izdaja pogodbena skupnost časopisa »domaČe novice« lenart ontace LETO V. Štev. 6 Lenart, 25. marca 1965 Urejuje uredniški odbor: Fra.ijo Muršec, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože Šuman, Franc Šuraan in Franček Štefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK ŠTEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart, Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 604-11-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP »Celjski tisk« Ceije Prisrčne čestitke Ženske lenarške občine so v vseh krajevnih središčih svečano proslavile spomin na zgodovinski dogodek v 1. 1910, ko so žene na mednarodni konferenci v Kobenhavnu zahtevale, da jih družba prizna za enakopravne člane v modernem, naprednem svetu in je bil na pobudo Klare Zetkin proglašen 8. marec kot mednarodni dan žena. Prisrčne čestitke so dobivale matere, žene in dekleta. Svečano so proslavile svoj dan. Predvsem svečano je bilo v Cerkvenjaku, kjer je na proslavi sodeloval 50 članski ženski, 70 članski pionirski in 10 članski moški pevski zbor, pod vodstvom Milana Nekrepa. Lepa proslava je bila tudi v Benediktu, Voličini, Lenartu in drugje. Po proslavah pa so se mlajše in starejše ženske zavrteie v plesnem ritmu. Za trenutek so pozabile na skrbi, potem pa so spet krepko poprijele za delo. *************** VESTNO GOSPODARITI NA 23. SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE SO SPREJELI PROGRAM DELA SKUPŠČINE, PROUČILI DELO SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, POTRDILI ZAKLJUČNI RAČUN OBČINSKEGA PRORAČUNA IN ZAKLJUČNE RAČUNE SKLADOV. NADALJE SO KMETIJSKI ZADRUGI ZG. ŠCAVNICA—VELKA ODOBRILI GARANCIJO K NAJETJU POSOJILA PRI SKLADU SKUPNIH REZERV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ OBČINE LENART V VIŠINI 29,721.000 DIN ZA POKRITJE POSLOVNE IZGUBE PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1964. PRI TEM SO POUDARILI, DA JE POTREBNO VEDNO BOLJE GOSPODARITI, DA PRIHODNJE LETO NE BO VEC IZGUB. NA ISTI SEJI SO ŠE POTRDILI PROŠNJO KOMUNALNEGA ZAVODA LENART, DA SE GA PREIMENUJE V KOMUNALNO PODJETJE, VSLED RAZŠIRITVE DEJAVNOSTI NA IZDELOVANJE OBLEK. SPREJETIH JE BILO TUDI VEČJE ŠTEVILO ODLOKOV O USTANOVITVI SKLADOV SKUPŠČINE OBČINE LENART. 15. marca je bilo v Lenartu 23. skupno zasedanje obeh zborov OS Lenart. Med drugim so na zasedanju sprejeli program dela do meseca julija. Program zajema sprejem družbenega plana in proračuna za leto 1965, razpravo o statutih krajevnih skupnosti, poročilo o delu uprave OS v letu 1964, konstituiranje skupščine in volitve poslancev v republiške in zvezne zbore (4. aprila), analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1964, pregled dela občinskega sodišča, pregled gibanja gospodarstva v prvem četrtletju 1965, pregled delitve čistega dohodka in gibanja osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, pregled problematike Zavoda za prosvetno pedagoško službo, obravnava programa investicijske politike v šolstvu, razprava o problematiki družbenih služb in druga vprašanja. Na zasedanju skupščina je bil prisoten direktor NB Maribor PREVEČ SO OBRAVNAVALI LOKALNA VPRAŠANJA Na drugi seji novoizvoljenega Občinskega komiteja ZKS Lenart so nedavno sprejeli dopolnjene zaključke občinske konference Zveze komunistov in program dela. Med drugim so na seji ugotovili, da je bila letošnja razprava na občinski konferenci nepole-mična. Vse preveč so bila obravnavana lokalna vprašanja. Premalo so bili iznešeni problemi komune in širše družbene skupnosti. Diskutanti tudi niso dovolj govorili o dvigu življenjske ravni s pomočjo boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet. Ugotovljeno je namreč, da so proizvodne kapacitete v lenarški občini izkoriščene komaj 60 odstotno. Za rešitev tega vprašanja bo potreben nujen prehod na več izmensko proizvodnjo. Na seji so se lotili tudi vprašanja izgradnje tovarne sadnih koncentratov. Ugotovili so, da bi bil ta obrat nerentabilen. O omenjeni tovarni so v občini razpravljali na OS in drugje že nekaj let. Več let so za to tovarno tudi nabavljene cisterne. Program dela komiteja, ki so ga sprejeli na seji, med drugim zajema vprašanje, kako je v lenarški občini v praksi realizirano samoupravljanje, kakšen je v občini odnos do fizičnega in um skega dela, vprašanje odnosov med delovno organizacijo in komuno, kako je s strokovno in ekonomsko vzgojo občanov in pregled delovanja organizacij, ki se bavijo z vprašanjem kulture v občini. Na seji so izvolili tudi stalno komisijo za notranjo organizacijo Zveze komunistov. Ostale komisije pa bodo formirane občasno, po potrebi. Od 8. do 16. maja bomo praznovali 20-letnico osvoboditve tov. Rant. Odbornikom je pojasnil delo službe družbenega knjigovodstva v lanskem letu. Med drugim je dejal, da kljub prizadevanjem, da ne bi prihajalo do nepravilnosti, pride še vedno do odstopanj. Te napake sicer niso tako velike, vendar zavirajo hitrejše poslovanje službe. Ce so vsi nalogi pravilno izpolnjeni in podpisani, potem delo teče normalno, drugače pa se zatakne. Danes gospodarske organizacije razpolagajo z družbenimi sredstvi, vendar jih vsi uporabniki ne koristijo dovolj zavestno. Namenska potrošnja mora biti tudi na terenu usklajena s predpisi. Večjih nepravilnosti na območju lenarške občine lani ni bilo. Težave so bile v tem, da lenarški Agrokom-binat ni pravočasno napravil zaključnega obračuna, vsled kadrovskih težav. Za leto 1964 pa je v občini Lenart okoli 30 milijonov izgub in to v KZ Zg. Ščav-nica—Velka in v Krojaštvu Lenart. (Nadaljevanje na 4. strani) Na nedavni seji Izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Lenart so proučili potek letošnjih zborov volivcev in zborov delovnih skupnosti in so ugotovili, da udeležba na njih ni bila najboljša. Temu so vzrok mnogoštevilni predhodni sestanki in konference SZDL. Tako so bili občani že pred zbori volivcev seznanjeni z mnogimi vprašanji. Na seji so tudi ugotovili, da je socialistična zveza premalo napravila pri sprejemanju krajevnega samoprispevka. Tako je bil ta prispevek sprejet v posameznih krajih zelo različno, za njegovo uporabo pa ni bilo povsod pripravljenih planov. Na zborih volivcev je bilo veliko razprav, da naj bi tudi zadruge dajale del sredstev krajevnim skupnostim za popravilo cest, ker jih tudi one koristijo. O tem vprašanju naj razpravljajo samoupravni organi zadrug, so predlagali na seji. 23. marca bo občni zbor Zveze sindikatov občine Lenart. Na konferenco bodo povabili poslanskega kandidata dr. Vratuša. Na seji so imenovali odbor, ki bo pripravil program praznovanja 20-letnice osvoboditve. Glavne prireditve bodo od 8. do 16. maja. V Ljubljani bo zborovanje