Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE SKU AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY! NEWSPAPER FO. 144 l gospodarskega i stališča [ Ako se bo invazija razvijala v Njem obsegu, ameriški kon-Pes ne bo šel na poletne počitke. Kongresniki si bodo jema-Mamo po par dni za kampanjo * Jesenske volitve. Javno mne-le trdi, da je za kongres bolj va-°> da študira povojne razmere potrebe, kot bi pa mislil na itnice. # * » zapadni Evropi bo glavni foblem za zaveznike preyoz. ikajoča nemška armada bo lbrala v deželah vsako prevo-sredstvo, obenem pa razdi-ceste, železnice in mostove. !lflci so že pobrali v zapadni '"opi do 6,000 lokomotiv in pri- -l»k> število železniških voz. * * * »Urad za obrambno transporta-Je v skrbeh, ker se narod ne ni za apel, da bi ne potoval v časih toliko po železnicah. sti spalni vozovi so zdaj po-!Wi za prevoz ranjencev. Ra-^Ce prevažajo po železnicah Pristanišča v generalno bolečo, od tam pa na razne boleče po deželi. Potniški pro-Po železnicah je za 25% ' kot lani, kljub vsemu sva- vlade. CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JUNE 20, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Amerikanci obstreljujejo Cherbourg Do 50,000 Nemcev je v pasti v (herburgu. Ameriške čete so samo 8 milj od pristanišča. V rokah imajo zdaj tudi Monte-bourg. Gl. stan v Normandiji, 19. jun. — Ameriške čete so nocoj osvojile Montebourg, za katerega se je bil vroč boj šest dni in noči. Mesto se nahaja na vzhodni strani polotoka. Danes so se ameriške čete približale že na osem milj do pristanišča Cherbourga. Proti večeru so že začele ameriške poljske baterije pošiljati izstrelke v pristanišče. Ko so ameriške čete prodira le preko polotoka, da ga odreže-jo od celine, so poskušali Nemci zadnji obupni poskus, da se rešijo iz pasti. Navalili so na ameriško linijo z vso silo, da bi jo predrli, toda Amerikanci so jih poslali nazaj s krvavimi glavami. Glavni stan generala Mont-gomerya javlja, da jc zajetih pri Cherbourgu do malega 50,000 Nemcev, katerih usoda je zdaj zapečatena. Ob tem času se še ne ve, ali se bodo Nemci podali, ali se bodo borili do zadnjega moža. Drugega izhoda nimajo. Proti pristanišču Cherbourgu prodira deveta ameriška divizija. To je tista divizija, ki je prebila pred 13 meseci nemško linijo pri Bizertu v Tuniziji. Ameriške čete, ki so presekale polotok Cherbourg, so zdaj na tem, da ta hodnik preko poloto- Včeraj so pričeli z obravnavo proti mestnemu klerku DeRighterju Na kriminalni sodniji v Clevelandu je včeraj okrajni prosekutor pričel z obravnavo proti mestnemu klerku John DeRighterju in njegovi ženi Suzani. Na poroti sedi devet žensk in trije moški. Pomožni okrajni prosekutor Danaceau je odprl obtožbo s tem, da je obdolžil DeRighterjeve, da sta pomagala izpolniti sleparske registracijske karte in imena re-gistrirancev vpisati Iv vollivne knjige 22. varde. Pri tem je pomagala neka Mrs. Kelley, ki je bila takrat uslužbena pri okrajnem volivnem odboru. Prosekutor je dalje izjavil, da je bil pisalni stroj, na katerem so pisali registracijske karte, last litvinske posojilnice, katere tajnik je DeRighter. Dalje trdi obtožba, da je DeRighter pomagal nekemu Mc- (eJstvo, da bo začela armada ,'°vati težje bombnike, je nove probleme za de-'silo. Pri izdelovanju težkuh ^nikov namreč ne morejo r| toliko ženskih rok, ki so v Hfiem preslabe za težka dela. * * * r°>zvedovanje med narodom TOialo, da je malo oseb, ki bi rravale porabiti svoje pri-ke za nakup hiš. Samo eden pJ vsakih desetih vprašanih izjavil, da bo kupil za pri-^e po vojni hišo. Drugi na-_ Va3o živeti po vojni tako, kot da bodo namreč še nakupovali na odplačila. * * * kuriva so vedno manj-^ gre mnogo mehkega pre-zdaj v Evropo. Poznaval-5ftier trdijo, da predno bo zime, se bodo ljudje trga-vsake vrste kurivo, ki ga 1 ^ogli le dobiti. ♦ * * ?efiti, ki se pečajo s proda-^ljenih avtov tožijo, da bo-fžubili ves business. Na 10 ' bo namreč stopila v velja-aksimalna cena za vsak av-jo je postavil urad za Jfolo cen. Zato ljudje čakali bodo potem kupili rablje-l,vte ceneje. Svarijo pa, da se L^i v tem podjetju razvila Vza, kot drugje. * * # I c'rkulaciji je zdaj preko 21 0tl°v denarja med ameriškim j Normandijo popolnoma nepri-0ltt. To je trikrat toliko čakovana za Nemce in da bodo ^d vojno. Povprečno pri-'dogodki v prihodnjih par mese-^ vsako ameriško družil^ cih pokazali, če bomo kmalu raz- Sotovine. Ako bi vsaka rešeni nazijske zalege. C.na investirala samo eno i Povedal je tudi, da je bila in-d"10 od tega v vojne bonde,, vazija izvršena v polnem spora-L°bile vse družine samo v zumu z Rusijo ter zagotavljal, da skoro 100 milijonov do-1 se bo gledalo za pravice malih ,V'katerih zdaj ne dobe, ker narodov, katere bodo varovali ; gotovino v žepih, ali "pod njih močnejši prijatelji in če bo polici. | treba v svrho tega rabili tudi si- * * * i10-Izahteva vedno več in "Naj bo že Nemčija premaga- j^olina, zato ga civilisti še na letos ali prihodnje leto," je iz- !,0rejo pričakovati kmalu kaj javil premier, "angleški in ame- ij. a gazolin bo pa tudi vedno riški narodi ne bodo nikdar od- |L' ker ga vedno več delajo vzeli svojih rok od naloge, ki w stroje, ki zahtevajo jo nameravajo izvršiti. Skupno '•i8ega. z našimi zavezniki bomo kora- — o__[ kali do konca in konec bo za na- v^t>ujte vojne bonde! še sovražnike tem strašnejši, čim ka razširijo. Sinoči je bil ta koridor širok sedem milj. Nemci imajo močne utrdbe okrog Cherbourga in najbrže je Hitler ukazal posadki, da vzdrži tukaj do zadnjega moža. Nemci bodo morda skušali pristanišče razdejati predno se bodo podali. Toda mnogo pomolov je izsekanih iz žive skale in naciji ne bodo mogli dosti opraviti proti temu. Zavezniki niso še popolnoma razvili boja na francoski fronti. Šele, kadar bodo imeli v rokah Cherbourg, kjer bodo lahko rabili fino pristanišče, bodo lahko razviji večjo fronto. Vse, kar so dozdaj izkrcali na francoskem obrežju, so morali na obrežju, do kamor večje ladje ne morejo. Zato so bili dozdaj glavni boji za Cherbourg in ta boj so začeli in bodo končali Amerikanci. Grainu, da je zbežal iz mesta, ko je prišlo na dan, da je večkrat volil in vsakikrat pod drugim imenom. Sleparije so imele namen izvoliti mestnim odbornikom James McCafferya, ki je bil tudi izvoljen in ki je potem predlagal DeRighterja za mest-hega klerka. DeRighterjeva imata za zagovornika Williama Corrigana, ki je izjavil, da bo potom obravnave dokazal, da sta njegova kli-jenta popolnoma nedolžna. DeRighter si je vzel dopust iz urada mestnega klerka, dokler se zadeva ne razčisti na sodniji. Še na mnoga leta! Mrs. Marie P r islam d, predsednica Slovenske ženske zveze, stanujoča v Sheboygan, Wis., bo jutri praznovala svoj rojstni dan. Odlični Slovenki izrekamo iskrene čestitke in ji kličemo: še na mnoga leta zdravja in sreče! ZAVEZNIKI SO PRIZNALI VLADO V ITALIJI Rim. — Zavezniške vlade so , priznale vlado premierja Bono-j mija na zahtevo princa Umber-ta. Nova vlada zdaj že izvršuje vse posle. Zavezniki so zahtevali od nove vlade, predno so jo priznali, da izpolni vse obljube, ki jih je dal zaveznikom prejšnji premier Badoglio z ozirom na mirovne pogoje med Italijo in zavezniki. --o--- Zavezniki so okupirali Assisi v Italiji, otok Elba je okupiran Rim.—Zavezniški glavni stan poroča, da so francoske čete popolnoma okupirale otok El-bo, čeprav so se nemške čete silovito upirale. Francozi so zajeli na otoku mnogo nemških vojakov in častnikov. Na italijanski celini pa zavezniki neprestano potiskajo Nemce proti severu. Včeraj so vzeli Nemcem mesto Assisi, rojstni kraj sv. Frančiška. Zavezniki so prodrli že 85 milj od Rima proti severu in so samo še 72 milj južno od Florence. -o-— Grob v Detroitu V Detroitu, Mich., je umrla v nedeljo zjutraj Nettie Laško, stara 44 let, rojena Peskar. Njeno truplo bo prepeljano v Cleveland nocoj ob šestih. Zapušča soproga Štefana, sina 5th WAR LOHH Z naciji, fašisti in drugimi takimi smetmi bomo pomeli le, ako bomo posodili Stricil Samu denar za njegovo armado in mornarico. Brez denarja ne more preskrbeti svoje vojske, ki ste zdaj tako imenitno izkazuje na vseh frontah sirom sveta. Naša armada mora končati to vojno in sicer jo bo končala s slavno zmago, ako bo imela vlada dovolj denarja za vse potrebščine. Zato je pa potrebno, da kupimo vojnih bondov pri sedanjem 5. posojilu, kolikor največ kdo more. Boljše garancije za naš denar nam ne more dati nihče kot jo da vlada Zedinjenih držav. KRALJ PETER IN TITO STA SE SPORAZUMELA Bari, Italija. — Jugoslovanska kraljeva vlada in vodja partizanov, Tito, naznanjata, da sta se sporazumela "na mnogih problemih" z ozirom na boljše odnošaje z zavezniki. Sporazum je bil dosežen v osebnih dogovorih med dr. Ivanom Subašičem, ki je zastopal kralja Petra in med maršalom Titom samim. Dogovori so se veril sestavo nove vlade, je dospel v Bari, Italija iz Londona, FINCI SE BODO PODALI, KO BO PADEL VIIPURI Moskva.