prikazal gost iz SNG Ljubljana Gregor BakoviC -, se vrne v druzinski objem. To-paloviCi ga sprejmejo kot konC-no vrednega Clana, tudi zato,
ker bo kot vodja njihovega ogabnega posla Se bolj zverin-sko brezobziren. Ob pomoCi de-lovnega kolege Bila (Branko LiCen) bo podjetje Se naprej cve-telo. Se bodo izkopavali mrtve-ce, jim odvzemali krste in le-te prebarvane spet prodajali.
V hierarhiCni lestvici te svojske druzine in njenem poCetju za-slutimo ne samo politiCno hie-rarhijo, ki jo je zabelezil avtor v Casu nastanka komedije, ampak tudi neke zelezne spone, v kate-re nas vklepa druzba in iz katerih nam je tezko uiti.V tej "po-nesreCeni drami", kot jo ime-nuje avtor, zasledimo tudi trpko noto na raCun zenske, ki naj "sluzi" samo za rojevanje in spolno naslajanje. Vse to odvze-ma Crni vsebini toCno zameje-no ozemeljsko in Casovno stvar-nost ter jo postavlja med brezCa-sne, klasiCne tekste.
Reziser je izpostavil te lastnosti, a celoto morda preSibko pove-zal in ji vdihnil premalo iskri-vosti, take, ki bi sprozila neobv-
ladljiv smeh. Poslovenjeno delo je paC izgubilo tipiCno balkan-sko barvitost in naglasilo mraC-nejSi ton. Toda v njem so bili sijajni igralski trenutki, ki so jih priCarali odliCni igralci, gosta Stane Leban in Anton Petje, kot 126 let star nepokreten Maksi-milian oz. njegov 102-letni sin Aksentij, Ivo BariSiC, 79-letni Milan, in Bine Matoh, njegov 44-letni sin Laki. MimiCno in gestikulacijsko so se izredno iz-razito, do potankosti izbruSeno preobrazili v CudaSke, ciniCno groteskne figure, prepolne sta-rostnih hib, opirajoCe se na ber-gle in palice, ki so povod kar nekaj komiCnih situacij.
Poleg omenjenih izvajalcev sta nastopila Se Ana Facchini in gost Dean PetroviC.
Skopa, mrzla scenska podoba Slavice RadoviC se usklajuje z vsebino, kakor tudi "mafijsko" ukrojeni kostumi Svetlane Vi-sintin in Lea KulaSa ter izvirna glasba Mirka VuksanoviCa.
Iva KorSiC
prinaSa pa poglede, mnenja, zelje in priCakovanja ljudi razliCnih spolov, starosti, izobrazbe in poklicev, ki zive na tem obmoCju Stevilnih sreCanj in nasprotovanj.
Querin in Casarsa sta tudi poudarila, da gre za projekt globalnega znaCaja, ki se z izdajo knjige ni zakljuCil, ampak na nek naCin Sele zaCel, saj so osnovni podatki o knjigi skupaj z vsemi pripadajoCimi novostmi na voljo tudi na spletni strani www.go-go.org, na kateri priCakujejo kakrSnekoli odzive na to temo. Napovedali pa so tudi uradno predstavitev knjige, ki bo v petek, 4. februarja, v Gorici.
Nace Novak
SNG Nova Gorica / Tretja premiera letosnje sezone
"Mafijski" maratonci tecejo po brezcasju
VCetrtek, 6. januarja, je umetniSki ansambel Slovenskega narodnega gle-daliSCa Nova Gorica z nekaj imenitnimi gosti prikazal novo, tretjo uprizoritev letoSnje sezone, ki se vije pod drazljivim na-slovom peklenske zgodbe. V po-gubni hudiCev kotel prav goto-vo sodi tudi Crna komedija Maratonci teCejo Castni krog (Maratonci trCe poCasni krug), ene-ga izmed najbolj uveljavljenih sodobnih srbskih dramatikov, DuSana KovaCeviCa, ki je bila kr-stno uprizorjena v beograjskem gledaliSCu Atelje 212, leta 1973. Skoraj deset let kasneje je dozi-vela ogromen uspeh tudi kot istoimenski film. V novogoriSki postavitvi so mraCni Maratonci
svoj Castni krog sklenili v no-vem "kranjsko" naglaSenem
prevodu Primoza Viteza in reziji De-jana MijaCa, enega izmed najboljSih srbskih reziserjev, prviC gosta v slo-venskem
gledaliSCu. Za seboj ima nad 130 rezij in Stevilne nagra-de; kot profesor je vzgojil celo vrsto reziserjev in igral-cev, kot je razvidno iz prispevka dra-maturginje Tee Ro-gelj v izCrpnem gledaliSkem listu, primerno ovenCa-nem s pogrebnim vencem. V Crni Ko-vaCevicev humor je namreC ovi-ta druzina TopaloviC, ze sto let
Zanimivost
V Novi Gorici predstavili dvojezicno knjigo Goriziani&Novogoricani
Vprostorih novogoriSke mestne obCine so minuli torek predstavili dvojeziCno knjigo GoriCani & NovogoriCani, ki jo je v sodelovanju s fotografskim studijem EyesOn iz Nove Gorice pripravila oglaSevalska agencija Punktone iz Gorice. Idejna zasnova knjige, ki na 120 barvnih straneh prinaSa fotografske portrete in kratke misli o zivljenju ob meji veC
kot Sestdesetih prebivalcev razliCnih starosti in poklicev iz obeh Goric, je nastala Se pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Projekt je potekal do zakljuCka leta 2004, knjigo pa so v nakladi 2000 izvodov natisnili v zaCetku januarja 2005.
Kot sta na predstavitvi povedala umetniSki direktor agencije Punktone Antonio Querin in novogoriSki fotograf
Valentin Casarsa, je knjiga samostojen projekt, ki se je rodil iz potrebe po komunikaciji in iz zelje po izrazu lastne pripadnosti doloCenemu kraju in obdobju, pa tudi kot odziv na pomanjkanje konkretnih iniciativ, ki bi govorile o ljudeh skozi profil me je in o meji skozi profile ljudi, ki ob njej zivijo.