sa-moupravljalcev Slovenije, na to zborovanje bo iz naše občine šlo 15 oseb, izbrali pa jih bodo na 100 zaposlenih po enega. Na kraju, kjer ležijo zdaj sodi, bo v Lenartu čez nekaj mesecev stala sodobna bencinska črpalka. Foto: Brumen DOMU 1 in ftv svetu 1 Od 17. do 20. marca je bil v Ljubljani V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Kongres je v imenu Centralnega komiteja Z.KJ pozdravil sekretar Velko Vlaho-vič. Na kongresu je v razpravi sodeloval tudi sekretar CK ZK, Edvard Kardelj. Delo kongresa je potekalo plenarno in v komisijah. Z vseh področij našega življenja je v razpravi v komisijah sodelovalo preko 150 delegatov. Na zadnji dan kongresa so izvolili novi centralni komite, kontrolno in revizijsko komisijo. Za sekretarja CK ZKS je bil izvoljen Miha Marinko. V svojem referatu je sekretar CK ZKS Miha Marinko med drugim dejal: »Težišče pri realizaciji osnovnih nalog družbene graditve je na delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih. Po drugi strani pa naš družbenoekonomski sistem v okviru ekonomskega razvoja uveljavlja vse večjo samostojnost gospodarskih ordanizacij v odnosu do komune. To velja na primer zlasti za področje vlaganj v modernizacijo proizvodnje. Vendar pa bo na tem, kakor tudi na številnih drugih področjih tudi v prihodnje potrebno sodelovanje med gospodarsko organizacijo in komuno, tako zlasti tudi na področju strokovnega šolstva in otroškega varstva, storitveni dejavnosti in stanovanjske graditve. Obenem z utrjevanjem samoupravljanja postaja vse pomembnejše tudi idejno delo Zveze komunistov, ki ne more biti več samo neko področje dela Zveze komunistov, marveč osnovno jedro njene celotne družbene aktivnosti.« V Titogradu se je končal IV. kongres Zveze komunistov Črne gore. V imenu CK ZKJ je kongres pozdravil član izvršnega komiteja Ivan Gošnjak. 159 dni po poletu vesoljske ladje »Voshod I.« je 18. marca ponesla močna raketa v vesolje drugo sovjetsko kozmično ladjo »Voshod II.«, s katero sta poletela komandir polkovnik Pavel Ivanovič Beljajev in drugi pilot podpolkovnik Aleksej Arhipovič Leonov. Aleksej Leonov je kot prvi človek na svetu med poletom stopil iz kabine vesoljske ladje v kozmično praznino. Oba kozmonavta sta srečno pristala na zemlji. Ta izreden podvig so sovjetski državljani spremljali na televiziji. Eden od ameriških znanstvenikov je ob tej priložnosti dejal, da so Rusi ponovno dokazali, da so po vprašanju osvajanja kozmosa daleč pred Američani. 19. marca je umrl predsednik državnega sveta Ljudske republike Romunije Gheorghe Gheor-ghiu Dej, star komaj 64 let. Ameriška letala še vedno napadajo DR Vietnam. V enem od zadnjih napadov je sodelovalo 130 letal. O šolski problematiki v lenar-ški občini so govorili 16. t. m. na posvetovanju, ki ga je sklical predsednik OS Lenart. Na posvetovanju je bil med drugimi navzoč republiški sekretar za šolstvo Boris Lipužič. ZAPOSLITEV ŽENSK V občini in v sosednjih krajih je zaposlenih 494 lenarških občank. Po najnovejših podatkih imamo v občini 16.770 prebivalcev, od tega 8.799 žensk in 7.971 moških ah 828 žensk več kot moških. Skupno imamo zaposlenih 2.390 prebivalcev, od tega števila jih dela polovica v Mariboru in drugih sosednjih krajih. Za delo sposobnih žensk (računajoč od 18. leta dalje) imamo preko 6.000, moških pa preko 5.000. Kljub večjemu številu ženskih prebivalk je zaposlenih le 494 žensk in 1.896 moških. Vzemimo še podatek, da imamo v občini 4.227 gospodinstev. Ako računamo zaposlene ženske in na vsako gospodinjstvo v občini po eno, od 18. leta naprej, potem nam ostane še vedno 1.279 za delo sposobnih žensk (tu bi morali odračunati še nekaj starejših, za to delo nezmožnih oseb). Precej od teh, vzame kmetijstvo, veliko pa jih še ostane, ki čakajo zaposlitve v industriji, obrti in drugje. Nedavno smo praznovali dan žena. Na številnih proslavah smo govorili predvsem o ženah — materah, o zaposleni ženski, premalo pa smo se lotili vprašanja nezaposlenih žensk. Danes je naša žena enakopravna in ima iste pravice in dolžnosti kot moški člani skupnosti. Družba bo zato morala storiti vse, da bo razpoložljivo žensko delovno silo zaposlila. V občini imamo manjše število obratov in so njihove kapacitete izkoriščene komaj 60 odstotno. Izhod za zaposlitev večjega števila nove delovne sile je v prehodu na večizmen- sko proizvodnjo, ki pri nas še ni realizirana. S prehodom na več izmen, bo imela delovna organizacija večjo proizvodnjo, večje število zaposlenih in bo na razpolago tudi več sredstev za družbeni standard. Od tega pa bo danih del sredstev za ustanove za varstvo otrok. Tako bomo ženski vsestransko pomagali in jo bomo razbremenili mnogih vsakdanjih skrbi. O vprašanju zaposlitve ženske in tudi moške delovne sile moramo storiti konkretne ukrepe. Čimprej moramo preiti na večizmensko proizvodnjo in izkoristiti skrite rezerve. Skratka, storiti moramo korak, da bo postala žena enakopravna vsak dan, ne samo za svoj praznik, osmi marec. Franček Š. KOMPLETIH ATI ZEMLJIŠČA V. REDNO ZASEDANJE ZADRUŽNEGA SVETA KZ ZG. ŠČAV-NICA-VELKA. POTRDILI SO ZAKLJUČNI RAČUN Kmetijska zadruga Zg. Ščavni-ca, se je koncem lanskega leta združila z delovno enoto Agro-kombinata Maribor na Velki. Sedaj ima zadruga preko 800 ha površin in 168 zaposlenih. Površine zadruge so razmetane po hribovitem terenu in jih je težko obdelovati. Obdelovanje tako razmetanih zemljišč pa je zelo drago. Kmetijska zadruga se je v preteklem letu trudila, da bi zemljišča čimbolj kompletirala in s tem zmanjšala proizvodne stroške. Zadrugi je uspelo, da je lani od planiranih 45 milijonov din, dosegla 29 milijonov din nepokritega dohodka. Na petem rednem zasedanju zadružnega sveta KZ Zg. Ščavni-ca-Velka so pred nedavnim razpravljali o gospodarjenju v preteklem letu in so potrdili zaključni račun. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da se bo zadru- ga v bodoče razvijala v živinorejsko in sadjarsko smer. Poslovanje zadruge je razdeljeno na posamezne delovne enote. Z dvigom cen kmetijskim proizvodom je za nekaj časa prišla KZ Zg Ščavnica-Velka v boljši ekonomski položaj. Z ukinitvijo regresov pa so nastale ponovne težave. Na zasedanju zadružnega sveta so tudi ugotovili, da je potrebno kadru v bodoče posvetiti več skrbi. V zadrugi je zaposlenih 10 kmetijskih tehnikov, nad 60 odstotkov zaposlenih pa nima ustrezne izobrazbe. Sedaj štipendira zadruga 8 slušateljev na visokih, višjih in srednjih šolah. Osebni dohodki zaposlenih so bili koncem lanskega leta povprečno 36.000 din. Iz leta 1963 na 64 so osebne dohodke dvignili neposrednim proizvajalcem za okoli 10.000 din, zaposlenim v upravi zadruge pa samo za 1.000 din. Navzoči so ugotovili, da porast osebnih dohodkov ni bil v sorazmerju s produktivnostjo, ker se ta ni dovolj povečala. Sedež Kmetijske zadruge Zg. Ščavnica—Velka v Zg. Ščavnici. Foto: Brumen Uspeh je zadruga dosegla v proizvodnji mleka. Planirali so, da bodo letno dobili od krave 2.984 1 mleka, dobili pa so ga okoli 200 1 več. Pri tem pa so visoki proizvodni stroški. Kooperacija je bila lani najbolj uspešna v živinoreji. Kooperanti vedno bolj uporabljajo umetna gnojila. Leta 1963 so kmetje na območju KZ porabili 445 ton gnojil, lani pa 900 ton. Kot je uvodoma omenjeno, je zadruga dosegla 29 milijonov din nepokritih dohodkov. Zato so objektivni in subjektivni vzroki. Teren bo potrebno v bodoče bolj kompletirati, kar pa je težko vsled neprimernega terena. Zaposlene bo potrebno začeti nagrajevati po vloženem delu. S tem se bodo zmanjšali proizvodni stroški in zaposleni bodo pokazali večje proizvodne rezultate. Poleg omenjenih vzrokov, so težave tudi vsled vremena in velikih stroškov pri proizvodnji mleka. Koliko je pri vas najnižja plača? 30 tisoč, veste smo povišali! Koliko pa najvišja? To pa bi vam lahko povedali v računovodstvu. Vam je znana najvišja plača v podjetju? O tem vas bo najbolje informiral direktor! Žal mi je, ampak na pamet res ne vem. Najbolje bo, če stopite v računovodstvo kjer vam bodo s tem radi postregli! POSLANSKI KANDIDATI PREDSTAVLJAMO VAM POSLANSKE KANDIDATE, KI SO BILI PREDLAGANI NA ZBORIH VOLIVCEV IN ZBORIH DELOVNI H SKUPNOSTI: Dr. VRATUŠA ANTON, poslanski kandidat v zvezni zbor zvezne skupščine. Je šef kabineta predsednika zvezne skupščine, rojen 1915. leta v Dolnjih Slavečih v Prekmurju, stanuje v Beogradu. Izhaja iz kmečke družine. Med vojno je bil v šestih taboriščih, nazadnje je bil na Rabu, kjer je postal namestnik koman- rala očesni oddelek. Poleg službe pa je aktivna v delu družbeno političnih organizacij. FRANC SKOBERNE, poslanski kandidat za kulturno prosvetni zbor zvezne skupščine. Rojen 1923. leta v kmečki družini v Črensovcih. Leta 1941 je prekinil šolanje in odšel v partizane. Po vojni je ostal v JLA do leta 1951. Ptuju. Je sin delavske družine. Aktivno je sodeloval v NOB. Nekaj časa je poučeval na osnovni šoli. Nato je končal šolo za rezervne podoficirje. Nato Višjo pedagoško šolo v Ljubljani in II. stopnjo Visoke šole za politčne vede v Ljubljani. Sedaj je sekretar občinskega komiteja ZKS Lendava. Je nosilec dveh pomembnih odlikovanj . FRANC ŠUMAN, poslanski kandidat za gospodarski zbor zvezne zbor republiške skupščine. Rojen 1923. leta v Polskavi pri Pra-gerskem in izhaja iz kmečke družine. Po vojni je služboval v upravi okraja Ptuj, nato pa na okraju okraju Ptuj, nato pa na okraju v Mariboru. 1963. leta je v Ljubljani končal Visoko šolo za politične vede, nato pa je postal sekretar OO SZDL Maribor. TONE KROPUŠEK, poslanski kondidat za organizacijsko politični zbor republiške skupščine. Od leve proti desni: Tone Kropušek, Lea Talany — Pfajfer, Drago Lugarič, Franc Skoberne in Franc Šuman. danta Rabske brigade, nato je deloval v glavnem štabu NOV in POS. Po vojni je bil na raznih vidnih dolžnostih. Vodil je tudi delegacije na zasedanja OZN. Df. LEA TALANYI-PFEIFER, poslanski kandidat za socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine. Rojena 1927 leta y Vidmu ob Ščavnici in izhaja iz obrtniške družine. Sodelovala je v NOB, kjer ji je padel brat. Po letu 1960 je zaposlena v Splošni bolnici v Murski Soboti, kjer je organizi- Je odlikovan s petimi odlikovanji. Po študiju v Ljubljani je bil v Murski Soboti predsednik okrajnega odbora SZDL. Po končani politični šoli v Beogradu pa je predsednik upravnega odbora republiškega sklada za pospeševanje založništva, obenem pa predsednik založniškega sveta pomurske založbe. DRAGO LUGARIČ, poslanski kandidat za organizacijsko politični zbor zvezne skupščine. Rojen 1928. 1. v Spodnjem Bregu pri skupščine. Rojen leta 1938. Končal je srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Bil je predsednik Obč. kom. ZMS Lenart. Član izvršnega odbora Obč. odbora SZDL, je podpredsednik skupščine občine Lenart in drugo. V preteklih letih je imel tudi več drugih pomembnih funkcij. Sedaj je zaposlen kot upravnik v delovni enoti Agrokombinata KZ Lenart, v Lenartu. ALOJZ FRANGEŠ, poslanski kandidat za socialno zdravstveni Rojen 1928. leta v Zibiki pri Celju. Slar 15 let se je leta 1944 vključil v NOV. Sprva je bil borec v XI. brigadi Miloša Zidan-ška, kasneje pa sekretar SKOJ. Po osvoboditvi je opravljal pomembne politične funkcije, med drugim je bil tudi predsednik CK LM Slovenije. 1962 je diplomiral na II. stopnji Visoke šole za politične vede v Beogradu, sedaj pa je sekretar Okrajnega komiteja ZKS Maribor. Od 1959. leta je član CK ZKS. lHDUUHlHIIEtlHli!lliniMllllllllinilflt!Hin!ililllMIMIIIIIIIIlllllllillllllllHltllllMlllHIIIIMIll)IIIIM1IIIIIIHitllIIIIUIIIUIIIMn [|||l!l!linillllllllllllllllllUIIIIIIIII!llllllll!lllllll!IIHIIIIIi!llllllillllllllllll1HIIIII!lllll!inill!M KAKO BOMO PLAČEVAL! PRISPEVEK V GOZDNI SKLAD GOZDOVI V SLOVENSKIH GORICAH SO VSEMU PREBIVALSTVU NUJNO POTREBNI. BREZ NJIH NI MOGOČE GOSPODARITI, ZATO SE MORA VSAK LASTNIK ZAVEDATI SVOJE OBVEZE DO GOZDA IN TAKOJ PORAVNATI DOLŽNI PRISPEVEK. Tudi v naši občini imamo končno urejene vse gozdove, zasebne in državne. Ureditveni načrti so veljali velike zneske, saj je bilo potrebno za ha gozdne površine odšteti nad 4.000 din, se pravi za naše območje občine skoraj 20 milijonov dinarjev. Vsa ta sredstva je plačal občinski gozdni sklad ob izdatni pomoči medobčinskega sklada. Poleg tega še financirajo iz občinskega gozdnega sklada obnovitvena dela, nego gozdov, varstvo gozdov pred boleznimi, požari in škodljivci, gradnje gozdnih cest in stavb ter znanstveno raziskovalno delo. Doslej je občina izdajala vsem plačilne naloge — odločbe, vsakemu posamezniku na podlagi podatkov o dokazilu uslužbencev gozdnega obrata. Toda po predpisih lahko občina izda odločbo tudi gozdnemu obratu za vse gozdne posestnike — kooperante. Tak način bo vpeljala občina v letu 1965. Gozdni obrat bo seveda pri odkupu lesa vsakemu odbil prispevek v gozdni sklad ter iz- plačal svojemu sopogodbeniku ustrezno nižje cene v višini za njega vplačanega prispevka. Na ta način bodo odpadle nepotrebne izterjatve po domovih gozdnih posestnikov in tudi nepriljubljeni opomini in rubeži. Toda za tiste, ki niso sklenili pogodb o sodelovanju, ostane še vnaprej stari način plačevanja, ker se za njih gozdno gospodarstvo ni obvezalo plačati prispevka. Tudi za te lahko gozdni obrat le sporazumno s prodajalcem lesa odtegne znesek za gozdni sklad in ga plačuje namesto zavezanca. V nasprotnem slučaju ga mora plačati sam posestnik. Vsekakor