362 O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. (Dalje) 139. Izraz »z e m 1 j e k n j i ž n i i z p i s e k c za Grundbuchsauszug mi ne ugaja; ntiisliti nam je tudi na Strafmiszug, izraz, ki bi ga bilo slično v slovensko prevesti, češ: »kazenski izpisekc, kar pa stvari prav ne izrazuje, kajti iz zemljiških knjig se daja povzeti izpisek, a iz spisov kazenskega ravnanja, ki jih včasih more biti jako veliko število, ne daje se izpisek povzeti prav tako, da bi se temu, kar po nemško Auszug slove, smelo izpisek reči. Tukaj je tr^ba paziti na bistvo stvari, in gled6 tega je omeniti, da to, kar Nemec imenuje Auszug, ima namen poučiti koga o tem, v kakem stanu se nahaja na primero kaka nepremakljina v zemljiških knjigah ali pa kaka os6ba gledč dejanske kazenske ocdne; in tega namena ne doseže tako lahko kak »izpisekc, ampak veliko o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 363 boljše dotično izv^stje. Naj se rabi torej za Grimdbuchsausziig slovenski izraz: zemljeknjižno izvestje in dosledno tudi za Strafausztig: kazensko izvestje. V tem obrazci nahaja se stavek, ki okrajšan slove: »k temu zemljišču pripada poleg hiše v Brežicah št. 43 ležeče stavišče 32«. Ta stavek je za Slovenca jako slabo razumljiv, ker Slovenec se kolikor more rad ogiblje deležnikov in tudi ne bi rekel, da k zemljišču »pripada« stavišče, in da stavišče »leži« poleg hiše, — ampak Slovenec bi rekel, da stavišče je del zemljišča, kakor bi na pr. Italijan rekel, da »il fondo di fabbrica e una parte del terrenoc, in po tem bi tudi Slovenec razumljivo izrekel omenjeni stavek takole: »del tega zemljišča je stavišče .št. 32, ki se nahaja poleg hiše v Brežicah št. 43.« Vselej naj Slovenci tako pišejo! Dalje se nahaja v tem obrazci stavek: »sem poprosil dovolitve slavnega županstva«. Tudi tu je razlikovati med besedama »dovolitev« (pojem stvari) in »dovoljenje« (pojem dejanja). Prositelj tukaj ne zahteva, da mu županstvo kaj da, ampak da mu kaj stori; v prvem slučaji bi županstvo vstreglo prositelju s stvarjo (dovolitev je ta stvar), v drugem slučaji pa z dejanjem (to je pa dovoljenje). Mislimo tu le na kako znanstveno »razpravo o dovolitvah« in »razpravo o slučajih dovoljenj«! Ali pa naj se stavek, o katerem govorimo, zasukne takole: »Poprosil sem županstva, naj mi dovoli, da . . .1« Ta zadnji stavek je najbolj razumljiv in je po mojem mnenji pristnega slovenskega duha; nasvetujem torej za vse slučaje, naj se Slovenci ne silijo jemati v svoj pravni jezik po načinu nemškega govora abstraktnih izrazov in rekel, ki napravljajo vsak jezik nekako visok in duhovit, a izvestno prav mračen, kar se pravnikom najmanj priporoča, — ampak naj rabijo le konkretne, zadevo in stvar zaslavljajoče izraze, ki jedino lahko pomagajo, da se jedrnato govori in piše, in to se pred vsemi drugimi stanovi sosčbno priporoča nam pravnikom. Če hočemo tako delati, ni misliti, da se moremo in moramo ogibati bogastva, ki ga imamo Slovani v glagolu pred vsemi drugimi narodi. Kako.? O tem naj prvi govorijo naši jezikoslovci 1 — Kar sem o besedi »dovolitev« povedal, to naj velja tudi o izrazu »stavitev«, in jaz mislim, da, če v jednakih slučajih Slovenci vedno dosledno govorijo in pišejo, obogati se slovenski pravni jezik za mnogo glede določnosti, točnosti, stalnosti in razumljivosti pravnih izrazov v govoru in pisavi. 