Knjiga, ki je od zaCetka
januarja na voljo v knjigarnah na obmoCju Gorice in Nove Gorice, ima predvsem fotografski znaCaj, deluje pa
kot nekakSen kolaz figur in idej. O Gorici in Novi Gorici pripoveduje z mislimi in obrazi njenih prebivalcev,
M. 27. januarja 2005	Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Bruto notranji proizvod
BNP in kakovost zivljenja
Luka Köper
Problem okrog gradnje III. pomola
Nedavno tega so prebi-valci Ankarana vzne-mirili javnost z ostrim protestom proti gradnji III. pomola oz. multimodalnega ter-minala, ki naj bi sluzil pred-vsem za pretovor kontejnerjev. Navajali so, da bo III. pomol drastiCno znizal kvaliteto ziv-
ljenja zaradi poveCanega hru-pa, moteCe noCne osvetlitve pomola z reflektorji, onesnaze-vanja morja z ladijskimi od-padki idr. Ob tem pa so se Se huje spotaknili ob gore preto-vorjenega premoga na II.po-molu oz. na terminalu za razsu-te tovore, ki ob dolocenih vre-menskih okoliSCinah dokaza-no onesnazujejo zrak tudi v na-selju Ankaran. Menili so tudi, da na tako dragocenem prosto-ru, kot je kratka slovenska oba-la, ne bi smeli postavljati naj-vecjega terminala za pretovor premoga na jugu Evrope. Pred-lagali so, naj se na II. pomolu
ukine terminal za razsute tovore in na njegovo mesto postavi terminal za kontejnerje, ki bi ga tako ne bi bilo treba na novo graditi na III. pomolu. Predstavniki Luke so odgo-varjali, da je gradnja III. pomola v luskih in drzavnih naCrtih ze deset let in da so prebivalci Ankarana na to dali soglasje in postavili svoje pogoje, ki jih je Luka sprejela ter jih misli ob
gradnji pomola tudi upoSteva-ti. PodCrtali so tudi, da velja pretovor kontejnerjev za enega najmanj obremenjujoCih za okolje in da so dosedanje razi-skave pokazale, da se za one-snazevanjem zraka skrivajo Se drugi storilci, kot npr. kemicna industrija IPLAS, cestni tovorni promet idr. V zvezi s premo-govnim terminalom pa je pred-sednik luSke uprave Bruno Ko-reliC povedal, da so ze doslej vlozili velika sredstva v okolje-varstvene ukrepe in da bi ukinjanje te dejavnosti pome-nilo razpolovitevprometa Luke Köper, kar je odlocitev, ki prese-
ga njegove pristojnosti.
V razpravo so posegli tudi Ste-vilni drugi okoljevarstveni in prometni strokovnjaki, ki so vsi po vrsti podcrtali izjemno po-membnost gradnje III. pomola za nadaljnji gospodarski razvoj obale in Slovenije. I Ikrati pa so menili, da je treba upoStevati okoljevarstvene pritozbe prebi-valcev Ankarana, pri ferner morajo tako Luka kot tudi obci-na in drzava podv-zeti strozje ukrepe za zaSCito okolja. Luka predvsem z zmanjSevanjem hrupa in osvetlitve na vseh svojih po-molih. Na premo-govnem pa Se z manjSevanjem one-snazevanja zraka, kar bi bilo doseglji-vo npr. tudi s pok-ritjem terminala. Obcina in drzava pa naj bi zaostrili svoj odnos do ostalih onesnazevalcev, ki se skrivajo za hrb-tom Luke Köper.
V razgovoru protest-nikov z ministrom za okolje Janezom Podobnikom je bil sprejet do-govor, naj se Cimprej sprejme drzavni lokacijski nafrt, ob upoStevanju okoljevarstvenih pritozb prebivalcev Ankarana, ki pa naj bi vkljuceval ze spreje-te dokumente in naj ne bi zavrl zacetega postopka za gradnjo
III.	pomola. Spor s tem verjet-no äe ni reSen, saj je bilo mo£ zaznati v javnosti razlicno raz-lago sprejetega dogovora. Tako se Luka Köper, po travmah, ki jih je dozivljala na VII. pomolu v Trstu, srecuje s problemi tudi pri gradnji lastnega kontejner-skega terminala.
Milan GregoriC
Z 2. strani
Seja dezelnega tajnistva SSk
Organi stranke se v zvezi s tem pripravljajo in okoli pomembnejSih zakonov snujejo ad hoc stro-kovne skupine, ki bodo pri-pravljale predloge za izboljSavo omenjenih zakonskih besedil, v podporo delu svetnika Spa-capana.
Posebno poglavje predstavlja tudi poseben dezelni zakon za slovensko manjSino, ki ga je ob predsedniku Illyju obljubil tudi pristojni dezelni odbor-nik in za pospeSitev katerega si bodo predstavniki SSk po-
sebno prizadeva-
li.	To zahtevo je dezelni tajnik SSk postavil na nedavnem pre-verjanju Illyeve koalicije 11. januarja 2005, vendar je zal ostal pri tem predlogu dokaj osamljen...
Posebno pozornost so prisotni nadalje posvetili odnosom med slovensko stranko in novo vlado v Sloveniji, ki so ze zelo plodni in konkretni, v zvezi s tem pa je bila poudarjena tudi ponovna potreba po novi ob-liki skupnega predstavniätva, ki naj bi ob krovnih organiza-cijah, ki predstavljajo prosvet-na druStva, zajela tudi politic-ne sile in na tak naCin pred-stavljalo popolnejSo raven so-
Z 2. strani
Misija v Iraku...