je bolje za pogodbenike, ker plačajo samo enojni prispevek, medtem ko vemo, da morajo nekooperanti plačati prispevek v gozdni sklad po progresivni lestvci v kolikor obremenitev v enem letu presega 50.000 din. Za sečnjo v letu 1965 je še občina izdala vse odločbe po starem. Vendar imajo kooperanti že možnosti se poslužiti ugodnosti in prenesti obveznost plačila na Gozdni obrat. Le ta bo ob obračunu na podlagi predložene odločbe vplačal za kooperanta prispevek v gozdni sklad ter postopal, kot je zgoraj opisano. Z novim sistemom bo razbre- KS naj pomagajo gospodarske organizacije Da so na zboru volivcev v Za-vrhu temeljito razpravljali o krajevnem samoprispevku, lahko razberemo tudi iz tega, da niso pozabili na 166. člen statuta občine Lenart, ki govori o dotacijah gospodarskih organizacij krajevnim skupnostim. Volivci so sklenili, da se pošlje gospodarskim organizacijam predloge za prispevek v proračun KS. Mišljenja so, da se bo takšna naložba gospodarskih organizacij bogato obrestovala v tem, da bodo imele boljši in lažji dostop do svojih poslovnih prostorov. Janez Bezjak menjena občinska služba pri izdajanju odločb in izterjatvi, delo bo pa prešlo na gozdni obrat, ki bo moral voditi posebno evidenco svojih pogodbenikov in vplačil za vsakega posameznika. Občinskemu gozdnemu skladu pa bo na ta način zagotovljen reden dotok sredstev za financiranje vseh gozdnih del. Znano je namreč, da je bila doslej z izterjavo obveznosti v gozdni sklad precejšnja težava. riiMimiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiHimiiii OPRAVIČILO Cenjene bralce prosimo, da nam oproste, ker nam je v prejšnji številki na 3. strani tiskarski škrat spremenil naslov »Skrb za kmetijstvo in družbene vede.« Pravilen naslov je »SKRB ZA KMETIJSTVO IN DRUŽBENE SLUŽBE«. Uredništvo iiiiimmiiiimiMiiiHiiiiiiHmmiimiiiiiiiHimimiii VESTNO GOSPODARITI SREČANJE ANZL KRAJNC Dolgoletni lovec (Nadaljevanje s 1. strani) Predno so Kmetijski zadrugi Zg. Ščavnica—Velka odobrili garancijo k najetju posojila pri skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Lenart v višini 29,721.000 din, je bila obširna razprava. Tov. Ivo Knuplež je povedal, da je do izgube prišlo zato, ker sta se lani združila dva obrata. Izguba je tudi posledica škode, ki jo je leta 1963 na tem območju povzročilo neurje. Težave so tudi z rejo mlekaric. Za liter mleka je možno dobiti največ 80 din, polna lastna cena pa je 100 din. Izguba v strojnem parku je nastala zato, ker je bilo več popravil, za popravila pa so ukinjeni regresi. V sezoni bi zadruga potrebovala veliko traktorjev, izven sezone pa jih je preveč in prevažajo gramoz in se tako traktorji bolj kvarijo. Z izdelavo enotnega delovnega programa za celotno zadrugo, bo možno bolje gospodariti. Parcele, ki so sedaj zelo razmetane, bo potrebno združiti in specializirati proizvodnjo na najbolj rentabilne panoge. Visok krajevni samoprispevek Na zboru volivcev v Zg Ščavnici in Lokavcu so se dogovorili, da bodo kmetje dali za krajevni samoprispevek 3 % od katarstr-skega dohodka in polovico delovne sile od ha (od celotnih površin). Vsi zaposleni pa bodo dali 15 odstotkov od mesečne plače. Nadalje je o istem problemu diskutiralo še šest diskutantov. Iz njihove diskusije je razvidno, da kritično gledajo na gospodarjenje v Zg. Ščavnici. Izrazili so, da nima smisla umetno podpirati zadrugo, če ne bo pokazala interes, da se čimprej izkoplje iz izgub. Poleg objektivnih vzrokov so v zadrugi tudi subjektivni vzroki. Strokovni kader ne kaže dovolj odgovornosti do dela ali pa se ponaša preveč malomarno. Potrebno je vestno gospodariti in to bo opravičilo obstoj omenjene delovne organizacije, so zaključili diskutanti. Odborniki so potrdili prošnjo Komunalnega zavoda Lenart in ga preimenovali v Komunalno podjetje Lenart. To podjetje bo v bodoče združeno s šiviljstvom in krojaštvom iz Lenarta. Na skupščini je bilo sprejetih večje število odlokov o ustanovitvi skladov. Poleg direktorja NB Maribor, tov. Ranta, so bili na seji še navzoči: Zvezna poslanka Francka Vari, republiški poslanec Janez Švajncer, Jelka Firbas in Ernest Šmid. Tako zbrana sredstva bodo namenili izgradnji učiteljskih stanovanj. Učiteljski blok pod streho V Lokavcu je blok za učiteljska stanovanja že pod streho. Vseljiv bo do pričetka novega šolskega leta, to je v začetku septembra. Anzl Krajnc iz Gradišča se je rodil 4. "12. 1882 leta. Poleg vsakdanjega dela na kmetiji se je vedno rad ukvarjal z lovstvom. Zadnjič smo ga obiskali in nam je povedal: »Moj oče je bil lovec in sem tudi jaz dobil veselje do lovstva. Že v mladosti sem imel priložnost z očetom zahajati na lov. Sčasoma sem začel uporabljati očetovo puško, leta 1914 pa sem dobil lovsko dovoljenje. V teh časih niso obstojale lovske družine. Vsak lovec jc imel svoj teren. Tam je lovil divjad do gotove mere in zato plačal minimalni znesek. Jaz sem bil na svojem lovskem terenu tudi čuvaj gozdov. To delo sem opravljal 30 let. Za plačilo pa sem dobil Žene iz Selc in bližnje okolice so letošnji praznik Dan žena svečano proslavile 6. marca. Prosvetna dvorana je bila polna in lepo okrašena z venci in cvet jem. Kulturni program na proslavi so izvedli mladinci, mladinke in pio- brezplačno les. Z ustanovitvijo lovskih družin sem se vpisal v članstvo in se je s tem moje lovstvo precej spremenilo. ' Posebno vesel sem se vračal v, lova takrat, ko sem dobil bogat plen. Pri lovu sem imel večkrat precej sreče, enkrat mi je celo uspelo v en mah zadeti osem jerebic. Lovci smo bili med seboj dobro povezani in smo se sestajali na lovskih večerjah, na katerih smo si pripovedovali dogodivščine, resnične in seveda tudi izmišljene. Lepo je bilo včasih pri Milanu Gorišku in drugje. V prejšnjih časih pri nas ni bilo mnogo vrst divjačine. Tudi fazani se pri nas bolj masovno razmnožujejo šele zadnje čase, vsled tega nisem imel prilike ustreliti kakšne pomembnejše divjačine. Danes na lov več ne hodim, ker sem imel pred leti zlomljeno ključnico. Sem doma in delam na kmetiji.« Oče Kajne rad poje. Posebno lepo ga je poslušati takrat, ko poje v duetu z 10 letno hčerkico. Ko mu je bilo namreč 72 let, se mu je rodila hči. Anzl je lansko leto nastopal v Gradišču na prireditvi »Pokaži kaj znaš« in je dobil drugo nagrado. Predno smo se od dolgoletnega lovca poslovili, nam je še povedal: »Zelo rad še čitam časopise, med njimi najraje Domače novice in Kmečki glas. Na koncu bi še zaželel mlajšim lovcem obilo uspehov pri njihovem delu!« Tudi mi želimo Anzlu mnogo sreče pri kmetovanju v družbi s svojo družinico. Slavko Š. nit ji. Žene so bile s programom zadovoljne.« Združili smo koristno s prijetnim in nato pripravili še družabni večer.