—Ruske armade, ki so zlomile Mannerheim linijo, so že pred vrati finskega pri-jstanišča Viipuri. Tukaj napre-'duje rusko levb krilo, dočim j prodira desno krilo ob jezeru j Ladoga in venomer potiska Fin-jce nazaj. j Iz Helsinki prihajajo poročila, da bodo Finci takoj zaprosili za premirje, čim bo padel Viipuri Rusom v roke. V ta namen bodo organizirali novo vla-j do, ker sedanja se noče uklo-. niti zahtevam iz Moskve. i —:—o- | Pet trgovcev se mora zagovarjati radi cen in radi slabe vage Cleveland, O.—Urad za kontrolo cen in mestni oddelek za j mero in vago, sta včeraj posla-|la nepričakovano svoje uradni-jke na tržnico z sadjem in zele-jnjavo na debelo v Northern j Food Terminal. Pet trgovcev •je bilo zasačenih, da so prodajali za višjo ceno, kot je določena in da so dajali slabo mero. Trgovci na drobno so se pritožili in oblasti so napravile obisk pri teh trgovcih na debelo. Tako so preiskovalci pronašli da so tehtale košare z zelnati-mi glavami komaj 36 funtov, dočim so jih prodajali za 50 funtov. Vladne in mestne oblasti bodo te trgovce zdaj tožile. --o- Invazija na francosko obrežje je bila draga za Amerikance , . , , .,. .v , , I Washington. — Napad na kamor je, kot se vidi, prišel tu- tv„„„nc,r „ i v. . ... m-. , francosko obrežje je bil za ame- di Tito na dogovore. - --j- Premier Churchill je povedal Mehikancem, da je zmaga možna še to poletje London. — Premier Churchill je imel govor v mehiškem poslaništvu pred štirimi dnevi in šele danes dovolil, da se njegove besede citirajo v javnosti. Churchill je takrat izjavil, da bodo morda že poletni meseci prinesli zaveznikom totalno zmago. Rekel je, da je bila invazija v, dlje se bodo upirali in čim dlje bodo zavlačevali vojno." Glasovnice za vojake Sorodniki vojakov, ki niso vprašali direktno volivnega odbora za glasovnico, stopijo lah ko do volivnega odbora in jo dobe v City Hall. Kakih 5,000 vojakov je pisalo po glasovnice, jih je pa še okrog 10,000, ki so opravičeni do glasovnic, pa niso vprašali zanje. O pokojnem Dularju Poroča se nam, da je oče umrlega mornarja Joseph R Dularja, Joseph Dular iz 1017 E. 61. St. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih z vojaškimi častmi v cerkev sv. Vida in po tem na Kalvarijo. zum ški glavni stan. Poročilo trdi, da so se vršili pogrebnem zavodu, od-1 dogovori ali razgovori od 14. do '.e bo vršil pogreb. Cas Jugoslovanska čas- nikarska agencija je dobila dovoljenje to sporočati v javnost. Dr. Šubašič, kateri je prisegel kralju Petru, ko mu je po- Johna, hčeri Dorothy in Betty j vršili v tem italijanskem meter mater Marijo Peskar, se- stu jn "obojestranski spora-stre: Zofijo Perko, Rosie Ula-|zurn» je včeraj javljal zavezni-towski, Blanche Češnik. Trup-' lo bo položeno nocoj ob osmih na mrtvaškem odru v Ferfolia-tovem koder pogreba še ni določen. Shladilo se je V Clevelandu se je tekom noči shladilo. Toplomer je kazal danes zjutraj komaj 55 stopinj. Vremenski urad pa napoveduje, da bo zlezel toplomeri zopet počasi na višino, ki je' primerna tem časom. Iz bolnišnice Mes. Elizabeth Smrdel, 1228 E. 167. St. se je vrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi zahva- Raymond A. Yerak, sin politi vsem skupaj za obiske, dari- znane družine Mr. in Mrs. An-la in cvetlice, zlasti pa msgrJton Yerak iz 18812 Chicasaw Vitus Hribarju za prijazne ob-; Ave., ki služi nekje v Angli-iske | Kot se sliši, je angleška vlada pregovorila kralja Petra, da je skušal doseči sporazum s Titom, dočim je ruska vlada naročila Titu, naj stopi v dogovore. Na kakšnih pogojih je bil dosežen sporazum, ni poročano v javnost. (S tem se je torej Tito podal kralju Petru in mu omogočil prihod na prestol v Belgrad. Kaj bo rekel k temu njegov zvesti pristaš Lojze Adamič, ne vemo. Kako bodo ugriznili v to kislo jabolko drugi naši "oslo-bodilni frontarji"—tudi ne vemo). Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Nestichev pogreb Pogreb za pokojnim James Nestichem bo v četrtek ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv .Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Prva obletnica V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Hlada v spomin prve obletnice njegove smrti. -o-- Taylorville, 111. — Družina Jacka Brancela je bila obveščena, da se pogreša njen sin Jackie v Italiji od 15. maja. Upanje je, da še živi. ji kot inštruktor topničarjev v zračni trdnjavi, je bil odlikovan z letalskim zaslužnim križcem. Prej že je prejel letalsko medaljo in tri hrastova peresa. Tako se glasi uradno obvestilo od vojnega oddelka iz Washingtona. Raymond ima zdaj šaržo štabnega narednika in se je udeležil 25 zračnih napadov nad kontinentalno Evropo.1 Kot topničar v zračni trdnjavi je odbil mnogo napadov sovražnih letalcev ter pri tem pokazal izvanreden pogum, hladnokrvnost in izurjenost, vsled česar je bil odlikovan po generalu Doolittle. Junaškemu letalcu čestitamo in vsi smo ponosni nanj. m m n Korporal Gabriel Drobnik, sin Mr. in Mrs. Joseph Drobnik iz 917 E. 71. iSt. je prišel domov na dopust iz Kessler Field, Miss. Doma bo ostal do sobote, nakar bo odšel v novo garnizijo v Maine. Njegov brat Frank, ki je bil dozdaj v Fort Geo. G. Meade, Md., ima zdaj nov naslov in sicer: Pvt. Frank Drobnik, 35921678 Co. B Inf. 69th Div., Camp Shelby, Miss. --o--- Zdaj je veljavna tudi znamka 32 za sladkor Poleg znamk 30 in 31 iz knjige 4 je zdaj postala veljavna za 5 funtov sladkorja tudi znamka 32 iz knjige 4 . riško bojno silo precej drag v primeri z drugimi dosedanjimi boj i, katerih so se Amerikanci udeležili. V prvih 11; dneh so imeli Amerikanci v Franciji v moštvu 15,883 izgub in sicer je bilo ubitih 3,283, ranjenih pa 12,600. V tem številu pa niso vključene izgube mornarice in obrežne straže, ki je bila pa "zelo majhna." Pri napadu na italijansko obrežje pri Salernu lanskega septembra so imeli Amerikanci 3,500 izgub, ubitih in ranjenih v prvih šestih dneh. Pri napadu na otok Tarawa so pa štele ameriške izgube skupno 3,069 mož, ubitih in ranjenih. Angleži niso še poročali svojih izgub, kakor tudi ne kanadskih. Sodi pa se, da bodo ameriške izgube večje kot angleške, ker so naleteli Amerikanci na večji nemški odpor, -o-- Peticije so v cirkulaciji za odpravo prodajnega davka Včeraj so se v Clevelandu prvič pojavile peticije za odpravo prodajnega davka. Peticije bodo krožile po vsej državi Ohio. Ako se bo nabralo dovolj podpisov, bo prišla zadeva pred volivce in ti bodo potem odločili ,ako naj država še nadalje pobira prodajni davek, s katerim zdaj izžema ljudi. Važna seja V četrtek ob osmih zvečer bo seja Norwood Community Coun-cila in sicer se bo vršila v prostorih Norwood knjižnice na Superior Ave. Razmotrivanje bo o pripravah za karnival v naselbini in o raznih nadlegah na Superior Ave. Zastopniki organizacij in posamezniki so prijazno vabljeni na to važno sejo. "AMERIŠKA DOMOVINA" XMIRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEO. Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally except Sundays >Bd Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti. celo leto »7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta »2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto »6.50. pol leta »3.50. četrt leta »2.00 _Posamezna številka 3 cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, HM per yew. Cleveland, bv mall. »7.50 per W U. s. and Canada. »3.60 lor 6 monttu. Cleveland, by mail, »4.00 for 0 months O. 3. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.26 for S month* Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year; »3.50 for 6 months. »2.00 for 3 months. Ongle copies S cents __ Entered as second-class matter January 5th, 190®. at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.__ No. 144 Tue,, June 20, 1944 Pismo iz Egipta o položaju Primorcev To pismo je prišlo na uredništvo lista Ave Maria. Piše ga dober poznavalec razmer. Ker je pa pismo predolgo za vaš list, drugače pa jako aktmlno, ga prepu-> ščamo drugim v natisk — P. A. Urankar. (Nadaljevanje) Ne nasedimo nemški propagandi! Kurt Singer, Švedski časnikar, je imel nedavno na višji šoli v Columbusu predavanje, tekom katerega je slikal gro-zovitosti, ki so jih povzročile nemške armade; govoril je o sadizmu nemških gestapovcev ter o nemških načrtih za pri-četek nove vojne, kakor hitro bo končana sedanja vojna. Singer je znana avtoriteta za mednarodne zadeve. Njegovo pisanje in delovanje v Švedski je tako razjarilo Hitlerjeve pristaše, da je moral poiskati varno pribežališče v tej deželi. Značilno pri tem predavanju je bilo dejstvo, da presenetljivo veliko število dijakov in dijakinj ni verjelo njegovim izvajanjem. Oni so bili mnenja, da n imogoče, da bi bila Kje kaka oseba, ki bi bila tako kruta, in da je sedanja vojna tako strašna, da bi svet z odprtimi rokami sprejel večno trajajoči mir. Toda oglejmo si drugo stran slike. Nemški propagandni minister Goebbeis je pravkar pozval nemški narod, naj linča zajete zavezniške letalce. On pravi, da bi bilo preveč, če bi se zahtevalo od nemške armade, "da naj ona ščiti te morilce otrok pred upravičeno jezo nemških roditeljev." Z drugimi besedami povedano: ljudstvo naj vzame zadevo v svoje roke! "Schwarze Korps," glasilo Himmlerjevih gestapovcev, poziva nemške mladeniče, ki morajo že z osemnajstim letom ali še prej na fronto, naj postanejo očetje, preden odidejo k vjoakom. "Celo ako to vojno izgubimo, bomo lahko z otroci današnjih vojakov izvojevali jutrišnjo vojno," pravi omenjeni list. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo "Knjižico za kom-panijsko instrukcijo," v kateri ukazuje nemških rodbinam, da morajo imeti vsaj po štiri otroke vsaka. "Vsak zdrav deček, rojen leta 1943, postane lahko v letu 1963 hraber vojak," je rečeno v teh knjižicah. Ta veliki kontrast med nemško in ameriško mladino je pripisati vzgoji in propagandi. V Nemčiji dajejo gestapovci dečkom lahke puške ter jih bodrijo za divjanje po ghetih ali onih mestnih četrtih, kjer žive Židje, ki jih streljajo kot stekle pse. V Zedinjenih državah imamo veliko število poštenih, dostojnih in bogaboječih državljanov, ki nikakor ne morejo sprejeti nacijskih grozovitosti za gola dejstva. Vse to označujejo za "vojno propagando" ter pravijo, da je bilo mnogo tega tudi tekom prve svetovne vojne, toda se je pozneje izkazalo kot laž. Tu imamo izboren primer propagande, ki jo vrši Nemčija v svetu že vse izza dni verzajske mirovne pogodbe. Ameriške univerze so danes natrpane z nemškimi begunci. Arnold Bergstrasser, bivši sodelavec notoričnega nacij-skega vohuna, riacijskega konzula Fritza Weidemanna, je zdaj profesor na čikaški univerzi, kjer poučuje mlade vojaške častnike. Heinrich Bruenning, nekdanji nemški kancelar, ki je ostro obsojal verzajsko pogodbo, ki je bil Hitlerjev svetovalec v zadevah zunanje politike in ki je pomagal izpreme-niti sobnega slikarja v firerja, poučuje že zadnjih šest let kot profesor na Harvard univerzi. Otto Strasser, ki je bil mnogo let Hitlerjeva desna roka, se klati sedaj po Kanadi, kjer propagira revolto proti Hitlerju: Hermann Rauschning, svoječasni predsednik nacijskega senata v Danzigu, piše v Ameriki knjige, ki mu donašajo ogromne novce, v katerih pripoveduje o svojem delu ž nacisti. Dr. Max Brauer, nemški begunec in varovanec čikaške univerze, pravi, da daje prednost Hitlerju pred razkosanjem Nemčije. On naglaša vrline nemške rase in trdi, da je bil nesrečen nemški narod že trikrat v zadnjem stoletju zapeljan v vojno. Vsi gori imenovani so, ali bivši Hitlerjevi sodelavci, ali pa izraziti pan-Germani. Pan-germanstvo pa pomeni v pravem pomenu besede "Deutschland Ueber Alles" ali Nemčija nad vse! In da uresničijo svoje sanje, so Nemci priredili sedanji strašni svetovni pokolj. Kakšnemu terorizmu in mukam so je Montgomery ves zavzel zanj. I gospodje šli na sam teren, da bi Dočim Zavezniki svai-e evrop- si ogledali položaj na lastne oči, ske narode, naj se ne prenaglijo bi kmalu pristrigli peruti svojim z raznimi akcijami, so v očeh | fantazijam. Primorcem je pa osvoboditev in upostavitev Jugoslavije prvo in, lahko se reče, tudi zadnje upanje za osvoboditev Primorja. Zato je velika nejevolja na sedanjo "srbsko" vlado, o kateri gre glas, da ji gre vse bolj za Veliko Srbijo ko za Jugoslavijo. Vrhu tega se ji očita pečat re-akcionarnosti, da je pod peto čaršije, da je že izgubila ves ugled pri Zaveznikih in tako dalje. Tako se Primorci vednp bolj oddaljujejo od vseh medsebojnih trenj v Jugoslaviji, ki se odra žajo tudi v tujini, kjerkoli pridejo Jugoslovani skupaj. Primorci so začeli iskati lastnih in neodvisnih potov, da si ugladijo stezo do svoje boljše bodočnosti. Primorci in zavezniki (Angleži) Ravno tako težak je za Primorce položaj v njihovem razmerju do Zaveznikov, od katerih prihajajo za zdaj v poštev zlasti Angleži. Očitno se vidi, da je mednarodni ugled Jugoslavije ravno radi notranjih nesoglasij in sporov zelo padel. V isti meri se je pa dvignil prestiž Italije, odkar se je odtrgala od svoje severne zaveznice. O Italiji nimajo Angleži nobenih dvomov, da se bo mogla več ali manj iz svojih lastnih moči postaviti na noge kot enotna povojna država na demokratični podlagi, dočim vsakdo lahko vidi, da jim glede Jugoslavije ne manjka dvomov. Kako naj Primorci v takem položaju zro z rožnatimi očali v svojo bodčonost? In kako naj skušajo uveljaviti svoj6 pravdo pred Angleži, ki so zdaj tesno povezani z Italijani, med katerimi primorska pravda itak ne najde nobenega ušesa, ki bi jo z naklonjenostjo poslušalo? Angleži sami, ki vedo, da je restavracija Jugolsavije po Zaveznikih garantirana, igrajo celo napram njej neko čudno vlogo, kaj naj pričakujejo od njih Primorci, ki jim od nikoder ni bila dana obljuba, da bodo osvobojeni? Pojdimo v nekatere podrobnosti. Zelo čudno se zdi, zakaj Angleži sedaj poznajo samo Tita in stavijo, kakor izgleda, nanj vse karte, ko so vendar pred dobrim letom slavili samo Mihajlo-viča. Mnogim to nikakor ne gre v glavo. Ugibljejo, če se Anglija s tem samo želi prikupiti Ru- ljevali, siji, ali ima še kake druge karte v rokavu. Zakaj se resno ne potrudi, da bi ustvarila edinost v Jugoslaviji, ki je nujno potrebna za upostavitev države? Zakaj podpira le Tita in odriva Mihaj-loviča, ko vendar ve, da s takim početjem le poglablja razdor med Srbi in Hrvati? Sliši se sodba, da je Anglija obupala nad upostavitvijo Jugoslavije, ker se ji zdi spor med Srbi in Hrvati nepopravljiv. Težko je reči, ali je res tako. Ali Angleži napravljajo vtis, da si hočejo oprati roke in ustvariti jasen dokaz, da oni niso krivi, Angležev Titova podjetja izjema, pa naj prinesejo kaj resnične koristi ali ne. Primorci s tem ne morejo biti zadovoljni. Kar je slovenskih fantov v južnem delu Italije (kot ujetnikov ali beguncev, oziroma izpuščenih iz fašističnih ječ), imajo sedaj samo dvojno pot. Ali se vpišejo v Badoglieve jugoslovanske bataljone, imenovane "Bata-glioni speziali," če sem prav poučen, in se dajo izrabiti Italijanom proti osvoboditvi Primorja, ali pa morajo k Titu. Tiste, ki se priglase za Tita, pošiljajo Zavezniki v taborišče med Gravi-no in Altamuro in potem čez Jadransko morje. V svoja taborišča jih zavezniški "Allied Sub-commission P. W." noče sprejemati, češ da so laški državljani. Oni Primorci, ki iz poprej pojasnjenih razlogov nočejo niti k Titu, ostanejo na cesti ali pa v laških taboriščih, kjer se jim grozi z raznimi procesi, kakor da so veleizdajalci. Poročila trdijo, da jih je precej že v zaporih. In vendar bi se ti fantje srčno radi borili za skupno stvar Zaveznikov, samo da bi dobili 'nekaj zagotovila tudi glede svo jega Primorja Radi vseh teh ovir in težav se je začelo med Primorci gibanje za osnovanje lastne "Primorske legije," ki bi se borila ob strani zaveznikov pod vodstvom lastnih oficirjev in bi bila neodvisna od katerekoli na-doblasti v Jugoslaviji, kakor tudi od Badoglia. Le tako si upa jo priti do tega, da bi mogli da ti svojemu sodelovanju z Zavezniki izrazit poudarek dela za osvoboditev Primorja Dalje dela hudo kri med Primorci stališče zavezniških (an-gelških) oficirjev do komunistov v Titovi Osvobodilni Fronti Vse gibanje Osvobodilne, Fronte razglašajo ti oficirji kot delo parti zanov, kar je toliko kot komunistov. Primorci smatrajo za ne-odpustljiv pogrešek, da ti častniki sploh ne računajo z drugimi v Titovi vojski nego s komunisti. Primorski fantje se jeze, ko vidijo, da moraš biti stoprocent-ten komunistr če hočeš najti milost v očeh britanskih oficirjev in njihovih odposlancev.