Njihova zmaga na volit-vah naj bi po njego-vem imela zato za po-sledico siromaStvo, strahovla-do in smrt. Bossi si svojo volil-no moC kuje predvsem z bom-bastiCnimi gesli ( kot npr. Roma -ladrona ali po naSe "tatinski Rim") in je ze skoraj pozabil na "devolueijo", ki naj bi jo udejanjila federalna ure-ditev drzave, ki v Italiji z raz-liko od NemCije nima nobene tradieije, ker je nastala kot izra-zito centralisticna drzava. Slabi Casi se piSejo tudi za levo sredino, ki nikakor ne more
najti skupnega jezika, kar pa je prvi pogoj za zmago na volit-vah. Razdvaja jo predvsem bojazen, da bi kdo bil neupra-viCeno zapostavljen, pri ferner ne gre tudi zanemariti preve-like obCutljivosti in osebnih ambicij nekaterih njenih poli-tienih protagonistov. Levo sredino trenutno Se vedno razdvaja vpraSanje primarnih voli-tev, na katerih naj se doloCi kandidat za mesto predsed-nika levosredinske vlade. Ta predlog je prvi priSel od same-ga Prodija, ko je Se bil predsed-nik Evropske komisije, ceprav
ocanja o problemih slovenske manjSine. Ob Sloveniji pa ima SSk tudi odlicne odnose s predstavniki v evropskem parla-mentu, in primis s poslancem SVP Ebnerjem, pa tudi s slo-venskimi poslanci, kar v danih okoliSCinah ni malo, saj v naSi dezeli ne razpolagamo z nobe-nim evropskim poslancem. Govor o organizaeiji in kapilar-ni strukturi stranke na terenu pa je bil povod za diskusijo o strankinem dezelnem kongre-su, ki se bo odvijal meseca maja letos in bo Se posebno slovesno zastavljen, saj bo stranka praznovala 30-letnico delovanja z vedno enakim na-zivom SSk in simbolom - lipo-vo vejico, kar predstavlja uni-kat med italijanskimi stranka-mi v F-Jk.
so vrhovi vseh levosredinskih strank ze prej imeli prav Prodija za naravnega kandidata za to mesto. V zadnjem Casu se za primarne volitve Se najbolj ogreva Stranka komunistiene prenove, zlasti potem ko je v Apuliji na primarnih volitvah za doloCitev levosredinskega kandidata za mesto predsed-nika nove dezelne vlade pro-dorno zmagal njen kandidat Nichi Vendola. Ostale levosredinske stranke se Cutijo priza-dete, tako da nekateri, med njimi poslanec Mastella, celo grozijo z izstopom iz koalicije. Vse to pa vsekakor ne obeta niC dobrega za celotni levosre-dinski tabor in je dejansko vo-da na mlin politiCnemu na-sprotniku.
Ekonomisti ze dalj Casa za-trjujejo, da bruto notranji proizvod neke drzave ne pove prav veliko o de-janski kakovosti zivljenja. Bruto notranji proizvod prikazuje namrec', koliko novega bogast-va ustvari nek gospodarski si-stem, vendar kakovost zivljenja ni samo dohodek, ki ga v pov-prefju nek drzavljan ima. Posebno v drzavah, ki so ze dose-gle zadovoljivo raven blaginje, je zgolj bruto notranji proizvod zelo pomanjkljiv po-kazatelj kakovosti zivljenja. Kakovost zivljenja gre preko golega dohodka in je odvisna od Stevilnih drugih spremen-ljivk, ki vplivajo na zadovoljst-vo drzavljanov. Seveda je to zelo subjektiven podatek, saj lahko ima neka oseba vse, pa Se vedno ni zadovoljna, lahko pa sreCamo tudi osebe, ki ni-majo nicesar, pa so vseeno za-dovoljne s svojim zivljenjem. Zato so pri ocenjevanju kakovosti zivljenja v neki drzavi upoStevali veC spremenljivk in ne samo subjektivno dejstvo, & je kdo zadovoljen ali neza-dovoljen. Poleg Cisto material-nega pokazatelja, ki so ga izra-zili kot bruto notranji proizvod
Nasveti varcevalcem
Po sanjskih rezultatih iz le-ta 2003, se je tudi leto 2004 zakljuälo dokaj po-zitivno za borzne investitorje. V prejSnjem letu je evropski borz-ni index DJ Eurostoxx 50 pora-sel za 7,3%. V sklopu borz stare celine se je sicer najbolje odrezal italijanski "MIBTEL" (+18,10% v 12 meseeih). AmeriSki indeks "DOW JONES" in tokijski "NIKKEI" sta se v istem Casovnem razmahu povzpela za 11,90%, oziroma za 18,49%.
Kako se bodo obnaSali borzni teCaji v prihodnjih 6 meseeih 2005? Rezultati zadnje opravlje-ne ankete (Morningstar-medna-rodno podjetje za ocenjevanje in analize investicijskih skladov) kazejo, da so upravitelji investicijskih skladov (angl.: fund ma-nager) pozitivno naravnani za preostalo polletje. Najvecji opti-mizem vlada za delniSke trge v Italiji. Namrec 71,4% anketira-nih upraviteljev skladov meni, da bodo teCaji delnic v tej drzavi rasli tudi v prihodnjih 6 meseeih novega leta. Razlogi za pozitivno naravnanost izhajajo iz
Po podatkih raziskave slo-venskega javnega mne-nja je planinstvo, ki je opredeljeno kot spiet Sport-nih, rekreativnih, gospodar-skih, humanitarnih, razisko-valnih in kulturnih dejavnosti, po priljubljenosti na vi-sokem petem mestu. Z njim se aktivno ukvarja kar 14,2% pre-bivalstva. Planinske posto-janke obiSCe vei kot poldrug milijon Slovencev na leto. Planinstvo se je v Sloveniji zacelo uveljavljati ze v 19. stoletju, se-daj pa je planinska organiza-
na osebo, so upoStevali Se:
- prifakovano zivljenjsko dobo drzavljanov,
- politieno stabilnost drzave in varnost, ki so jo izraCunali gle-de na Stevilo kazenskih prekr-Skov v neki drzavi,
- dru2insko zivljenje, ki ga prikazejo s Stevilom loätev,
- socialno zivljenje, ki se odra-za v Stevilu kulturnih, verskih in Sportnih organizacij,
- podnebje in zemljepisno le-go
- politieno svobodo, ki jo uzi-vajo drzavljani
- moznosti, ki jih imajo pripad-niki obeh spolov, da se poklic-no uveljavijo.