« Za posrečen program gre zahvala mladini in predsedniku SZDL. Dražbcni oklic Oddelek za gospodarstvo in finance, skupščine občine Lenart bo na podlagi sklepa sveta za družbeni plan in finance z dne 26. 2. 1965 prodal na javni dražbi dne 31. 3. 1965 ennostanovanjsko družinsko hišo in ostale nepremičnine v Lenartu, Ptujska c. 49, iz sklada DL. Vložnc. št. 245. ko. Lenart Pare št. 25 3 vrt, stavbišče in dvorišče v skupni izmeri 14.79 ara Pare. št. 67/2 del sadovnjaka v izmeri 9.00 arov. In zidana drvarnica v izmeri 28 m'2, ki stoji na pare. št. 67 2. Za skupno vrednost 1,598.940 din. Pricetek dražbe ob 9. uri. Javna dražba bo navedenega dne in uri na kraju samem, Ptujska c. 49. Lenart. Zgradba je delno podkletena, ima električno napeljavo, grajena je iz trdega materiala, krita z opeko, možen je vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje. Interesenti, ki želijo pri nakupu sodelovati, so pred pričetkom javne dražbe dolžni položiti 10%-no kavcijo od izklicne cene ali '160.000 din. Kavcija kupca se vračuna v kupnino. V kolikor kupec, ki je ponudil najvišjo kupnino, po dražbi ne sklene v roku 8 dni kupno pogodbo s skupščino občine Lenart, zapade kavcija v korist proračuna občine Lenart. Vsem ostalim, ki so pred pričetkom javne dražbe položili kavcijo in so odpadli pri nakupu, se jim takoj po javni dražbi položena kavcija vrne. Ponudbe se dajo pismeno ali ustmeno na zapisnik. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Franjo Muršec OBČINSKA ZVEZA DPM, PIONIRSKA KOMISIJA LENART RAZPISUJE za vse pionir je in pionirke osnovnih šol občine Lenart natečaj pod naslovom: »loj kraj po osvoboditvi« V natečaju »Moj kraj po osvoboditvi« lahko sodelujejo vse pionirke in pionirji s pismenimi sestavki in likovnimi deli. Svoje izdelke pošljite na naslov »Domače novice« •— Lenart, Ptujska cesta 5, pionirski natečaj. Najboljše prispevke bomo objavili in nagradili ob zaključku natečaja, 20. junija 1965. i i ♦ Proslava dneva žena v Selcih js •. . ' j I/UIP Rokoborci vzhajajočega sonca NEPRIJETEN PRIMER Dne 26. februarja se je v samopostrežbi v Lenartu dogodil naslednji primer: Anica Bunderla iz Sp. Ščavnice št. 48 je prišla na-kupovat, s seboj pa je imela pomaranče, ki ji jih je prej na cesti dal Jože Bunderla, da bi jih odnesla domov bolni materi. (Jože je pomaranče maloprej kupil v samopostrežbi). Ko je Anica nakupila potrebne stvari, je plačala pri blagajni in se napotila proti vratom. Takrat pa jo je bla-gajničarka"opozorila, da mora plačati tudi pomaranče, ki jih ima v torbi. V tem trenutku je vse tako izgledalo, kot da je Anica pomaranče vzela v tej trgovini in jih je mislila odnesti domov brez plačila. V trgovini je bilo navzočih precej kupcev, ki so se pričeli nasmihati. Anica je v joku povedala, od kod ima pomaranče in vse je bilo v redu. Vendar je potrebno paziti, da se podobne obdolži tve ne bi več ponovile. Jože Bunderla Zg. Porčič št. 98 Nasvet krajevnim skupnostim Krajevne skupnosti naj skuša-je od uprave za dohodke OS Lenart, čimprej dobiti podatke o višini katastrskega dohodka kmetovalcev. Na ta način bodo lahko pričele čimprej z zbiranjem sredstev krajevnega samoprispevka. Pisma bralcev FRANCI PADOVNIK, iz V. P. 7482 iz Džakovice nam je poslal pismo in v njem izraža naslednje pozdrave: »Pozdravljam vse bralce Domačih novic in vse občane lenarške občine z željo, da bi bil Lenart vedno lepši, saj je tu center Slovenskih goric. Tisti, ki se je rodil v teh krajih in je sedaj daleč od doma, mnogokrat misli nanje. Posebno lepe pozdrave pošiljam domačim in prijateljicam ter prijateljem iz okolice Gradišča.« Na zboru volivcev v Lenartu so poudarili, da je v predlogu občinskega proračuna premalo sredstev namenjenih za šolske kuhinje. Z milijonom din je težko zasigurati najnujnejše potrebe, ki so na tem področju. Prav tako je bilo izraženo, da bo občinski odbor RK težko deloval s TAK Lenart vodi razgovore z Težkoatletsko zvezo Jugoslavije, da bi prišlo v Lenart, v mesecu maju ali juniju do srečanja z rokoborci iz dežele vzhajajočega 113 prebivalcev Jurovskega dola je v nedeljo, 7 marca oddalo kri, To je največji odvzem krvi v tem kraju po letu 1958. Odvzem krvi je bil 14. marca v Benediktu, 11. Pomlad Minil je pust, minili so zimski dogodki, skratka minila je zima. Oblaki so se raztrgali in spet nas je razveselilo sonce. Stegnilo je svoje dolge žarke in trava je začela rasti. Iz trave so pokukali zvončki, trobentice, vijolice in druge cvetlice. Tudi medvedki si že morda mencajo očke. Otroci ob jutrih prisluhnemo, ko zaslišimo pri oknih veselo petje. To so vendar ptički, še sanja se nam ne, kako so oni veseli. Sedaj smo vsi veseli, vsi smo se prebudili iz zimskega sna. Marica Ra j ter 5. a razred Osn. šola Cerkvenjak izlet v Ščavnico Neke nedelje smo se peljali v Ščavnico. Za avtom smo bili pripeti sankači in smučarji. Ko smo prispeli v Ščavnico, smo se ustavili v gostilni Kraner, kjer smo popili čaj. Nato smo se sankali in smučali. Večkrat je kdo padel, med njimi tudi moja mama. Tako smo se sankali in smučali do poznega popoldneva, nato pa smo se vrnili domov polni vtisov. Bronja Zakeljšek Osemletka Lenart Od Mlinarič Petra in Marije iz Cogetinc smo prejeli dopisnico, na kateri piše: »Prosiva, da nam drugič pošljete tudi Domače novice, ne samo naš naslov. Bila sva užaljena, ko je pismonoša namesto časopisa dal samo mali listič z najinim naslovom!« »Ured- V 300.000 din dotacije. Konkretnejših rešitev za omenjena vprašanja pa niso našli, ker so sredstva občinskega proračuna premajhna za pokritje vseh potreb. V Lenartu bi veliko sredstev potrebovali tudi za obnovo šol. Za cestno razsvetljavo bo letos (Nadaljevanje na 7. strani) sonca, iz Japonske. Za omenjeno srečanje bo potrebnih tudi več finančnih sredstev in bodo morale priskočiti na pomoč delovne organizacije v Lenartu. aprila bo v Lenartu, 25. aprila v Gradišču, 16. maja v Cerkven ja-ku, 30. maja v Hrastovcu in 13. junija v Voličini. Podlasica Bilo je sredi poletja. Krompirja nam je že zmanjkalo, zato je bila naša klet prazna. V njej smo si otroci uredili »stanovanje«. Na praznih zabojih smo napravili postelje, mizice in stole. Prinesli smo tudi kruha in sadja in smo se dan za dnem igrali v svojem stanovanju. Nekega popoldneva smo odšli v bližnji gozdiček, ki smo ga imeli za svojega. Ko smo se vrnili, se je med deskami v kleti lesketalo nekaj škrlatno rdečega, »Hu-diček!