„ Zdi se jim. da so Angleži pobrali v svoji domovini vse komuniste, kar jih premore britansko otočje, in jih poslali v Slovenijo in celo Jugoslavijo. Drugi pa sodijo, da se ti gospodje samo pretvarjajo iz nekega nepojasnjenega razloga in bodo s to igro nada-dokleJr se jim bo zdelo Prihaja poročilo, da so zadnje Case Britanci spravili Slovence nekam proč iz Italije, posebno tiste, ki se niso" hoteli priglasiti za Titovo vojsko. Kam so jih spravili, ni bilo mogoče dognati. Med njimi je bilo precej intelektualcev iz Primorja, celo takih, ki so bili svoj čas od fašistov obsojeni na dosmrtno ječo in druge visoke kazni. Vse se čudi, s čim se je naš svet tako zameril Britancem, saj svoj čas so angleški oficirji Slovence zelo upoštevali. Nekateri naši slutijo za vsem tem kake grde intrige, toda rad nedostopnosti Angležev mora za sedaj vse ostati pri ugibanju. Lahko si je pa misliti, kako vse to nerazumljivo postopanje vpliva na moralo slovenskega človeka, zlasti Primorca. Zaključek Kot sprevidite iz povedanega, našim ubogim Primorcem v nobenem ožiru ni na rožicah postlano. Sedanjost je bridka, kakšna bo bodočnost? Kar počno z i njimi Nemci in fašistični Italijani, bi se vse preneslo v upanju, da pojde kmalu mimo. Toda ravnanje Badoglieve vlade, vloga Angležev, spomin na Sforzovo izjavo iz leta 1940 — te reči jih pečejo v dno duše. K temu pri-štejte še vso žalost, ki jim prihaja iz Jugoslavije . . . Zapostavljanje od.ene in druge strani — kaj vse to obeta? Kljub temu ne obupavajo, ampak vsaj tisti, ki morejo, zlasti intelektualci, delajo noč in dan za zboljšanje svojega težkega položaja. Iščejo stikov na vse strani, drže stalne zveze med seboj, snujejo in upajo! Zdi se pa, da polagajo poglavitno važnost na svojo zamisel neodvisne "Primorske legije," če se bo le dala realizirati. Njih namen je, da bi se prav posebno udejstvovali v bojih na strani Zaveznikov ob severnih mejah Italije. Ko bi bile meje nove Primorske izvojeva-ne, bi se izvedlo ujedinjenje z ostalo.Slovenijo in ž njo skupno bi se naredil plebiscit o državni obliki in socialno-gospodarski ureditvi iste. V koliko bo mogoče to zamisel izvesti, kdo ve? Kakršen je pa položaj sedaj, Primorci ne morejo biti v pogledu svoje tako srčno za želene osvoboditve prav nič mirni. (Konec.) štvu, kjer pridejo članice in potem k sprevodu ter izkazu jejo pravo sestrsko sočutje. Ni- kar ne recite, saj je zdrava, s« ima še čas, ker temu ni vself] tako. Smrt ne izbira po letih in tudi ne po zdravju, ampak Pri (Dalle na 3 strani) »»IHHM«""""' če verjamete 'Do ti h iz BESEDA IZ NARODA al' pa ne IJ tla gsf* s nesljivih virov se zatrjuje, d»i Frank Novak, predsednik ^ ^ venske mestne zbornice sP 1 sinoči izredno sejo mestnih 0 ™ 2 tov. Seja se je vršila za za mi vrati. Po seji se je eden med odbornikov, ki je pa naj njegovega imena ne da^ j* U: javnost, zaupal, da je b''8 ' seji vroča debata, če naj se z j°> miuuim DEPEŠA Mentor, O. — Iz povse® ne kemparje povabi na ses1 ;tai»e podvrgli Jugoslavijo, nam je vsem dovolj znano. V Franci- ako Jugoslavije ne bo po tej voj-ji so pobili in poklali najmanj 80,000 ljudi, 400,000 so jih zaprli, nadaljnih 150,000 pa deportirali v Nemčijo, kjer jih je že mnogo pomrlo v koncentracijskih taborih. Rekord nemških bestialnosti v Poljski je strahoten. Poleg 1,500,000 Židov, ki so bili pomorjeni, je bilo ustreljenih ali obešenih še najmanj 400,000 Poljakov. Dva milijona Poljakov je bilo poslanih na prisilno delo v Nemčijo, dočim je nadaljni milijon Poljakov v koncentracijskih taborih. ni. To so seveda le razna ugibanja, ki utegnejo hiti utemeljena, ali pa tudi ne. Kažejo pa, kako zelo nezaupni so Primorci tudi do Angležev. Najbolj verjetno se pa zdi mnenje, da Anglija, zlasti gene. ral Montgomery, na koristno. Ali v resnici koristno že zdaj ni, ker ljudstvo dobiva vtis, da je namen Zaveznikov boljševizirati Slovenijo in celo Jugoslavijo. V tem. je tudi iskati vzroka, zakaj je Rupnikova akcija našla svoj odziv, kar je dovolj žalostno. V kalnih vodah vsakdo lahko ribari. Saj je celo na Goriškem nekaj Rupnikovih bram-bovcev, kar bi bilo absolutno nemogoče, če bi ljudje ne bili zmedeni in jned tolikimi ognji. Sicer pa tudi o onih v Ljubljanski pokrajini malokdo dvomi, da bi šli za Rupnikom iz kakih drugih razlogov kakor le iz obupa. Komunistični teron jih je pognal tja, v srcu jim je pa vse kaj drugega. Ako tam v Ameriki kaj morete, dopovejte vsaj Amerikan-cem, ki bodo gotovo prej ali slej v dotiko z našimi ljudmi, naj nikar ne ponavljajo napak, hoče na vsak j ki so jih zagrešili Britanci in so V vseh zasedenih deželah je milijone gladnih, sestrada-') način imeti na Balkanu neko J že najbrž nepopravljive, Ako nih in onemoglih otrok, med katerimi je tuberkuloza običaj-! fronto. To že radi same propa-j mislijo Amerikanci poslati svo-na bolezen. j gande, ki naj bi vplivala nadru-j je ljudi v Jugoslavijo, naj jih Nemčija bo poražena v sedanji vojni, toda to ne pome- i ge evropske podjarmljene naro-j poprej primerno poučijo in jim ni da bi v dvajsetih letih ne moglo biti druge vojne. Vse, (de, in to vsaj ob času invazije.. predočijo resnično situacij v kar Nemci potrebujejo, je "usmiljen" in "mehak" mir, na-: Faktični uspeh na Balkanu bi v. Sloveniji in sploh Jugoslaviji, kar bodo lahko uresničili prerokovanje, ki ga je izustil ge-! tem slučaju ne bU tako važen kot Ta situacija pa nikakor m taka, neral von Mannstein, ko je rekel: "Plenitev v zvezi z depor-1 bi bila važna propaganda. In kot jo popisujejo nekateri novi-tacijami in znanstvenim izstradanjem civilistov, vključno , ker jc prav Tito pripravljen vse; narji v Amenki, ki studijo po-otrok, bo omogočilo Nemčiji v dogledni bodočnosti novo,; žitvevati, pa naj bo taktično m lqžaj v toplih posteljah m pri do vojno." Zdaj imamo priliko! Pri Slovenski ženski zvezi je v teku kampanja za nove član-ce, ki pa bo ta teden zaključena in to pomeni, da imamo zdaj samo še nekaj dni časa za agitacijo. Minilo je že dolgo let, odkar smo dobile prvo nagrado v Clevelandu in je skrajni čas, da bi nas zopet doletela visoka čast biti zmagovalke. Skozi zadnja štiri leta nas je vsak pot prekosila podružnica, št. 20 v Jolietu. Bilo je ravno tako, kakor leta nazaj z nami v Clevelandu, ker se nismo pustile prekositi. Toda temu ni bilo zmeraj tako, prišla so spremembe. Polje za agitacijo je postalo čedalje manjše in posebno pri naši podružnici št. 25, ki je sicer največja pri Zvezi, ampak vseeno nismo mogle priti do prvega mesta, ker je bil Jo-liet bolj priden kot Cleveland. (In zdaj kot se vidi, se jim je polje za agitacijo tudi tam skrčilo in bodo morale tudi en par let biti zadovoljne tudi z manjšim številom, kakor smo bile me v Clevelandu.) Ampak časi se spreminjajo in nam prinesejo naokrog tudi tisto, kar včasih mislimo, da ne bo nikdar več prišlo. V mislih imam lepo priliko, ki se nam nudi ravno v tej kampanji biti na prvem mestu. Včasih seveda, sem bila tudi jaz vse bolj agilna in se nisem dala zapostavit, ampak sem šla od hiše do h*še za nove članice. Toda malo je zdaj kriva starost, malo bolezen in največ pa to, da se človek pri najboljši volji tudi izčrpa. In to vem, da nisem samo jaz, ampak je to ene vrste bolezen, ki zadene marsikoga, ki se udejstvuje v društvenem življenju. In zato se pa pričakuje, da kadar eden ne more storiti toliko kolikor bi rad, so pa drugi, ki so prošeni, da pomagajo. S to iskreno prošnjo se danes obračam do vas, drage sestre pri podružnici št. 25. Namreč, prosim vas prav lepo, pomagajte mi pri agitaciji teh par dni in poglejte malo okrog sebe, namreč najprvo v svoji družini, če so hčerke že pri Zvezi in potem pri sosedovih, pri sorodnicah in prijateljicah. Vem, da jih je še mnogo med nami, v naši največji slovenski naselbini, oziroma pri fari sv. Vida, ki še niso naše članice, stopite do njih, povejte jim o naši lepi ženski organizaciji, ki je razširjena po vseh državah Amerike, kjerkoli je naša narod- nost in priporočajte jim, da tudi strategično izplačljivo ali ne, se : bro obloženih mizah. Ako bi ti one pristopijo v našo sredo. V teh časih imajo močne organizacije velik vpliv, bodisi pri vladi ali med Amerikanci, ki gledajo na nas posebno v teh časih, ko se vojska vrši po naši mili stari do-movini, kdo smo in koliko smo doprinesli Ameriki. Vsi vemo, da pride kmalu tisti čas, ko bo- mo mi v Ameriki lahko pomaga- li rešiti naš narod iz tiranstva, v katerem se nahaja in to bomo najlažje storili potom svojih močnih organizacij, ki kimajo ugled, pri vladi in med narodom. Zato, dfrage rojakinje, bodimo združene kot eita velika sila in nas ne bo nikdar sram, da nismo bile zavedne ali da smo bile brezbrižne v časih, ko je bila naša pomoč važnega pomena. Drage sestre! Drage matere! Drage žene in dekleta! Drage rojakinje! Med nas prihajajo še resnejši časi kot so kdaj bili. Nahajamo se v vojski. Naši dragi in ljubi se bojujejo za naše pravice in svobodo na bojnih poljih in prelivajo svojo nedolžno kri. Za koga vse te žrtve? Za nas, za naše potomce in bodoče generacije. Zato se tudi me družimo v močno silo in bodimo pripravljene pomagati in storiti vse, kar nam bo mogoče, da pomagamo priti zopet na pravo pot miru in sprave. Naša Slovenska ženska zveza ni v prvi vrsti podporna organizacija, ampak ima visoke namene, ki v prvi vrsti služijo za korist človeštva in da pomagamo povzdigniti spoštovanje do našega naroda, z drugo besedo rečeno, da pomagamo živim in k boljšem življenju. Zato stopimo na plan in pridobivajmo Zvezi novih moči, novega članstva in dolgo bodočnost. Zapomnimo si to, da vsak korak, ki ga žrtvuje mo za svoj narod, je en korak k zboljšanju razmer. Torej je naša sveta dolžnost biti pozorne in ne mlačne, kadar se nas prosi na pomoč ter po svoji najboljši moči pomagati. Zadnji odstavek želim posvetiti našim materam-članicam in pa starim mamicam. Vem, da vam je znano, toda vseeno bom ponovila, da v mladinski oddelek sprejemamo deklice