Vsi ti pokazatelji skupaj zelo dobro prikazejo kakovost zivljenja v doloeeni drzavi. Ekonomisti so analizirali Se druge spremenljivke (stopnja Solske izobrazbe, letna rast gospodar-stva, neenakosti pri razdelitvi bogastva), vendar so ugotovi-li, da le - te na zadovoljstvo drzavljanov nimajo bistvenega vpliva. Na tak natin so lahko na ästo objektiven na ein oce-nili, v kolikSni meri so drzavljani zadovoljni s svojim zivljenjem, in so sestavili posebno lestvico o kakovosti ziv-
preprifanja, da italijansko borz-no trziS& nudi var&valcem veliko Stevilo vrednostnih papirjev kvalitetne in "obrambne" nara-ve z moznostjo visoke dividen-de. V tem okviru naj bi se od-likovale zlasti delnice iz telefon-skega in finanenega sektorja. Odstotek upraviteljev skladov, ki priCakujejo porastek japonskih delnic, se je znizal iz prejSnjih 68,0% na 62,5%. Nasprotno 50% anketirancev meni, da bodo kotaeije na ameriSkih borzah ostale nekaj Casa nespremenje-ne ali se bodo celo pocenile. Tre-nutne vrednosti ameriSkih delnic naj bi ze namreC odrazale preprifljivo rast tamkajSnjega gospodarstva, zato v tem tre-nutku ni razlogov za nadaljnje naraSCanje borznih tecajev.
Za valutna tr/iSCa vee kot polo-vica upraviteljev skladov (54,2%) meni, da se bo evro Se dodatno okrepil do dolarja. Po-cenitev ameriSke valute na-rekujeta predvsem visok drzavni primanjkljaj in negativen saldo trgovinske bilance najbolj razvi-te drzave na svetu. Poleg tega naj bi v politienih krogih prevlado-
cija z 244 planinskimi druStvi Siroko razpredena po vsej drzavi. Gre za prostovoljno, ne-profitno in civilnodruzbeno organizaeijo. Izvaja tudi inten-zivno dejavnost opremljanja gorskega sveta s planinskimi potmi in koCami.
Planinstvo, ki temelji na do-zivljanju narave kot posebne vrednote, ima neprecenljiv pomen za ohranjanje kultur-nega in etiäiega odnosa ljudi do narave in je eden od te-meljev okoljevarstvenega gi-banja. TakSno poslanstvo iz-
Ijenja. Po tej lestvici imajo najbolj kakovostno zivljenje Irci, ki so po bruto notranjem pro-izvodu na 3. mestu svetovne lestvice, na drugem mestu je Svica, ki je glede na bruto notranji proizvod "Sele" sedma, na tretjem NorveSka, ki je tret-ja tudi glede na bruto notranji proizvod. Na zadnjem mestu te lestvice je Zimbabve.
Lestvico so kasneje primerjali z lestvico glede na bruto notranji proizvod in so ugotovili izredne razlike med obema. Nekatere drzave, ki so na lestvici glede na bruto notranji proizvod ästo na repu, prido-bijo na drugi lestvici kar nekaj mest; nekatere druge pa jih Se dodatno izgubijo. Rusija npr. zaseda na lestvici glede na bruto notranji proizvod 55. mesto, glede na kakovost zivljenja pa Sele 105. mesto. Zanimiva sta tudi podatka, ki se nanaSata na Italijo. Glede na bruto notranji proizvod je Italija na 23. mestu svetovne lestvice, po kakovosti zivljenja za celo na 8. mestu. Samo v 28 primerih pa uvrsti-tev glede na bruto notranji proizvod sovpada z uvrstitvijo glede na kakovost zivljenja.
Maia Petaros
vala teznja po nadaljnji oSibitvi ameriSke denarne enote. Po mnenju nekaterih analitkov naj bi se dolar dodatno pocenil za 10% do 15%. Vsekakor se je odstotek upraviteljev skladov, ki si pri ea kuje jo zmanjSanje vrednosti evropske skupne valute do dolarja, poviSal iz prejSnjih 12,5% na 20,5%. Po mnenju 25% anketirancev pa naj bi raz-merje dolar/evro ohranilo za nekaj easa sedanjo raven (1 dolar, 0,77 evra).
Analitiki in upravitelji skladov se v svojih napovedih lahko zmotijo. Za vareevalca je zato bistvenega pomena, da v vsakem slufaju izdela osebni nalozbeni naert (glej prejSnje prispevke). Na tej podlagi naj nato investi-tor izbira posamezne oblike var&vanja in specifiene finant ne trge. Skromna donosnost zajamcenih oblik vlaganja vsekakor narekuje prisotnost v portfelju bolj tveganih nalozb. Bralci lahko sodelujejo pri naSi rubriki z vpraSanji in pripomba-mi. Elektronska poSta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
vajajo tudi Clani slovenskih planinskih druStev v Trstu, Gorici in BeneSki Sloveniji. V celoti je v Planinsko zvezo Slovenije vkljuCenih okoli 240 planinskih druStev, z nekaj nad 67 tisoC Clani. DruStva oz. njihovi Clani pretezno sami vzdrzujejo vee kot 7 tisoc kilo-metrov poti. Uredili so jih v razdobju od ustanovitve Slo-venskega planinskga druStva, leta 1893, do sedaj. Nekaj planinskih poti pa je nastalo celo ze prej. Tako so nekatere planinske poti stare ze preko sto let. Kot zanimivost navajamo, da je bila prva planinska pot urejena po severnem pobo£ju Donacke gore ze leta 1853. Prva markirana pot iz Bohinja na Triglav pa je iz leta 1879.
Hiter razvoj planinstvav Sloveniji
Dozivljanje narave je posebna vrednota
Perspektive borznih tecajev v letu 2005
NOVI
GLAS
Razpis za udelezbo na sloviti poletni briski prireditvi
35. Festival domace glasbe "Steverjan 2005"
SKPD "F. B. SEDEJ" iz Steverjana razpisuje 35. Festival domaCe glasbe "Steverjan 2005", ki bo v Steverjanu 1., 2. in 3. julija 2005 MED BOROVCI.