« smo zavpili vsi hkrati in zbežali. Nekaj dni smo hodili gledat »Hudička,« dokler nam niso starši povedali, da je le podlasica. Slavka Škrban 8. b razred, Lenart Plesni krožek Nedavno smo na Osnovni šoli Lenart ustanovili plesni krožek za začetnike (7. in 8. razred). Skupno nas je 23 članov, uči pa nas tov. Dragica Mejovšek. Pri prvi vaji smo se naučili osnovne korake za angleški valček. Pri plesnem krožku se bomo naučili skoraj vse plese in lepega vedenja. Slavka Škrban 8 b. razred, Lenart ništvo se opravičuje za to neljubo napako. Med velikim številom naslovov se je torej dogodilo tudi to, da en naslov ni bil prilepljen na časopis. Poštar pa je bil vsekakor vesten, da vam je prinesel tako majhen listič.« Pomisli - ugani Za uganko objavljeno v letošnji 4. številki smo dobili samo en točen odgovor, ki je: POSNETEK PRIKAZUJE NASLEDNJE OSEBE: SPENDLA, FRASA. GOŠ-NJAKA in BAUMANA iz Jurovskega dola. Nagrajenec je JOŽICA BAVMAN iz Ga-steraja 30. p.: Jurovski dol. Danes morate dragi bralci uganiti: V KATERI "UPRAVNI STAVBI V OBČINI JE NAPRAVLJEN GORNJI POSNETEK? Odgovore nam pošljite na naslov: Domače novice, Lenart, Ptujska cesta 5, clo 5. aprila letos. Čestitke Jožefu Breznar in sinku Jože-ku iz Žikarc, želi za njun praznik mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva, hvaležna žena, oziroma mamica Rozika in hčerka, oziroma sestra Zinka Oglasi Prodam posestvo vseh kultur: vinograd, sadovnjak, njive, travnike in gozd. v Zg. Porčiču. Zglasite se v Lenartu, Cmure-ška cesta št. 20. Prodam dobro ohranjen klavir. Vovk Martin, Lenart. Prodam kravo, križano simental-ko, staro 7 let in težko 500 kg ter brejo 7 mesecev. Lovrenc Šalamun, Biš 61, pošta: Trnovska vas pri Ptuju. Iz nase preteklosti Po naših vaseh je precej ljudskih umetnikov. Eden od teh je tudi v Sp. Žerjavcih, ki si je pred leti na čebelarske panje narisal nekaj prizorov iz življenja. Posnetek je v Sp. Žerjavcih napravil Franček Štefanec. Veliko krvodajalcev v V komunalno dejavnost vključili tudi študentsko mladino IZ ZBORA VOLIVCEV V LENARTU PIONIRJI NAM PIŠEJO Neverjetne resnice Ing. Jože Ceh: SPOMLADANSKA DELA V SADOVNJAKIH V želji, da dosežemo v jeseni obilen in kvaliteten pridelek sadja, bomo opravili preko zime in spomladi izdatno gnojenje, redčenje oz. čiščenje kron in temeljito škropljenje naših sadovnjakov, t. j. vsega sadnega drevja. I. Gnojeyije: 1.) Vsaj vsako tretje ali četrto leto in to v jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi (do 1. 5.) pognojimo sadno drevje s hlevskim gnojem ali kompostom in gnojnico. Omenjena gnojila lahko raztrosimo po površini. Bolje je, če gnojila ali ročno podkopljemo ali plitvo (5—10 cm) podorjemo na območju, kjer so razraščene v zemlji sadne korenine t. j. v področju pod 1—2 m izven obsega drevesne krone. Količina: gnoja ali komposta od 10—60.000 kg, torej praktično neomejeno. Večje količine gnojil raztrosimo, količinsko večji in kvalitetnejši bo pridelek. 2.) V letih, ko ne gnojimo sadovnjakov z organskimi gnojili (t. j. gnoj, kompost, mulč itd.), gnojimo z umetnimi gnojili in to v času od nov. preko zime in spomladi nekako do začetka junija. Kalijeva in fosforjeva gnojila preko zime, dušična gnojila zgodaj spomladi. Umetna gnojila isto tako kot organska ali raztrosimo po površini, bolje je, če ista še ali ročno podkopljemo, ali plitvo (5— 10 cm) podorjemo. (Pri preglobokem oranju poškodujemo korenine). Dušična gnojila trosimo po možnosti 10—15 dni za fosforjevimi in kalijevimi gnojili. Isto kot za organska, velja za anorganska (umetna) gnojila pravilo, čim večje doze gnojil, tem večja rodnost in odpornost drevja proti pozebi, boleznim in škodljivcem. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Po 8., 13. in 19. členu zakona o prispevkih in davkih obča.iov (Uradni list SRS, žt. 37-209/64), temeljnem zakonu o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list FLR.T, št. 52-729/64) in 181. členu statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64 in 35-479/64) je skupščina občine Lenart na seji obeh zborov, dne 27 . 2. 1965 sprejela ODLOK O OBČINSKIH PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI LENART. I. Splošne določbe 1. člen Na območju občine Lenart se uvaja s tem odlokom obveznost plačevanja naslednjih občinskih prispevkov in davkov: 1. Občinski prispevki: a) prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, b) prispevek i/, osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, c) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih organizacij, d) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, e) prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljžav; 2. Občinski davki: a) davek na dohodke od stavb, b) davek na dohodek od premoženja in od premoženjskih pravic, c) davek na kmetijske proizvajalne naprave in na samorodno trto, d) davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. 2. člen Občinski prispevki in davki, ki niso predpisani s tem odlokom se določijo s posebnimi predpisi. II. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 3. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnji 6,8 °/o. 4. člen Iz osebnih dohodkov odvestniških pripravnikov, gospodinjskih pomočnic za- poslenih v zasebnih gospodinjstvih, hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah, oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih, ribiških družin in lovskih organizacijah, se plačuje prispevek od delovnega razmerja po naslednjih mesečnih pavšalnih osnovah: 1. odvetniški pripravniki — 40.000 din, 2. gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih — 8.000 din, 3. hišniki, zaposleni v stanovanjskih hišah — 10.000 din, 4. osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih — 20.000 din, 5. osebe zaposlene pri ribiških društvih in lovskih organizacijah — 25.000 din. III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 5. člen Lastniki oziroma uživalci kmetijskih zemljišč plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva), razen od gozdov, po naslednjih stopnjah: Osnova (kat. dohodek) prispevek po stopnji v proizvodnem okolišu II III do 50.000 — — 50.001 100.000 18 13 100.001 200.000 20 16 200.001 300,000 23 19 300.001 500.000 26 22 500.001 700.000 29 25 700.001 1,000.000 32 28 1,000.001 1,300.000 35 31 nad 1,300.000 38 34 Brengova, Dražen vrh — del, Drvanja, Gočova, Ihova, Jurovski dol, Krembcrk, Krivi vrh, Malna — del, Močna, Partinje, Radehova, Selce — del, Sp. Porčič, Šp. Senarska, Sp. Verjane, Sp. Voličina — del, Stari Porčič, Sv. Benedikt, Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. Trojica, Šetarova, Varda, Zamarkova, Zg. Senarska, Zg. ščavnica, Zg. Verjane, Zg. Voličina — del, Zg. Žerjavci, Žice. V III. proizvodnem okolišu so k. o.: Andrenci, Cerkvenjak, Cogetinci, čago-na, Cermljenšak, Lcdinek, Lokavec, Malna — del, Nadbičec. Osek, Ragoznica, Ro-žengrund, Selce — del, Smolinci — del, Sp. Ročica, Sp. Voličina — del, Sp. Gasteraj, Sp. Žerjavci, Sr. Gasteraj, Straže, Sv. Trije Kralji, Trotkova, Vinička vas, Za vrh, Zg. Gasteraj, Zg. Porčič, Zg. Ročica, Zg. Voličina — del, Žikarce, žiten-ce, Župetinci. 