od rojstva do 18 let starosti in mesečnina je samo 10 centov, v slučaju smrtne nezgode se izplača do sto dolarjev smrtnine. Za 60 centov na mesec lahko zavarujete vaše hčerke od 14 let naprej, katerim bi se izplačalo $300.00 smrtnine in za 35 centov na mesec se pa sprejema članice do 50 leta in dobi se sto dolarjev smrtnine. Nihče ne ve kdaj pride smi't in kako je tplažilno ob tistih bridkih urah, če je umrla pri dru- H< P !dal ali ne in če se jih, ali se • naroči, naj prinesejo pijano s lci boj, aH bo šla na občinske s* si ške. Zbornica se tudi ni Jj* j.en zediniti, ali naj bi se vrš'1 J o stanek v Novakovi glasbeni ^ ali v Demsharjevem c« ram, toriju. Največ glasov je še _ j. predlog, naj Clevelandčam 'Pen neso pijačo s seboj, občlim,. dob t bi it b , preskrbela pa led. Vendar.. predlog ni dobil zadostne v^evi in ker ni bilo nobenega za kak kompromis in je , odbornikom zmanjkalo pijaC ^ predsednik zaključil sejo s zval navzoče na prihodnje u-danje v soboto večer. Iz t J*.0 tudi uradno proklamac'J" (ai zbornico, naj preskrbi za . So sejo dovolj in bolj mrzle P1^ jj« Seja je bila zaključena ob T bi zjutraj s himno: Prej pa ne mo dam. . . * * * Nadaljujmo s propag8'1^ soboto večer. V pondeljek rek se je stvar zelo dobro ^ sla in če bo stopal mož n* po začrtani poti, ima ^oboto večer "ostati čez naj" že kar v žepu. ur" Ko pride v sredo večei' ^ naj bo lepo prijazen in n< ^ da, da bo vso večerjo PoS,P S hvalo naj v sredo neko1 ^ neha, ker bi lahko postaloi(, ljivo. Vsaka stvar do got° ^o re. Udari naj na kako ^ struno. Naj se stvar reče zn*" »en1 se "njo" o vsakdanjih naj, takole mimogrede "Ti, ko sem šel s šihta, del na štrit kari tvojo (naj bo že ta ali ona), k* Q sem videl že strašno do'» ] čem ti pa, da je skoro znal, tako se je poštar bi je tudi ti ne pozna'3:, ti pa še kar dobro n°f rj čeprav tako gai"aš ^ji V bra sv kot r°tn drs '»m k u Her Pij fcler dei Srhe lap "Hoj Pa leta. nisei» yi|°&el i lo k tin ni, pa se še sučeš po k«1 ^ jog le kaj. še marsikatero posekaš, ti rečem." Vidite, take besede so ^ kot candy za otroke. ^ I deli, da si bo takoj nehote v lase in si jih popra' vila- bo s« Hi t *nkr kako ogledalo pri rok', jjožfdj naskrivaj vrgla oči tje-delnice stoje silno visoko- djl Tedaj je pa tudi že č8^ čne mož napeljevati v° na svoje mlinsko kol°- , gredoč in, kot bi bilo n^ vsem vsakdanjega, n*1'1 so eK»J r&L eiv* "Sem mislil, da bi do (tukaj naj omeni ka . * brega znanca, ki je tu^. znŽ dobro zapisan, da ne striči z ušesi). Je Pal — JI ** stV" katerih bi se rad pome'1 gePj Pa kam bom hodil ( zvečer, ko pridem z zbit. Bom kar doma \ vic H > 1 h v Sc Devet proti eni st»vu^s8 |>le žena poprijela in rekla^ ve| enc žena kot je v zadnjih ii»' I iin11 rih vaše neprestane hv "I, no, pa stopi k 'p^ boto večer K"sta K los 1 n V: Ni at H; , ^o t) Se bosta nega pogovorila." "Bom videl, kako se ^' čutil v soboto. Saj stV(> j)ltj nujna in lahko počaka, odgovori. Pa nič več 111 mj 0 s* 1 Jutri bomo spregovo ^ tegiji, ki je potrebna večer. T Vel B iia 0u h hc >1< N; N °sl< / .oil« r Jin-Hi-saj ielei h i" ride bene! v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. Dovolj!" zakliče Loser in nam, ki so samo zaprisežene po- no koncu. "Denar naj ipijj 11 od sebe in se nazadnje še izročim sodišču! To bi bil tes pravi norec! Bolj pa-1011 1110 bi bilo» če bi tudi vas "a mestu zadavil. Kdo ve, n iv 4 skrivna vratica pa še ima jaie' spovedna molčečnost? si"* 'a zato pa nimam nobenega dies! »ma več oc* I? grozovito kletvino skoči Lprt1' k vratom, jih odpre in n 16 v tmini hodnika. V ma rosi" »hinji, kjer je bil skril ko-mo1 Užge luč. Nož in krvavi a "f11 skrije pod kuhinjsko a°> spravi zvezek bankov-tanel v telovnikov žep in hiti po j i1" Waleninem krilu k stranski isse^ici, po kateri je prišel str°11 staro samostansko kuhi-flOgi Ven na vrt. Previdno se jfe if "e 111 ognil vasi, dospel na ce idv< ki drži v Marziljo in tekel aV * celo noč. Ko je napo-atl> se skrije v neko grmi-6 bliZu Ste-Baume, in v no ii P, ltem je dospel v Marziljo, na se mu je posrečilo dobiti r\. ki je takoj odplula v ved tevideo, južna Amerika. id* PRI ZLATI ROŽI ač ti gospodje pri pri- \ volitvali prodrli s svo- dC^didati! Previdni so in l Sled raste, z navidezno kostjo vlečejo delavske |Navadno druhal na svojo Tudi tu pri nas bodo j,. Miko večino na svoji Jlj' bolnišnica, ki jo hočejo sestre, je imenitna ; tO v • in a* 11 s' s njih rokah in ta abbe ij,|.0Ulin, ki so ga nam sem LjSa -župnika, nikakor ni x kot bi človek sodil na i^led." "Vlada bi morala ^ati zgradbo, sploh pa t, ^a odvzeti ubožno in bol-duhovščini in nu- močnice duhovščine," tako je modroval pisar. "Bo že vse prišlo," je odvrnil župan. "Vse na enkrat ne moremo zvršiti! In če bi tem klerikalcem delali težave ravno pred volitvami, bi bila to pač velika taktična napaka." "Veste kaj, kak škandal o kakem farju, pa dobro zabeljen, to bi morali spraviti v liste," meni krčmar g. Carillon. "Ah, stare povestice nič več ne vlečejo," pravi župan. "In zraven ljudje naših listov tudi ne bero in klerikalci so preveč premeteni, da bi se dali kar tja v en dan ujeti na limanice. Da, če bi imeli kako prav izvirno, vrlo dobro zabeljeno povest, iz bližnje okolice, da bi mogli s prstom pokazati nad nje pred ljudstvom, to bi že bilo. Potem bi nam že verjeli in lahko bi jim klicali 'vidite, taki so vsi, kar jih je!' Ali, oni, se pazijo, zlasti zadnji čas ni nič slišati." "Hm, zakaj bi pa ne iznašli kak majhen romanček," pravi pisar in si polagoma odpiše s pred nosa dim svoje smotke. "Po starem predpisu, da je treba močno obrekovati, se bo že kaj prijelo," modruje notar. "Le škoda, da tako orožje navadno bolj škoduje napadalcu kot pa napadenemu." "Prav dobro in res," odgovori doktor, dobro rej en človek in dobrodušnega lica ,ter si vzame prizo duhana iz zlate tobačni-ce. "Jaz bi raje videl, da bi se naša stranka malo bolj pošteno bojevala kot pa se navadno. Kar se pa tiče podržavljenja bolniške in ubožne oskrbi, sem pa odločno zoper kaj takega. Jaz sem pomagal delati zgodovino kot vojaški,zdravnik v laški vojski in že vem, kaj trdim. Dokler te mlade meščanske oskrbnice in strežnice zdravijo in oksrbujejo kakega mladega čednega častnika, ki je malo ranjen, potem gre vse lepo gladko od rok. Toda naj se le prikaže v lazaretu kolera ali pa naj kdo zboli za kozami, tedaj boste videli kako daleč njih junaški pogum. Ko miši se po-skrijejo, kakor če bi se pokazala mačka. Ne, ne, za me so že sestre dobre; one se ne bojijo ne kuge in na nje se smete zanesti, ker ne kradejo in ker delajo zastonj, dočim mora država posvetne strežnice, ki prav pogosto zraven še lenarijo, prav drago plačati. Pojdite s takimi poskusi." ZDAJ IMAMO LEPO PRILIKO! 'Nadallpvanje z 2 utranl* dostikrat prav nepričakovano. Zato se je treha pripraviti, ko je čas! Ako, katera članica ali rojakinja želi nadaljnih pojasnil, me lahko pokliče po telefonu, ali pridite osebno do mene. Tudi če imate katero novo za vpisat in nimate časa stopiti do nje, pokličite me, ker ta teden sem si od ločila za Zvezo in bom na delu vsak čas, vsak ,dan. Kampanja se zaključi 25. junija, to je prihodnjo nedeljo in zato moram imeti vse listine v redu do takrat in časa kot vidite ni mnogo, zato bom hvaležna za vaše sode lovanje in vas prosim, da bi še danes storile nekaj v prid naše podružnice (da bomo premagale Joliet) in zopet enkrat dobile prvo nagrado pri naši podružnici št. 25. Saj vem, da mi ne bo Joliet zameril če ga imam na piki, saj gre za korist Zveze in to je prva in največja skrb vsake dobre in zveste odbornice in članice. Vas najlepše pozdravljam in upala bom na vašo cenjeno pomoč, Vaša tajnica, Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Telefon HEnderson 6933. Očetova krivda Povest, Spisal F. (Nadaljevanje) In otroka? Janezek je bil ves zamaknje v svetlo čelado, bli-ščeči bajonet in krivo sabljo, ter seveda ni mogel razumeti, kaj hočeta ta čudna, resna moža z očetom. Ko pa je zadrgnil orožnik očetu verižico okoli rok, katere mu je Štajerc podal tako malomarno in s povešenimi očmi brez besede, brez izgovora, tedaj je pač zaplakal Janezek, ker je čutil, da odpeljejo očeta nekam, kjer ni dobro. Mala Mi-čica pa se je oklenila očetovih kolen, proseče zrla v tuja moža in jokala in prosila: "Ne, ata, ne, ata, ata naš!" Ta otročja prošnja in jok pretrese očeta. Solza žalosti, da mu j ezapustiti mala otroka, ki prosita zanj, morda tudi solza sramu in kesanja mu prileze v oko. "Pojdimo," pravi orožnikoma, "res je!" Hotel je le proč, hitro in daleč proč od svojih in od domače vasi. Sodna preiskava je bila kratka. Štajerc ni tajil, ampak povedal radovoljno vse, kako je oni večer prišel iz mesta domu, se kazal materi pijanega, zlezel pod streho, kot bi hotel iti spat, a se odtod tiho splazil koncem hiše na prosto, vzel iz drvarnice težek jesenov