1. Festival je tekmovalnega /na ca ja. Prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narod-no - zabavno glasbo.
2. Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi. Prva skladba mora biti iz zakladnice najbolj prilju-bljenih uspeSnic domaCe glasbe ter napisana in izvedena (npr. na ploSCi) s strani najbolj Sih sloven-skih narodno-zabavnih ansam-blov (npr. Avsenik, Slak, MiheliC itd.). Druga skladba, s katero se bo predstavil ansambel, mora imeti besedilo v slovenskem je-ziku, biti mora povsem izvirna ter prviC predstavljena javnosti! Ni dovoljena uporaba instru-mentov, ki elektronsko proiz-vajajo zvok!
3. Festival se odvija v treh dneh. Na prvih dveh vecerih nastopijo vsi prijavljeni ansambli, ki iz-vajajo dve skladbi. V nedelj-
skem, finalnem delu Festivala nastopijo najboljSi ansambli prvih dveh vecerov. Njihov izbor in Stevilo doloä strokovna ko-misija. Ansambli, ki nastopijo na nedeljskem programu, morajo ostati v noSah do konca festival-skega nagrajevanja.
4.	Ansambli, ki so pripuSCeni v finale, nastopijo z istima sklad-bama v finalnem veceru in se potegujejo za sledeCe nagrade:
A) nagrada za najboljSi ansambel Festivala in trofej druStva "F. B. Sedej" 1.100,00;
B) nagrada obänstva 520,00;
C) nagrada za najboljSo vokalno izvedbo 360,00;
C) nagrada za najbolj So izvedbo kvinteta 310,00;
D) nagrada za najboljSo izvedbo tria 310,00;
E) nagrada za najboljSe besedilo 160,00;
F) nagrada za najbolj So melo-dijol60,00;
G) nagrada za najbolj Sega debi-tanta 160,00;
5.0 vstopu v finale in podelitvi nagrad pod tockami A, C, C, D,
F in G doloca komisija, ki jo se-stavljajo glasbeni strokovnjaki in predstavniki organizatorjev. Ko-misiji predseduje predsednik druStva. O nagradi pod tocko E odloca komisija, ki jo sestavljajo literati, jezikoslovci in predstav-nik druStva.
6.	Nagrado pod tocko A, in sicer nagrado za najbolj Si ansambel Festivala, podeli strokovna komisija za sploSni vtis ansambla (izvedba, melodija, izvirnost in predstavitev ansambla na odru itd.) in je podeljena izkljucno za izvirno skladbo.
Nagrado pod tocko B, in sicer nagrado obCinstva, podeli ob-Cinstvo na podlagi posebnih gla-sovnic. Ocena obänstva je osno-vana izkljuCno na izvedbi sklad-be iz zakladnice najbolj prilju-bljenih uspeSnic domace glasbe. Nagradi pod tocko C, in sicer nagrado za najboljSo vokalno izvedbo, in tocko E, in sicer za naj-boljSe besedilo, podelita stro-kovni komisiji na podlagi naj-boljSe izvedbe oz. besedila izvir-ne skladbe.
Nagradi pod toCko C, in sicer nagrado za najboljSo izvedbo kvinteta, in tocko D, in sicer za naj-
boljSo izvedbo tria, podeli strokovna komisija na podlagi izvedbe obeh skladb.
Nagrado pod tocko G podeli komisija najboljSemu ansamblu med tistimi, ki prviC nastopajo na Festivalu.
Ansambli, ki so pripuS&ni v finale, lahko prejmejo samo po eno nagrado!
7. Prijava mora vsebovati:
a) naziv ansambla, sedez in datum ustanovitve;
b) naslov ansambla ali njegove-ga vodje, kamor bodo naslovlje-ni bodoö dopisi, ter nujno te-lefonska Stevilka;
c) besedilo in notno gradivo iz-virne skladbe;
c) naslov in izvirni izvajalec skladbe iz zakladnice najbolj priljubljenih uspeSnic domace glasbe;
d) Stevilo Clanov ansambla in njihova funkcija v ansamblu;
e) fotografija in kratek zgodovin-ski opis ansambla.
Obrazec prijave dobite pri prire-diteljih! Podatki morajo biti ä-tijivi in popolni. Rok za prijavo poteCe 1. maja 2005 (upoSteva se poStni 2ig). Prijave morajo biti poslane na tale naslov:
SKPD "F. B. SEDEJ"
Trg Svobode, St 6 34070 Steverjan Gorica - Italija tel./fax: 0481/884037
8. Organizator si prevzame stroSke vecerje in prenoäSCa an-
sambla. Vsi ostali stroSki so v breme ansambla!
9. S prijavo na Festival privoli ansambel snemanju izvirne skladbe za radijske oz. televizijske programe.
10. Organizator si pridrzuje pra-vico, da po potrebi spreminja navedena pravila brez nikakrSnih predhodnih obve-stil!
Predsednik
SKPD "F.B. Sedej"
Mihael Corsi
Za informacije se lahko obrnete na podpredsednika druStva "F.B. Sedej", vsak dan razen sobot in nedelj od 13.30 dalje, oz. pisme-no, na zgoraj navedeni naslov druStva.
Franka Padovan fiel: 0481 884160 mobitel: +39 338 7812271
JOJ,	^
P0ZAE5ILI SM0 TE VPISATI V SOLO !
HVALABOGU, \ TAK.0 BOM LAHKO SE ENO LETO </ ) V VRTCU !