364 O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenslcih pravnilcov. Izraz »izvod stavbenega načrta« za Auszug aus dem Baiiplane se meni ne priporoča, ker ta beseda izraža v slovenščini to, kar nemška beseda Hebel zaslavlja. Ali bi ne bilo bolje reči: preris stavbenega načrta? Sicer pa Jošefov sodni red v § 72. govori o Riss-u, ki ga je po dv. dekr. z dne 5. marcija 1787, št. 641 zb. pr. zak. predložiti politiškemu oblastvu, da ga potrdi; potrjen Riss je torej izviren, in iz tega obrisa (načrta) se le p r e-risuje, ane izvaja. Primerjaj izraz: prepis 'p\s ma. = Abschrift einer Urkunde. 152. To razsodbo bi jaz obrazil takole: v imenu Njegovega Veličanstva Cesarja C. kr. okrajno sodišče v Mariboru na 1. br. Dr. V pravdi, začeti od Alojzija Karničiiika, hišnega posestnika v Mariboru, kot tožitelja, zastopanega po dr. Kreku v Mariboru proti Petru Zadravcu, hišnemu oskrbniku tudi od tam po dr. Lešniku v Mariboru je tožitelj v tožbi z očitki, vloženi dn6 ... .št. ..., zahteval, naj se z razsodbo spozna: da so upravičeni očitki zoper račun z dn^ . . katerega je toženec kot oskrbnik tožiteljeve hiše št. 171 v Mariboru dal za dobo od . . . do . . ., in da je toženec dolžan povrniti pravdne stroške. Ta pravda se je pismeno obravnavala; pravdni spisi so se du^ 2. maja t 1 v navzočnosti obeh pravdnih strank zavili in dokazovanje s pričami se je završilo. Zdaj to sodišče raz-sojuje tako:......................... Proti temu, kar g. A. Leveč predlaga med zadržajem razsodbe k I. in II. očitku ni česa bistveno omenjati, in le k očitku III. bi jaz onega spominjal, kar sem v tej razpravi uže prej omenil gledž rekla: »storiti prisego« in bi še nasvetoval, naj se reče: razsodba zadobi pravno moč ali pa: postane p r a vo v elj a v na — mesto: »razsodba pride v pravno moč«, in naj se rabi izraz bramba mesto »obramba«. 157. Za izraz »rekognoscija« bi jaz slično temu, kar sem k obrazcu 103 uže omenil, rabil izraz: pregled. 158. Jaz ne bi rabil izraza: »replična priloga«, ker adjektivum znači notranjo kakovost označene stvari, to pa tukaj ni. Mislim da naj se reče: priloga repli ki ali pa: priloga k repliki. — Dalje bi se dal izraz »konstatovati« zameniti z besedo zabeležiti in po priliki tudi: zapomniti si (na pr.: naj se to zapomni za tedaj, kedar se reši prošnja.) 159. Za »napis« (dr. Lavrič je rabil: nad p i s) bi jaz rabil izraz ob v Ustnico (tudi obvestilo.) Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 365 l6i. Za: »proglasi vse, izvzemši odstopno pismo z dne . . ., priloga F replike, za sumnec bi jaz rekel: izreče, da so vsi sumljivi, izven priloge repliki F (odstopno pismo z dne . ..) Jednako bi jaz ne rabil izraza »proglasiti za« ampak rajši: izreči, da . . . tudi v vseh drugih slučajih, in k večjemu bi rekel: proglasiti kot . . . nikoli pa ne »proglasiti za . . .« 165. Jaz ne bi rekel: rešuje se s tem, da . . .«, ampak rajši: rešuje se z opombo, da... 173. V tem obrazci k razsodbi bi jaz ne rekel: »na prošnje le-tega«, a rajši: vsled prošnje zadnjega, ker priporočen »letega, le-ta i. t. d.« mi preveč diši po nemških »Schimmelnih«. {Dalje v prihodnjem letniku.) Dr. Fr. Oblak.