kolec ter šel čakat Mlinarja z namenom, da mu vzame denar. Vedel je, da ga mora dočakati, ker je sam hodil hitro domu, a njega pustil še v mestu. Popisal je tudi zločin in povedal, da je denar skril doma v seno, listnico, nož in mošnjo pa je utaknil v luknjo na češnji. Ta luknja je bila nad debelejšim stranskim vrhom v višavi dveh in pol metrov in se s tal ni mogla opaziti. Oni drugi nož je bil njegov; v razburjenosti in naglici je iz-metal vse iz žepa v luknjo. "Vem, da bi bil ta nož moja poguba, če bi ga bil kdo za mojega spoznal, a tudi ko bi mogel, ne bi hotel zločina tajiti, saj me že leta in leta peče v prsih, da ne morem ne spati, ne delati. Edino tedaj sem včasih pozabil, ko sem se napil. Kadar sem moral iti mimo francoske bukve, — ognil sem se je, če je bilo le mogoče, — vstajali so mi lasje in zdelo se mi je, da čujem njegov edini bolestni zdihljaj. Vleklo me je iz kraja; šel sem vSlavonijo.de loma da bi pozabil, deloma, da bi se lože mogel izkazati, kje sem dobil denar.. Menil sem tedaj še, da ob trdem delu pozabim svoj zločin in da s pijačo zatopim svojo vest. Delal sem za dva, pil večkrat brez mere, a vendar-le prinesel iz Slavonije nad šestnajst sto goldinarjev, brez onih štiristo Mlinar j e-vih, a pozabiti nisem mogel; vsak hrast sem primerjal v duhu francoski bukvi, in zdelo se mi je, da izza tega ali onega Nepričakovan prehod do Pariza 'I '" J Courtesy THE STANDARD OIL CO (OHIO)—23 i Pohod zaveznikov naravnost ob reki Seine proti Parizu je iznenadil Nemce, ker se še ni zgodilo v zgodovini invazij Francije, da bi si bil kateri izmed osvajalcev izbral to pot. Enajst tisoč letal je krilo prve armade, ki so stopile na francosko obrežje. Milje dolge vrste jadralnih letal so prinašale ojačenja, ki so dovažala padalce (parašutarje). Za vsa mogočna vojaška letala pa je potrebno na tisoče glon "100-octane" gazolina. Spodnja slika nam predstavlja skupino padalcev kmalu po pristanku, ko si iščejo zavetja ob zidovih francoskega pokopališča pri zalezovanju sovražnika. hrasta stopi Mlinar s krvavo glavo pred me. To je bila izpoved skesanega hudodelca: Enako skesanega se je kazal pri porotni sodbi. Bila je tudi kratka obravnava. Štajercu se je zdelo, da stoji pred nadzemeljskim sodnim dvo^ rom. Ti resni možje v dolgih črnih haljah so se mu zdeli nekaj nadčloveškega. Posebno oni mož, ki je stal v črnem, rdeče obšitem talarju koncem mize ter tako natančno pravil, kako se je vršil umor, kake misli so obhajale Štajerca tedaj, ko je prežal na svojo žrtev, ki je tako dobro poznal vse njegove sklepe in dejanja, in tako resno in prepričevalno govoril dva najsterim porotnikom, kako velik zločin se je zgodil in kako ostro kazen zasluži zločinec, ta mož se je zdel Štajercu vsega-veden.' Sodba se je glasila na vislice, vendar se mu je zbog njegove skesanosti in samovoljne izpovedi izpremenila pozneje v dvajsetletno ječo. In težke duri so se zaprle za Štajercem. Dvajset let naj se pokori v ozki celici, kamor ga je pahnila pohlepnost po tujem blagu. Doma v Javorju se je pri Šta-jerčevih naselila žalost in po-mankanje. Mati se peha od ranega jutra do pozne noči, a vse ne izda kaj prida. Brez dobrih sosedov bi še razdrte strehe popraviti ne bila mogla; med vsemi ji je pa največ pomagal mladi Mlinar. In njo, revo, je spe-kel vsak njegov dar bolj kot,žareče oglje ,in skoro lože bi bila prenašala njegovo jezo kot dobroto. Kadar je Mičica oblekla nov predpasnik ali novo krilce, donesla ga ji je bila potovka Jera od "neke dobre mame," mlade Mlinarice. Neko popoldne stopi v hišo sodnijski sluga. Mičica se tako prestraši tujega, nenavadno oblečenega moža, da plane k materi, se ji boječe zavije v predpasnikom z jokom in solzami prosi: "O, mame ne, naše mame, ne!" Možu, ki je donašal ljudem že leta in leta večinoma le žalostne novice, ter mu je v tej težavno službi kolikor toliko otrpnilo srce, da se mu ni več smilil vsakdo, zaigra solza v očesu, poboža ljubega otroka in mu pove, da mami ne stori nič, prav čisto nič. In da ste jo videli, ljubko Miciko, kako srečna je stekla k možu! "Na srečo, mož, na!" in plosknila mu je z malo ročico po dlani. "Gostilničar Premetovec Vas toži; čez osem dni, to je v torek ob osmih zjutraj, imata dan," pravi služabnik pravice. "Z Vašim možem imata nekaj računa," še dostavi in odhaja svojo pot. "O, Marija, pomagaj, pa toliko!" vzdihne žena, ko pregleda listino, katero ji je bil done-sel sluga. "Osemsto goldinarjev! Kje naj jih iščem, kje dobim?" A, ni tarnala dolgo. Človek, katerega zadeva udarec nesreče drug za drugim, postane polagoma top in neobčuten; tudi Štajerko so potrli ti udarci. Zopet in zopet se ji je pora- jala v duši misel in želja, da bi umrla. Kako miro in tiho bi se dalo spavati tam na pokopališču! Tam bi ne bilo ne skrbi, ne žalosti, ne sramote, ne ubo-štva! Pa ne, ne sme umreti, kdo naj skrbi potem za njena ljuba otroka? Ne, živeti mora in če ima iti od hiše do hiše, ta dva ne smeta stradati, ne smeta biti zapuščena. Pride usodepolni torek. Pravica pripozna gostilničarju tiraj tev in čez nekaj tednov se je prodajalo. Ostala je le še prazna hiša. Kaj pa sedaj ? Napoti se domu tožit svojo revščino, in res je dobivala dalj časa pomoč od svojih domačih. Pa kmalu so zagrebli njeno najboljšo zagovornico, mater; njen brat se je oženil, prevzel gospodarstvo in oče je šel v kot. Odslej pa je pomoč pešala in pešala ter naposled izostala popolnoma. DELO DOBIJO Dekleta ali žene za splošna kuhinjska dela prijetno delo Dobra plača od ure in overtime Cleveland Cap Screw Co. 2917 E. 79. St. (147) MALI OGLASI Par išče stanovanje Zakonski par išče stanovanje 3 do 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HEnderson 0387. (146) Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 21601 Wesport Ave. (June 20,21,22,26,27,28) V najem V najem se odda 4 sobe, spo-spodaj, zadej, na 7004 Hecker Ave. Najraje se odda starejšim ljudem, ki bi skrbeli tudi zavrt. (144) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob, kopalnica, furnez, garaža, vse zelo čisto in v lepem stanj u. Odda se samo odraslim in poštenim ljudem. Zglasite se na 15009 Lucknow Ave. po šestih zvečer. (144) Pohištvo naprodaj Proda se komaj šest mesecev star set za jedilnico ter dve preprogi za jedilnico in parlor. Proda se tudi tri leta star stoker za furnez. Zglasite se na 15009 Lucknow Ave. po šestih zvečer. (144) 1 mllmlmm J " iitr & ** " i ^ ■ ,J Kupim bicikel Kupim dobro ohranjen moški bicikel. Kdor ga ima in ga želi prodati, naj sporoči na naslov Frank Cvelbar (Superior Body and Paint Co.), 6605 St. Clair Ave. (145) ODPRTIJA Naznanjamo odprtijo CHRISTINE'S CONFECTIONERY na 15824 Libby Rd. SLADOLED CANDY (146) DELO POPUP žensko iščemo Sprejme se ženska, da bi skrbela za bolnico. Plača po dogovoru. Dobi tudi stanovanje. Zglasite se na 1228 E. 167. St. (146) Rough Grinders Bench Grinders Portable Grinders Heat ITreiiat pomočniki Kovaški pomočniki in za druga splošna tovarniška dela Plača od ure in overtime Zglasite se pri Sleel Improvement & Forge (o. 970 E. (4 SI. severno od St. Clair (149) LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston (o. 5340 Hamilton Ave. (148) Moške in ženske splošna tovarniška se potrebuje ca iXCiill V* Graduantje (303 po številu) iz West Po 'nt vojaške akademije so se ob priliki gradu-acije podali tudi na Aberdeen Proving Grounds, Md., da so si ogledali vse raznovrstno orožje od navadne karabinke do največjega 10' palčnega topa, ki ga vidimo na sliki. Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. ______ . (Xuea. x). 