Prejeli smo
Slovenski obmejni nacionalni problem (2)
Ta ideoloSka delitevje bila v povojnem Casu uvede-na tudi v zamejstvu (za-mejski Slovenci so bili dolgo let, po razpadu Avstroogrske, pod italijansko zatiralsko obla-stjo Se pred pojavom faSizma, ki je bil le bolj nasilen ledeni vrh v istih namenih. Globoka volja po reSitvi tega stanja je bo-trovala sprejetju kateie koli oblike vladavine le, da se neha muka italijanskega Skornja) in je bila usodna, kei ni dopuSia-la pluralnega miSljenja. Slovenci so morali nujno biti vsi le-viäarji, Cetudi ideoloSko sek-taSko skregani. Ves propagand-ni apaiat takratnih titovcev in kominformovcev je soglasno utemeljeval, da je levica na-predna (komunizem in sociali-zem) vse ostale ideologije pa so
bile faSistiCne in oz na (Jene z na-zadnjaSko desnico. Italijani pa niso imeli tega problema, ker so bili v glavnem njihovi ko-munisti stalinovsko opredelje-ni in brez efektivne politi£ne moü (po vojni so jim prepreä-li revolucijsko oblast, v katero so "naSi" upali), bili so pa zelo aktivni med slovenskimi ko-munisti v boju za italijanske na-cionalne interese. PriSlo je do smeSnega ideoloSkega pre-rekanja vlevem taboru, kjer so italijanski komunisti skupno s slovenskimi kominformovci psovali bratske titofaSiste. Na udaru so bile tudi slovenske Sole, ki so karnaenkratpostale titofaSistiäne (ves levi propa-gandni aparat je Säuval slovenske starSe, naj prepiSejo otroke v italijanske Sole), v kolikor so
jih tudi titovci kritizirali zaradi uCnega osebja, ki je po vojni zbezalo izJugoslavije in bilo na-meSCeno vslovenskih Solah po zaslugi ZavezniSke vojaSke uprave (ZVU). To je bil eden najhujSih udarcevza slovenske Sole na TrzaSkem po zaslugi ko-munistiöne ideologije. Drastic!-no so zaCeli upadati vpisi v slovenske Sole v korist italijanskih. Takrat je bila organizirana vzamejstvu tudi slovenska protiko-munistidna stranka SDZ (Slovenska deniokratska zveza), ki je bila edini resen antagonist politiki poenotenja zamejskih Slovencev v komunistiCnem italijanskem taboru. Skoro vse taktratno Solsko osebje je sim-patiziralo za to demokratiüio izrazito slovensko stranko, ki ni imela (razumljivo) italijanskih dlanov kot komunistiCna, kjer je prevladovala italijanSCina in s tem bila jamstvo asimilacij-skih procesov. V politiki italijanskih komunistovje bil ved-no vzporedno prisoten italijanski nacionalni "patriotski" toteres, posebno pri sooCanju s
slovenskimi clani na jezikov-neni in kulturnem podrocju s pogubljajoCo dvojeziCnostjo, uporabljano le v slovenski komponenti (v inienu naCela bratstva, enotnosti in edinosti, ki je bilo Slovencem tako prilju-bljeno). Okrog SDZ so se zbira-li slovenski demokraticno cu-teü zamejski Slovenci, ki jih ni bilo malo, a vseeno premalo za odkxAijofy) vlogo (bila bi mo-goCa le, de bi Slovenci strnjeno glasovali za to edino slovensko stranko), & upoStevamo, da je velika veöna komunistiCno in-doktriniranih SlovencevpreSla k italijanskim strankam, ki pa niso imele posluha za naSe na-cionalne probleme. To je danes na dlani.
V vseh teh letih kontinuitetne italijanske oblasti (od 1918. le-ta do danes, de izvzamemo ti-stih 45 zloglasnih dni partizan-ske zasedbe Trsta, ki nam je z vidika nacionalnega interesa samo Skodila) sta se Slovenec na TrzaSkem in njegov brat, ki je po 1945. letu padel pod Tito-vo diktaturo, korenito spreme-
nila glede narodne zavesti in identitete.
Po padcu faSizma je trzaSki Slovenec le zazivel vrelativno de-mokraticnem sistemu, ki mu je dopuSCal do takrat neslutene moznosti vsestranskega opre-deljenja in svobodnega od-locanja v skladu s sploSnimi zakoni, ki ga niso politifno-ideoloSko bistveno obremenje-vali. Pod ZVU je lahko imel tudi osebno izkaznico, sicer dvojeziCno (angleSko-italijan-sko), kjer je bila navedena tudi narodnost poleg drzavljanstva. To, seveda, so italijanske admi-nistrativne oblasti säasoma brez vecjih tezav odstranile. Ostalo je le drzavljanstvo, ki je bilo italijansko. Vsa administra-tivna politika italijanskih admi-nistratorjev (tudi pod ZVU) je silila v smer poenotenja vseh italijanskih drzavljanov z izra-zitim zanemarjanjem etni£ne neenakosti. To se je zaznalo na vsakem koraku. Na vse mogoce naöne so zaCeli uveljavljati naCelo svojega nacionalnega interesa, da je Trstin okolica iz-
razito italijanska zemlja, ki jim je bila odvzeta ze od strani Av-stro-ogrske monarhije. Le redki Slovenci so se protivili tej pre-finjeni, nenasilni politiki Sirje-nja "resnice" etniCno östega italijanskega prebivalstva in osvobajanja s "ponovno" pri-kljuötvijo Trsta Italiji. V glavnem se o teh manevrih italijanske politike in diplomacije v slovenskih krogih, ki so kaj po-menili (vTitovi Jugoslaviji), ni govorilo oz. seniso postavila ta vpraSanja na viSjo raven diplo-matske intervencije, kljub moC-nim zgodovinskim dejav-nikom, ki bi z lahko to branili slovenskost Sirokega ozemlja, kjer Se danes zivijo naSi sona-rodnjaki. Takratna slovenska (totalitarna jugoslovanska) oblast ni upoStevala nobenega na-rodnostnega interesa Slovencev in je namenoma utapljala njihovo ze oslabelo narodno zavest in identiteto v obCutek pripadnosti italijanski drzavi oz. njenim levim strankam.
/dalje Pavel Perluga
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
(fiSÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodicnega tiska r^~N' v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC ti^_^
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakona st. 675/96 (varstvo oseb-nih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 25. januarja, ob 14. uri.
Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno.
Dolce&Gabbana?
Na trenerski stolcek!
Nogomet... kruh naS vsak-danji. Vdihujemo ga, z njim se hranimo, od njega zivimo. Pomislite le, kaj bi Apeninski polotok brez njega! Brez macisticnih izpadov najbolj mozatega nogometaSa, Cri-stiana Vierija. Brez Cudodel-ne napadalne dvojice Totti -Cassano: ja, Totti, edini, ki objavlja vice o samem sebi. Saj veste, kaj imam v mislih. Ko ga novinar nagovori "Totti, trenutno vam gre kar do-bro od rok, zato carpe diem!", sledi dokaj logi&n odgovor "Oprostite, zal ne obvladam angleSCine!" In Cassano, poliglot med nogo-metaSi: poleg materinega je-zika, apuljskega narecja, se je v Rimu zacel uCiti tudi tujega jezika, italijanSfine.