7. Člen Razmejitvena črta med posameznimi proizvodnimi okoliži v tistih k. o., ki so deljena, bo določena s posebnim sklepom. 8. člen Republiki in občini pripadajoči del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se obračuna od vrednosti posekanega lesa (bruto mase) po naslednji lestvici: Osnova — vrednost m3 posekanega lesa ialavci III IV 3.400 3.000 2.400 2.000 40 °/o 40 % V teh stopnjah ni zajeta stopnja prispevka od kmetijstva za zvezo. Osnova za obračun prispevka od kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih zemljišč. 6. člen Katastrske občine na območju občine se razporedijo v II. in III. proizvodni okoliš. V II. proizvodnem okolišu so k. o.: 9. člen Katastrske občine na območju občine se razporedijo glede določanja osnove vrednosti posekanega lesa v III. in IV. vrednostni razred. III. vrednostni razred obsega k. o.: Močna, Partinje, Radehova, Sp. Porčič. Stari Porčič, Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. Trojica, Šetarova, Varda, Zamarkova, Zg. Porčič, Zg. Senarska. IV. vrednostni razred obsega k. o.: Andrenci, Brengova, Cerkven jak, Cogetinci, Cagona, Cermljenšak, Dražen vrh — del, Drvanja, Gočova, Ihova, Jurovski dol, Kremberg. Krivi vrh, Ledinek, Lokavec, Malna, Nadbišec, Osek, Rogoznica, Rožengrund, Selce, Smolinci — del, Sp. Ročica, Sp. Senarska, Sp. Verjane, Sp. Voličina, Sp. Gasteraj, Sp. žerjavci, Sr. Gosteraj, Straže, Sv. Benedikt, Sv. Trije Kralji, Trotkova, Vinička vas, Zavrh, Zg. Gasteraj, Zg. Ščavnica, Zg. Ročica, Zg. Verjane, Zg. Voličina, Zg. Žerjavci, Žice, Žikarce — del, Žitence, Župetinci. 10. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let, 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za 5 let, 3. na katerih se obnovijo ali zasadijo novi sadovnjaki — za 8 let, 4. ki se pogozdijo — za 20 let. Oprostitev po prvem odstavku se prizna, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) da so vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega občinskega organa, b) da imajo obnovljene oziroma zasajene parcele naslednje površine: — pod točko 1 več kot 50 arov, — pod točko 2 več kot 20 arov, — pod točko 3 več kot 30 arov, — pod točko 4 več kot 40 arov. če se v sodelovanju z gospodarsko organizacijo na novo zasadijo kulture, navedene v tem členu, na parcelah več zavezancev, se prizna prispevna olajšava po gornjih pogojih, neglede na površino zasajenega zemljišča, ki odpade na enega zavezanca. 11. člen če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni ali škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec kljub agrotehničnih ukrepov ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo zmanjša katastrski dohodek od vsake take parcele za toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos in prizna prispevna olajšava pod pogoji: — če je bil donos na posamezni parceli zmanjšan za več kot 40 %, — če je bil donos na celotnem zemljišču zmanjšan za več kot 20 %. Zavezancu se prizna prispevna olajšava v višini razlike med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom, odmerjenim po zmanjšanem katastrskem dohodku. (Se nadaljuje v prihodnji številki) liO STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE LENART Št.: 4/22-41/63-6 Datum: 8. 3. 1965 Na podlagi 29. 43. in 44. člena o financiranju gradenj stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47-752/59) 130. člena statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor št. 21-287/64) in sklepa seje (JO stanovanjskega sklada skupščine občine Lenart z dne 8. 3. 1965 razpisuje UO sklada III. NATEČAJ za posojila iz sredstev stanovanjskega sklada za novogradnje, adaptacije in načrte. 1. Stanovanjski sklad občine Lenart bo dajal po tem natečaju posojila iz sredstev stanovanjskega sklada do skupnega zneska 56,000.000 din v naslednje namene: a) novogradnje in adaptacije zgradb družbene lastnine in načrti 39,000.000 din b) za individualne gradnje 12,000.000 din c) za večje adaptacije zasebnikom 3,000.000 din č) ostali (hišni sveti) 2,000.000 din 2. Natečaja za odobritev posojil se lahko udeleže po točki: Točka 1 a) družbeno politična skupnost za dokončanje v letu 1964 pričetih gradenj stanovanj brez udeležbe, za novogradnje v letu 1965 pa vse pravne osebe ob 50 % udeležbi; 1 b) osebe, v delovnem razmerju in tisti, ki so s temi osebami izenačeni, samo v gradbenih okoliših ob minimalni udeležbi 50 °.'o, če stanovanjska hiša po predračunu ne presega vrednosti 5,000.000 din. Prosilci lahko dobijo posojila tudi v primeru, če predračunska vrednost znaša več kot 5,000.000 din. V tem primeru se posojila odobrijo največ do višine 2,5 milijona din. Prednost imajo tisti interesenti, ki bodo stanovanjsko hišo zgradili in se v njo vselili že v letu 1965. 1 c) osebe v delovnem razmerju in tisti, ki so s temi osebami izenačeni, samo v gradbenih okoliših ob minimalni udeležbi 50 °/o in pod pogoji, da se z adaptacijo povečajo stanovanjske površine oz. pridobijo novi stanovanjski prostori. Prednost za odobritev posojila po tej točki imajo udeleženci NOV in žrtve fašističnega terorja. 1 č) Hišni sveti za velika popravila, preureditve, ureditve vodovoda, kanalizacije in elektrike ob udeležbi 30 %. V posebno upravičenih primerih UO sklada odobri posojilo ob nižji udeležbi. 3. Minimalna obrestna mera je 2" ». 4. Zgradba mora biti zavarovana za realno vrednost pri skupni zavarovalnici. 5. Posojila se lahko dajejo največ za dobo 25 let in se morajo izkoristiti v roku 1 leta od dneva odobritve v namene, za katere so bila odobrena. 6. Posojila za adaptacije se dajejo občanom v delovnem razmerju in tistim, ki so izenačeni s temi osebami največ za dobo 10 let. 7. Pri dodeljevanju posojil imajo prednost tisti prosilci, ki prispevajo večji delež lastnih sredstev, nudijo krajši rok odplačila ter višjo obrestno mero. 8. Pri dodeljevanju posojil pod točko 1. a za novogradnje in adaptacije zgradb družbene lastnine imajo prednost tisti, ki dokončujejo in nadaljujejo že pričete gradnje v letu 1964. 9. Prosilci so dolžni k prošnji priložiti v dveh izvodih naslednje: a) družbeno politične skupnosti in ostale pravne osebe: — gradbeno tehnično dokumentacijo s potrjenim investicijskim programom, — sklep najvišjega organa o najetju posojila, lastni udeležbi in zagotovitvi sredstev za odplačilo anuitet; b) občani za novogradnje: — gradbeno tehnična dokumentacija, —• potrdilo ponudnikovega delodajalca o višini njegovega osebnega dohodka, — izkaz o lastnih sredstvih, — dovoljenje za zaznanbo vrstnega reda in vknjižbo zastavne pravice za nepremičnino pridobljeno s posojilom; c) občani za adaptacijo: — predračun, — adaptacijsko dovoljenje, — dovoljenje za zaznambo vrstnega reda in vknjižbo zastavne pravice za nepremičnino, pridobljeno s posojilom; d) hišni sveti: — predačun, — adaptacijsko dovoljenje, — sklep o najetju posojila, lastni udeležbi in zagotovitvi sredstev za odplačilo anuitet, — izkaz o lastnih sredstvih. 