6 dni v tednu ' JF ; 48 ur dela na tedeg Plača za ZACETSK t \ MoikI 77Vic na Uro Zenake 62%c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. ___(X) Oskrbnice j Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali i 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden i Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN del, da sem jaz tvoja, celi svet Frank Modic; društveni zdravniki so ' vsi slovenski zdravniki stanujoči v "Vi imate prav Armenia,-mi "Da, da — Armenia, tvoje ne smemo gledati na pretek- besede so resnične! In kakor lost,' 'pripomni Edward. me ti ljubiš, me ne ljubi nObe- "Pred nama leži svet, kras-'no bitje na temu svetu!" pri-ni svet v jutranji zarji sreče.! stoji Edward, potegnjen od Noben človek ne more to srečo tako izpoznati in tako uživati kakor midva, ko bodeva enkrat sporazumi jena! Da, da, Edward, poslušajte skrivnosti mojega srca, vedite toraj: jaz vas ljubim, ljubim od prvega trenutka ko sem vas ugledala" strastno koprneče poželjivke Armenie, "to so rajski občutki, tako nežno ljubljen biti!" "O, da bi te lepe, sladke sanje ljubezni nikoli ne izginile, in da bi se vedno bolj in bolj zamreževale okoli nas, ter nas na veke držale v ti sladki čarobni hipnozi!" "Armenia — kaj se zgodi z menoj — o, moj bog," zavpije Edward, zgrudeč se na kolena ter strastno poljubu je Arme-nijino nežno belo roko, katera ga je popolnoma očarala z vročimi in sladkimi besedami ljubezni, ter ga upijanila z njeno lepoto — "bodite moji, samo moji! Jaz držim vašo roko v moji!" Nalahni smehljaj sreče zaigra na ustnih te krasotice. "Sprejmite moje zagotovilo, da bodem samo vaša, vaša za vedno," šepeče ona, "o, ta urica je najsrečnejša mojega življenja! Da bi nikoli ne potekla,! Tako bi lahko umrl!" "Tvoja usta so govorila odločilno besedo, še se vse trese v moji notranjosti," reče Edward in se vstane, "toraj naj ta sladak poljub, poljub zvestobe zveže najini srci!" Ona se nagnje k njemu —-» in njegova usta se dotaknjejo njenih v dolg sladak poljub— V tem trenutku pa je občutil, nekako pretresljivo boječ-no/st, neko čudno prebujenje pijanega — Elizabeta se mu prikaže pred očmi — Elizabeta se je postavila med njega in Armenijo --to ni bila Elizabeta katero je poljubil — bleda in predbacivajoča ga gleda — grozno ranjena v srce se obrne od njega proč--ta podoba se mu je prikazala v njegovih domišljavih očeh in on se odmakne -- Armenia je opazila to izpre-membo, kako je postal bled in kako so se njegove oči potem-nele — "Kaj te vznemirja, moj zlati, moj sladki ljubček?" šepeta ona. Ali te muči kaka neprijetna skrb? O, pozabi jo! Sreča, neskončna sreča je, katera nas je obdala! Nobena skrb nam ne sme kaliti tega lepega sveta miru! Ali misliš mogoče na svojega očeta? On zmaga, on bode zmagal, on je rešen!" "Moj oče — je rešen — vendar" -- "Nič ne skrbi! Ne obupuj.! Ko sva enkrat zvezana ljubi moj Edwa!rd, bodo tvojega očeta velikanski načrti počeli zoreti. Zavidalo se bo nas, kakor tudi nasprotniki tvojega očeta, in sprevideli bodo, da so se njih načrti razbili!" "Te sladke misli mi olajša-vajo di'h," pripomni Edward, "rešil sem svojega očeta!" "Kar sem želela in upala, to je vendar enkrat prišlo v moje roke! O, da bi ti zamogel videti sedaj v mojo dušo, ti bi mi vrjel, da te ni še nikoli nobeno bitje na svetu tako strastno ljubilo, kakor te jaz in te nobeno ne bo več tako kot jaz! Jaz sem dosegla vrhunec sreče sedaj vem, da sva združena za vedno. In ko bi se hotela med naju vmešati kaka tema neza dovoljstva," pripomni Armenia s fini mtoda komaj slišnim glasom, "ko bi naju hotelo kaj razdružiti, potem raje tukaj na mestu umrem, kakor pa da te izpustim! V tvojem objemu umreti, bi bila sladka radost "Da, drages ti si moj—sa mo moj — nič nas ne sme večinega ločiti!" 1 "To govori tvoja ljubeezn— in jaz ne bodem nikoli pozabila, da je ljubezen lepša in sve-tejša, kakor se jo zamore pred oltarjem dokazati," reče Armenia — "nobena moč nas ne more več ločiti! Ura odločitve bo odbila, in celi svet bo izve- bo videl, kaka sreča se je nastanila v Armenijinem srcu, katera ni še nobenega moža na zemlji ljubila kakor tebe, samega tebe,! Zamoreš ti ke-daj tvoje besede pozabiti, zamoreš ti oledeneti, o, potem bi mi'-bil celi svet teman grob! Toda kaj govorim! To se ne more nikoli več zgoditi, to se tudi ne zgodi, ker še vedno mi done tvoje sladko blagodejne besede, katere mi ,olajšujejo mojo dušo in mi kličejo: nič nas ne more več ločiti!" Tujka. Sir Noe Wilson je medtem ko se je nahajal Edward v San Franciscu, ovrgel svojo prejšnjo oporoko in jo nadomestil z novo v kateri je pripoznal Jo-zuata kot dediča od Wilson Castla in srebrnih rudnuikov. Sedaj se je začel Jozua kazati stricu kateri je pričel nekoliko bolehati radi veliko preču-tih noči in drugih sitnosti skrb- Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI, ŠT 14 SDZ Predsednik Louis Judnič, podpredsednik Frank Brancel, tajnik in blagajnik Frank Brinovec, 5804 Bonna Ave.; zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik. Frank Suhadolnik in John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v sobi št. 3, staro poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. (Dalje prihodnjič.) Imenik raznih društev PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Mary Malovrh, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. Potomac 5386; blagajničarka Filomena Sede j. zapisnikarica Jennie Koželj, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar' in Martha Batich. rediteljica Frances Salmich. Seje se vrše vsak drugI Četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Bre-zovar. nadzorni odbor: Anna Znidaršič. Frances Brancel in Jennie Krai, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Skrbeč. Jennie Strnad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Mary Godec, 20755 Vine St. Tel. KEnmore 3296; blagajničarka Pavlina Sajovlc. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Frances Globokar. Frances Grčman in Prances Stupica. Seje se vrši vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ Predsednica Anna Pavlich. podpredsednica Mary Palcic, tajnica Frances Kurre, 1249 E. 67th St.. telefon HEnderson 2814; blagajničarka Mary Lau-shin, zapisnikarica Mamie Marin, njena namestnica Rosalia Jerman, poročevalka Betty Gartroza, nadzornice: Mary Andolsen, Josephine Seelye in Rozalija Jerman; vratarica Rosalia Jerman. Seje se vrše vsak drug pondeljek v mesecu ob osmih zvečer v uradu Zarje, 0117 St. Clair Ave. (zgoraj). DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 1145 E. 74th St.; blagajnik Louis Kraje, aa pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. In $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. hoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Seja se vrši vsak prvi pondeljek v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida; asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DR. SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik John Pezdirtz, podpredsednik Anton Rudman, tajnik Joseph Ferra. 444 E. 152nd St. Tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Mike Zlate, 345 E. 139th St. Tel. POtomac 9902; blagajničarka Frances Leskovec, nadzorniki: Mary Yerkich, Anna Skodlar in Avgust F. Svetek. Seje se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob pol osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira na vsaki seji, prvo nedeljo po seji pod cerkvijo Marije Vnebovzete ^ p do 11 ure ter vsakega 24, in 25. v' mesecu v SD na Holmes Ave., če ti dnevi ne padejo na nedeljo ali praznik. _ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bombach. predsednik Teddy Rozman, podpredsednik Frank Štefančič, tajnica Matilda Ropret. 19601 Kildeer Ave Tel. KEnmore 2863; blagajnik Leopold Troha, zapisnikarica Mildred Skufca, nadzorniki: Frances Globokar, Alphonse Sajovic in Mary Strukel, zdravniki: dr. Skur. dr. Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave, DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ Predsednik August Kristančič. tajnik James Stepic, 3658 W. 58th St. Tel. Me 1412; blagajnik Frank Biza.1, zapisnikar Frank Gombač, nadzorni odbor: Katrina Markjoli. Kari Prinčič in Josephine Ziganti, zastavonoša Joseph Ziganti. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. ob dveh popoldne. DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Math Tekavec, podpredsed nik Frank Berus. tajnica Theresa Zde-šar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Frances Kosten rediteljica Mary Kolman. zastavonosil-ka Mary Kolman, nadzorni odbor: Mary Jarc-Kostainšek, Frank Berus in Helen Kosten; zdravnika: dr. Anton Skur in dr. L. Perme. Seje se vrše drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti v Euclid. Ohio. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar. častna podpredsednica Mary Grdina, podpredsednica Cecilija Škrbec. prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Znidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul in Geno. vefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Frances Novak, Anna Erbež-nik; rediteljica Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Prlstov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik in Julia Brezovar; za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje v&aso drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. Rotter. 19615 Kewanee Ave.; blagajnik John Ivančič, zapisnikar Frank Rupert, nadzorniki: John Troha, Frank Zigman, Jakob Pekla j, gospodarski odbor: Frank Fende, Janko Robič, Matija Klemen, publicijski odbor: Frank Segulin, John Požun, zastopnika federacije Frank Podboršek, Jim Rotter, zastopnika za federacijo narodnih domov John Ivančič, Frank Žagar, ostali direktorij: John Killher, Andy Pezdir, Frances Rotter, namestnice: Mary Segulin in Angela Ogrin; oskrbnika doma: Mi', in Mrs. Charles Starman. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob osmih zvečer. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU Predsednik Matt Intihar, podpredsednik Louis Modic, tajnik in zastopnik Frank M. Surtz, blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Gabrenja, nadzorniki: Anton Strnad, Frank Segulin in Mrs. Medic. Članski odbor in zastopniki za Društveni dom: Andy Jerman. Lcuis Zgonc in F. Hribar, vratar Joe Rebek. Seje se vrše vsak druai torek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re cehr Ave. 1246 E. 59. St. Tel. ENdicott 0789; zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in John Au-sec. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4, staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John Komic. podpredsednik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan; nadzorni od-ber: Joseph Ferra, Charles Ribar in John Jelerkovič. Seje se više vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič, 6528 Schaefer Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.: pomožna tajnica Rose Erste,, blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadzorniki: Joseph Nemanich, Louis Erste in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejet . V ^ stopnike in zastopnice se vljua1, s? si, da se redno udeležujejo ^»yen roča.io o njhi delovanju na aru sej ah.__— _ DRUŠTVO CARNIOLA TE"*' (The Maccabees) ,p[e Predsednik John BabnifcJ£j0 sednik Joseph Susnik ,tajn» Tavčar, blagajnik Louis PWj' m kar Ivan Babnik, nadzorni oa^ ^ ton Zupan, Frank Drobnici) " Strumbelj. Uradniki za otvon^ An1 Joseph Drobnich, Frank Jaz"e • ^t Zupan, Frank Smole. Anton ^ L. Frank Korošec. Frank KJ^so sprejem in pregled novih tlan ^o slovenski zdravniki. Seje so » dv0I trto nedeljo v mesecu v na št. 1. ------ PROGRESIVNE SLOVENK^ ŽEK 3, EUCLID. <>• „ Predsednica Frances G0 fajnic» predsednica Angela Ogrin, 1 ^f. blagajničarka Mary Ster, ljW" zaf v— head Ave., tel. KEnmore nikarica Gusti Zupančič: naaROtter Mar" Mezfetz Frances ™ _ tni' vjtttf ......... . ___________ - 3 "alco P 1% Marv Dodič. Seje se vršijo v» uS( bar ■IVAttl.Y ** ---- - sredo v mesecu v Slovensken nem domu na Recher Ave.___ Š < SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave ; nadzorniki: John Lokar, Charles Koman in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znidaršič, za JPO-SS Frank Baraga, za SANS John Mlakar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank' Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St.; nadzorniki: Anton Pozelnik. John Znidaršič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3, staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. ST. CLAIR GROVE ŠT. 98 W. C. Predsednica Albina Novak, podpredsednica Anna Tomšič, svetovalka Mary Zaverl, tajnica Emma Haller, 1097 E. 71st St. Tel. HEnderson 5507; blagajničarka Josephine Seelye. zapisnikarica Josephine Benčin, zastopnici pri skupnih društvih fare sv. Vida: Anna Tomšič in Helena Mally; za klub društev SND Josephine Zakrajšek, zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 3 SND. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Megllch, podpredsednik John Hrovat st.. finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka John Sterie. 6711 Edna Ave.; blagajnik Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk: vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO Predsednica Mar.v Ivane, tajnica Eva M. Peterlin. 1165 E. 60th St.; blagajničarka in zapisnikarica Louise Piks. nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, Mary Peterlin in Mary Skulj. zdravniki: dr. Seliškar in dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM NA RECHER AVE. Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Fyank Žagar, tajnik Jim PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 16007 Holmes Ave.; podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas, 15312 Holmes Ave.; blagajnik Andrej Maček, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: James Kastelic, Frank Vi-demsek in Jack Jane. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik Frank Česnik, 5709 Pros-ser Ave.; podpredsednik Joe Repar tajnik in blagajnik Frank Brancel DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Predsednik Louis Simončič. podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre-člč ln Ignac Godec, zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr, Anthony Skur in dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na . 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtnlnske certifikate od $250 do $5,000: bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Za vsa pojasnila se obrnite na naše odbornice. ki so sledeče: Predsednica Helena Mally. podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Maria > Hochevar. 21241 Miller Ave, Tel. IVan- DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E 60th St.; podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Mary Bradač, 1163 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarka Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju). DR. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 SDZ Predsednik Louis Godec, podpredsednik Andy Pezdir, tajnica Albina Vesel. 877 E. 185th St. Tel. KEnmore 5135; blagajnik Joseph Mah. nadzorni odbor: John Blaskovich, John Ivančič in Angela Sajovic: vratar Frank Skufca; zdravniki dr. Rotter in dr. Skur. Zastopniki za SDD na Recher Ave.: Albina VeseJ, Joseph Mah in Andy Pezdir; aa JPO-SS Mary Co-prich. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8 url zvečer v SDD na Recher Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpred sednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merhar, 1015 E. 62nd St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider vol, nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrič in Frank Modic; zastopnik za j klub društev SND in za' konferenco J v blag spomin DESTE OBLETNICE SMRTI NAD VSE LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Alojz Strnad Umrl je dne 20. junija, 1934 tn bil položen k večnemu počitku dne 23. junija, 1934. Ob spominih, ki tavajo ob Tvoji gomili v solzah in tugi iščemo že deset let Tvoje blagodejne sence in spominov. Ostavil si nas globoko žalostne, s solzo na očesu, katera najde uteho le na kupu zemlje, kjer počivajo v Bogu Tvoje izmučene kosti. Vsegamogoč-nemu se je zahotelo po Tebi in nam so v žalosti le grenki spomini deset let. Ljubljeni in nepozabljeni soprog, naš skrbni ata! Dnevno se dvigajo naše roke k Bogu v goreči molitvi za Tvoj pokoj. Ob usodepolni obletnici Ti globoko žalostni kličemo: Spočij se v tuji zemlji do angelskega klica vstajenja! Ljubljeni soprog in oče, danes v večnosti v desetič praznuješ svoj god. Da bi zadobil tako krono, ki jo ima Tvoj patron sv. Alojzij. Žalujoči ostali ob Tvojem grobu: MRS. ALOJZ STRNAD, soproga. JOSEPH, EDWARD in RUDOLF, sinovi, JOSEPHINE in THERESA, hčeri. Cleveland, O., 20. junija, 1944. yip" - r ihH v blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO »LJUBLJENE ^ NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE MARY MLINAR ki sc je lčoila od svojih dragih in zaspala večno spanje dne 20. junija, 1943. Eno leto v hladnem grobu soproga in mati že počiva, srce zlato našlo je počitek, kjer ni trpljenja ne skrbi. Nam vsem težko je pri srcu, ker za nas izguba je velika, edina tolažba nam je ostaW. da prosiš pri Bogu za nas, Žalujoči ostali: MATIJA MLINAR, soprog. MATT in FRANK, sinova. Cleveland, O., 20. junija, 1944 V ul 28 Z; N. Vai Ai Jl'ga k čen; K< fral Hen W k v te fi lfnb« ins j te '»ko, dne p< Ki Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Ja*1^' Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-slovenska katoliška jednota Najstarejša slovenska podporna organih v Ameriki . . . Posluje že 5 1. leto i s 0* Članstvo 39,200 Premoženje $5,500; Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43/» Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se prt naJbo1^ iteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTl kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, opem«^' bolezni in onemoglosti. • K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. JfČ K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate F dobe od $25«00 do 15.000.00. M K 'Da - K Ve ftei >ii p^atk ^ai [*ov H i»oč ftlo l'0js] K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce teJ^, / ali Slanica te mogočne in bogate katoliške podporne organi*®^ trudi se in pristopi takoj. mi Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobno« se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dru»te K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Jolie1 wmt § KUHINJSKE PEČI! . nO Imamo na izbiro GRAND, MAGIC CHEF i« s kuhinjske peči. Mi vam pomagamo izpolniti prošp;l | NORWOOD APPLIANCE & FURNlTl^ 6104 ST. CLAIR AVE. ft JOHN SUSNIK, lastnik rillllllllllilllllllllllllllllllililliiiiiiiiliiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll Hill'"1 ,111* 9 Hi log >0g K Jllfs > >Rt »»n % Si li. II« , fl % 8 5323482353534848485323235353485353235323535348485323