Ja, nogometaSi. Kaj bi brez njih? Na koga bi se obeSale subretke? Ja, pravzaprav je nogomet manekenstvo. Flo-rentino Perez, predsednik Real Madrida, je to prakso vpeljal ze pred £asom, ko je iz Reala naredil ekipo lepotcev: Raul, Figo, Beckham in ne nazadnje Owen. Nedvomno
najbolj fotogeniüio moStvo na svetu. VpraSanje je le Se, kdaj bo za trenerja imenovan Valen-tino ali Armani. Ali celo trenerski dvojcek Dolce&Gabbana. Si predstavljate dolgotrajne po-stopke pred vsako tekmo? Naj-prej ogrevanje in Stretching, nato frizerski stol za licenje in ureditev priceske... in koncno na igriSCe pred televizijske ka-mere. To bi bila Sele popolna ekipa.
Nogomet in manekenstvo. Nogomet in estetska kirurgija. Pri-voScijo si jo mnogi klubi, ki jim sezona ne obeta velikih us-pehov. Recimo: nedvomno po-znate nogometni klub Cervia. Telemetrija je neprizanesljiva. Gledanost nogometnega rea-lity Sova je pod vsemi pricako-vanji. In kaj se v tem primeru bolj prilega od dobrega estet-skega posega? Na Mediasetu so takoj zato poskrbeli. V svoje vr-
ste so spravili Diega Armanda Maradono. Ja, prav ste sliSali. Ampak, seveda ne moremo mi-mo potegavSäne: gre za devet-najstletnega nogometno ne ravno uspeSnega izvenzakon-skega sina velikega Pibe de Oro. Nedvomno dobra marke-tinSka poteza. Le zakaj niso po-temtakem na predsedniSko mesto Cervie ustolicili neCaka neapeljskega Maradonovega predsednika Ferlaina? Zmago-vit tandem za zagotovitev uspeha. Zal pa je tehnika ze preverjeno neuspeSna. Preizku-sili so jo pri Interju: pred leti je ekipo prevzel Massimo Morat-ti, sin Angela Morattija, naju-speSnejSega predsednika v zgo-dovini Crnomodrih. Tragiko-medija. Imamo torej prece-dens, pa Se kako zgovoren. Nogomet je tudi nekoliko re-snejSa zadeva. Nogomet je politika. Je tema, ki je poslancem
zelo pri srcu. Se Se spomnite povoda za zadnji sploSni par-lamentarni pretep? 1998: na-pafne sodnikove odloCitve na tekmi Juventus-Inter. Ne boste verjeli, a tudi politiki znajo biti tako tempera-mentni. Saj vendar gre za nogomet, ne za tista dolgofa-sna poslanska vpraSanja. Kako bi se ne tepli zanj! Ko pa je nogomet res sposoben vsega: ko celo Bertinotti na-vija za Milan, ekipo najvecje-ga sovraznika delovskega raz-reda. In Sandro Curzi, novinar in Bertinottijev somiSlje-nik, opravifuje Di Cania, ki je po zmagi v derbyju nad Romo svoje navija& faSisti£-no pozdravil z iztegnjeno desnico. KakSno mo£ premore nogomet! Bogve ali je morda celo Prodi med lanskim evropskim nogometnim pr-venstvom, ko je spremljal potapljajofo se ladjo Trapat-tonijevih azzurrov, malo za vzpodbudo fantom na igrigcfu in malo iz obupa kdaj pa kdaj polglasno vzkliknil "Forza Italia!"?
Andrej Öemic
NOVI
GLAS
"Generacije"
Sinodi sem 51a v Videm s prijateljico, ki je par desetletij starejSa. Namenili sva se v manjSe gledaliSde, ki upri-zarja sodobne avtorje in katerega razpoznavni znak so inovativni prijemi. Nid tako nenavadnega, de bi se ne zaustavila pri tem "par desetletij". Starostne razlike namred. Razlidne zivljenjske izkuSnje, v dolodenem oziru tudi razliden pogled na svet, po drugi strani pa neka sorodnost v iskanju sebi primerne dimenzije v svetu. Moznost takega medgeneracijskega stika sredujem Sele zdaj, po toliko letih, ko sem skorajda ze pozabila, kako normalno smo se pred trinajstimi leti v Walesu druzili prijatelji zelo razlidnih starosti. Norah, s katero sva hodili na kavo po jutranjem tedaju va-li/ansdine. Kakih trideset let starejSa, diplomirana zgo-dovinarka, ki je diplomo obesila na klin in se v celoti posvetila reji ovac. Nedvomno je nezavedno v meni iskala tudi tistega otroka, ki ga z mozem nista mogla imeti. Vozili sva se okrog v terenskem vozilu, ki je bil vedno posut z dolgimi dlakami njenih dveh ovdarjev in je digal po meSanici psov in ovac..., tako da sem jo, de sem le mogla, skuSala zvledi, da bi §li kar peS. Ko se danes spominjam na tisti das, na tiste osebe, pomislim tudi na neko zivljenjskost, na pohode dez vikend, ki jih je Norah delala z mozem, ko sta med poletjem prehodila celo dezelo. Pa odprtost pogledov, ki je verjetno sad druzbene slike oz.razmer v Veliki Brita-niji. Tako se ni zgrazala in niti ji ni bilo nerodno z naäima dvema profesoricama valizanSdine, ki sta bili ne le delovni kolegici, ampak tudi ljubezenski par.
Ko sem se vrnila iz tujine, sem zopet pridela gledati na prijateljski odnos med dvema razlidnima generacija-ma kot na nekaj pri nas zelo neobidajnega. StarSe sem spraSevala, kaj je narobe s parom moje starosti iz Pivke, ki se rad druzi z njima...mojima starSema! Zivo se äe spominjam besed, ki so se mi pretakale v mozga-nih: nenormalno, dudno, "staro". Potem vidiS, da smo si ljudje tako razlidni, "tako fantastidno, tako fino smo si razlidni" - kot bi se izrazil Vinko Möderndorfer - da nekega generacijsko-skupnega dozivljanja, kot je obstajalo nekod, ni ved. Oziroma je veliko bolj omilje-no kot nekdaj in da obstaja danes v veliko vedji meri kot nekdaj nekakSen medgeneracijski stik, osnovan na skupnih interesih.