10. Ponudbo o natečaju oddajo prosilci v zapečatenem ovitku na naslov: Stanovanjski sklad občine Lenart, Ptujska cesta 3, soba 37/11 z vidno oznako »III. natečaj«. 11. Prošnje po tem natečaju se bodo sprejemale do izkoriščenja predvidenih sredstev. Prošnje vložene do 15. 4. 1965 se bodo obravnavale kot prva tranša po tem natečaju. 12. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni pismeno. Upravni odbor stanov, sklada občine Lenart Šuman bo ostal aktiven rokoborec FILMSKI nož* LENART 4. aprila 1965 »MARATONSKA BITKA« italijansko-fracoski CS film 11. aprila 1965 »VRAGOLJAN IZ TORMESA« španski film GRADIŠČE 4. aprila 1965 »PASTIR KOSTJA« sovjetski film 11. aprila 1965 »ROMAN GINEKOLOGA« nemški film VOLICINA 4. aprila 1965 »TA LJUBEZEN NA MEJI SVETA« ital. ljub. drama, CS film 11. aprila 1965 »GRBAVI VITEZ« francoski CS film Piše: Franc Šuman \jv) Vled temi je pogorela tudi ubožna hiša. Takrat so Lenarčani tako obubožali, da ubožne hiše niso mogli obnoviti. Tržani so sklenili ubožno hišo prodati. Prodajo je preprečil baron Gunther Herberstein, ki je svojemu sinu Erazmu Frideriku Herbersteinu naročil, da naj popravi ubožno hišo v Lenartu in jo na novo ustanovi. Nova ubožna hiša je bila ustanovljena v letu 1661. Takrat so bili v njej trije moški in tri ženske. K obnovitvi zgradbe je prispeval trški sodnik Saharija Nurnberger 200 goldinarjev. To je bila za tiste čase prav znatna vsota. S prvim novembrom 1672 je grof Erazem Friderik Herberstein pomnožil ustanovni sklad tako, da se je lahko v ubožno hišo sprejelo 8 oseb. Štirje so bili iz trga Lenarta in štirje iz grajskega podložni-štva grofov Herbersteinov. Ubožci, ki so bili v tej ubožnici od V Večeru z dne 9. marca smo čitali vest, da se bo rokoborec Šuman posvetil izključno študiju in službi in da bo opustil ro-koborbo. Tej novici nismo mogli verjeti in smo prosili Šumana za odgovor. On nam je med ostalim povedal, da zaradi naporne službe v lenarškem Agrokombi-natu, kjer je vodja sadjarskega delovišča in zaradi izrednega študija na Višji agronomski šoli v Mariboru ne more biti sam trener lenarških rokoborcev, zato so zaprosili za pomoč trenerja Ivana Močnika iz Maribora. V leta 1672. do 1802. so bili ves ta čas oskrbovani z vsem, kar so za preživljanje potrebovali. Vsak dan so dobivali po »masi« (merico) vina. Ti varovanci so imeli lepo in brezskrbno življenje. Razen reda v hiši niso imeli drugih obveznosti. Vsako leto pa so morali iti na dan sv. Marka, Friderika in Elizabete v cerkev k maši in obhajilu. Ko je leta 1802 grof Ivan Anton Herberstein prodal graščino Hrastovec Jožefu Pauru, vinskem trgovcu iz Voits-berga pri Gradcu, ki se je naselil v Hrastovcu. Statut ubožne hiše pri Lenartu je spremenil tako, da so od tedaj naprej reveži dobivali samo prosto stanovanje in 21. goldinarjev letno. Spi ta 1-meister -— nadzornik — ubožne hiše, ki je bil iz vrst ubožcev, je imel nekaj večje prosto stanovanje, 40 goldinarjev in 1. klaf-ter bukovih drv letno. Ko je zadnji potomec Maks Paur prodal graščino Hrastovec v I. 1908 ple- Lenartu je potrebno trenirati pionirsko, mladinsko in člansko ekipo in rokoborsko sekcijo v Jurovskem dolu in tako ni malo dela. Šuman bo pa ostal še vedno aktiven trener in rokoborec. Glasovi, ki pa se širijo, da bo Kar-ner zapustil matično ekipo v Lenartu, niso resnični saj bo v bližnjih dneh nastopil na tekmovanju »Tražimo šampiona za Mek-siko«, za kar se pridno pripravlja. Obenem pa se z lenarško ekipo pripravlja na tekmovanje v inozemstvu. miču Arturju Kattas Heldenber-gu, se je ta rešil te obveznosti do Ubožne hiše tako, da je sklenil z občino Lenart dogovor, da je prvega januarja 1910 položil 12.000 kron in s tem je prešla uprava ubožne hiše v roke občine Lenart, ki je ta denar vložila v obveznice A. O. vojnega posojila v 1. 1915, od njega pa ni nič dobila. Tako je postala ubožna hiša ob Mariborski cesti še dvakrat bolj uboga. Ubožna hiša je bila nekoč v ravni legi s cestno in je imela od zunaj lep izgled. Zemljišče, na katerem stoji ubožna hiša, je bilo takrat v skupnem kompleksu zapadno za hišami od začetka do konca Ptujske ceste trga Lenart do krajevne meje z Radehovo in do vznožja hriba do odcepa vozne ceste od Mariborske pri Ubožni hiši proti starim (trem) hišam, ki so jih nazivali »Na paprika otoku« in dalje v južni smeri proti Glo-bovnici in do šetarske brvi čez V KOMUNALNO DEJAVNOST VKLJUČITI TUDI ŠTUDENTSKO MLADINO (Nadaljevanje s 5. strani) potrebnih preko 200.000 din, za lireditev cest preko 400.000 din in veliko sredstev za razna druga komunalna dela. Da bi zato dobili potreben denar, so na zboru volivcev določili višino krajevnega samoprispevka. Kmetje bodo za krajevni samoprispevek plačali: do 600.000 din katastrskega dohodka pol odstotka, nad 600.000 din katastrskega dohodka pa en odstotek. Vsako gospodinjstvo bo dalo en delovni dan ali 2.000 din, vsak zaposleni pa: do vključno s srednjo izobrazbo 1.000 din, ostali pa 2.000 din. Navzoči so poudarili, da je v šolskih počitnicah potrebno vključiti v komunalno dejavnost tudi študentsko mladino, za katero občina plačuje precejšnja sredstva. Globovnico, je bil last hrastov-ške graščine in je v urbarijih označen kot Trnje. Ta kompleks zemlje so Herbersteini podarili Lenarčanom, ki so trnje do konca leta 1776 dokončno izkrčili in zemljišče v kolikor ni bilo že razdeljeno, prodali. Še nekaj o potoku Globovnica. Ob koncu 18. stoletja so Lenarčani želeli spremeniti ime Globovnice v »lenarški potok«. Tega imena od izvira da Lenarta ni hotel nihče priznati in je potok ostal Gobovnica ali pa Globovnica. Benedikt v Slovenskih goricah, spada med najstarejše zgodovinsko opisane kraje. Tod mimo je vodila glavna rimska cesta Ptuj— Radgona, ki je veljala do konca 12. stoletja za mejo med Ogrsko in našimi kraji. Ogri so še po omenjenem času večkrat ogrožali našo mejo na vzhodu in se delj časa zadrževali na naših tleh. Po tradiciji naj bi ogrski magnati položili temelje cerkvi Sv. Treh kraljev. Zato pa ni najti zanesljivih pisanih virov (k nadaljnjem opisu te cerkve se bom vrnil kasneje). (Se nadaljuje) - Hm keaii m letu 1000 - Gospod se je obrisal okoli ust in spravil robec. Počasi in dostojanstveno je pričel govoriti, bolj mami kot Jak-