Politični shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici. (Konec.) Kmetom treba medsebojne Ijubezni. Ljubiti se moramo in drug drugemu pomagati. Žid ne pusti na cedilu ponesre6enega žida, vsi mu pomagajo in kmet bi naj pustil kmeta! Združiti se moramo in sicer v kmetijske zadruge. Mešetarstvo mora izginiti. Pridelovalec kmet naj dolo6a ceno pridelkom. Ne strašimo se dela! Naši pradedje so ob času kme6kega punta proti graš6akom klicali: Le vkup, le vkup uboga gmajna! Jaz pa kli6em: Le vkup, le vkup, ubogi kmetje! Združimo se po vzgiedu kmetov na Danskem, katerim se godi dandanes najbolje. V naše kraje bo priromalo blagostanje, Slovenci bomo postali mo6ni v gospodarskem pa tudi v narodnem oziru in naša slov. dežela bo kmalu o6iš6ena tujega plevela. Ves zbor je navdušeno odobraval ta govor. Predsednik društva pa je izrekel željo, naj bi vrli g. Mlakar od sedaj prav mnogokrat nastopil kot govornik na shodih. Drugi govornik, kapelan Gomilšek, je razpravljal 0 naši politiki. Vse zadeve, ki se ti6ejo vladanja naše države, tvoriio našo politiko. Po sedanji ustavi pomaga ljudstvo cesarju vladati državo. Po postavi jednakopravnosti imajo v Avstriji vsi narodi enake pravice. Kakšna bi torej morala biti naša politika? Pravi6na, enaka vsemnarodom. Ker je v Avstriji 14 mil. Slovanov in le 8 mil. Nemcev, bi moral biti značaj države v veliko večii meri slovanski, kot je v resnici. Vsi narodi bi morali imeti šole v maternem jeziku, nižje in višje. Kakšna pa je naša politika v resnici? Nemci imajo povsod prvo besedo, imajo naive6 Sol, vse predpravice, oni, dasi v veliki manjšini, bi radi zatrli Slovane, posebno še Slovence. Jasna slika krivi6ne naše politike je Južni Štajar, kjer imajo Neraci vse pravice, Slovenei pa le drobtinice, kar si privojskujejo. Kaj ho6emo Slovenci in Slovani ? Le pravico glede jezika, šol, poslancev, uradovanja. In to si moramo priboriti. Vdati se no6emo. Ko zmaga naSa pravica, bo zopet sre6na Avstrija. Naša politika bodi vedno krš6anska. Delajmo z Bogom, delajmo na krš6anski podlagi, pa bo Bog z nami in zmaga enkrat mora biti naša. Zato: Slovenci ne udajmo se! Govorniku se za lepe, podu6ne besede iskreno zahvali v imenu vsega zbora, veleposestnik Jož. Lorber od Sv. Petra. Tretji govornik, g. J. C. iz Maribora je govoril o slovenski zavednosti jako poljudno in prisreno. (Govor v celoti smo objavili v prilogi St. 48) Tudi ta govor so vsi živahno odobravali. Župnik J. Frangež zahvali vodstvo polit. društva in vse zborovalce za ta lepi shod, ki bi naj obrodil obilo sadu. Na to se soglasno vspreimejo predlagane resolucije. Predsednik društva še opomni ljudstvo, da se ravnokar pri<>enja stoleinica rojstva Slornšekovega ter z živioklici na sv. o6eta in presv. cesarja, katerim je ves zbor trikrat navdušeno pritrdil, zaklju6i pomenljivi shod.