Vdasih se sama pri sebi nasmehnem, ko odkrijem, da ostane v nas tudi v letih nekaj dekliSkega in deäkega, mogode zadovoljstvo ob tako malenkostnih dozi-vetjih, kot je lahko nova, bolj zivopisana ruta ali pa sladka smetana, ki ti jo nenapovedano pristavijo na pladenj s drno kavo.
OSTANIZVEST NOVEMU GLASU!
NOVI GLAS JE TVOJ TEDNIK! NAROCI SE NANJ IN PRIDOBI NOVEGA NAROCNIKA!
Novi narocniki bodo prejeli knjizni dar.
Narocniki, ki bodo poravnali narocnino na Novi glas za leto 2005 do 31- januarja 2005, bodo sodelovalipri zrebanju za potovanje z Novim glasom po sledeh svetih Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko v drugipolovici meseca maja 2005-
Mladi v odkrivanju skupnih poti
MOSP organiziral delavnico gibalne umetnosti
Prejänji vikend je bil po zamisli Mladih v odkrivanju skupnih poti (MOSP) malo drugaden kot pona-vadi. V Peterlinovi dvorani v Trstu, na ulici Donizetti 3, se je odvijala Delavnica gibalne umetnosti in osnov sodobnega plesa, ki jo je organiziral prav MOSP. Vodila jo je Raf-faella Petronio, diplomirana na Profesionalni Soli za sodobni ples in gleda-liSde na Dunaju (The Vienna Contemporary dance/theatre educa-tion). Delavnica, ki se je odvijala v soboto, 15., in v nedeljo, 16. januarja, od 18. do 21.ure, je dala moznost udelezencem, da so se priblizali osnovam sodobnega plesa z raznimi vajami raziskovanja last-ne telesnosti. Tak proces opravi vsakdo, ki se pri-bliza gibalni umetnosti, plesu, a tudi igralci, je pa tudi dragocen in primeren za vsakega, ki ga zanima izbolj-§ati lastno dobro podutje in te-lesne sposobnosti. Vaje so vze-te iz raznih tehnik sodobne plesne zakladnice, iz drugih tehnik (Feldenkrais, tehnika Alexander, vzhodne tehnike Qui-Gong, Yoga, itd.) in neka-tere celo iz osnovnih vaj za igralce - gledaliäke tehnike. Raffaella Petronio je sestavila program tako, da so se ude-
lezenci dotaknili raznih tem v raziskovanju telesnosti. Vrsti-le so se vaje posluSanja lastne-ga dihanja in srdnega utripa, opazovanja lastne hoje, pro-
stora okoli nas in skupine ali partnerja. Z nekaterimi vajami masaze smo dali telesu moznost, da se sprosti tenzij, ki se naberejo v miSicah in 5e glo-blje. Na programu so bile tudi vaje na tleh, pomembna tema v vseh sodobnih plesnih teh-nikah. Tla so opora in element stabilizacije za vse nase vsak-danje gibe. Ce obdutimo, da smo "na tleh", kot de bi naSa stopala imela korenine v tleh,
lahko zadnemo dutiti naS cen-ter in da se vsak tudi najpre-prostejSi gib, ki ga naredimo, rojeva tarn. To znanje je zelo potrebno pri spoznavanju na-Sega energetskega toka in kako pametno uporabiti energijo, ki se pretaka v naSem telesu in
skozi naS center.
Vse te informacije so dana-Snjemu dloveku povedini nez-nane, kar je Skoda, saj je kori-stno vedeti kaj ved o nas samih in skuSati izboljsati nas poten-cial. Telesno ravnovesje lahko pridobimo s preprostim in obenem obdutljivim opazo-vanjem in posluSanjem same-ga sebe; ponavadi je vsak od-govor ze v nas, moramo samo utihniti, da ga lahko sliSimo. S
pomodjo posebnih vaj lahko "odpremo" dolodene senzor-je, ki jih imamo ze v sebi, a jih nismo navajeni uporabljati, tako da postanemo bolj obdu-tljivi za tisto, kar se dogaja v nas samih, do bomo potem zmozni tudi bolje videti, kaj se dogaja okoli nas.
Med kratko delavnico seveda ni bilo dasa za celoten proces studija gibalnosti, obiskovalci pa so spoznali nekaj vaznih informacij in vaj, ki bodo lahko koristne za vsakega tudi v vsakdanu.
Naslednja pobuda MO-SPa je LIKOVNI, FOTOGRAFSKI in LITERARNI NATECAJ ZA MLADE, ki ga skupaj s Slovenskim kulturnim klubom razpi-sujejo mladi vsako leto ob dnevu slovenske kulture. To je ze tradicionalna pobuda, ki daje moznosti mladim talentom, da pri-dejo na dan in da se pre-izkusijo pred SirSo pu-bliko. Tema in tehnika sta prosti. Dela morajo biti podpisana le s psevdoni-mom; ime, datum rojstva in telefonska stevi I ka av-torja pa naj bodo v pri-lozeni zaprti kuverti z is-tim psevdonimom. Dela lahko oddaste v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet.,
9.-17.) ali po poSti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 7. marca 2005. Literarne prispevke lahko poSljete na: rast_mladi-ka@hotmail.com. Prispevke bosta ocenjevali tako strokov-na komisija kot publika na dan razglasitve zmagovalcev in nagrajevanja, ki bo 13. marca v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3.
RP
POSAMEZNA STEVILKA:
1,00 €
LETNA NAROCNINA 2005:
Italija: 45,00 €
Slovenija: 48,00 € Inozemstvo: 85,00 €
GORICA: Travnik 25 / tel. 0481 533177 (uprava) / fax 0481 548276 / uprava@noviglas.it TRST: Ul. Donizetti 3 / tel. 040 365473 / fax 040 775419 / trst@noviglas.it