C. C. Post ah. -- Esce ogni mercoledi e venerdi — 22 dicembre 1926. Posamezna stevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek z jut raj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez dot poslane naročnine se ne movemo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempevle. mmtxMffj st. 76 V Gorici, v sredo 2L decembra 1926 utoix. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogos voru in se plačajo v naprej. — Lint i/.daja konsorcij »Gor. Stras ie lesile tamošnje narode zasužnjiti svoji mošnji. In kaj je poslcdica? Poklcnsko sovraštvo zatiranih do zatiravecv. To se kopiči kot se be* re »Abyssus abyssum invocat«, to se pravi: ko priletiš na dno encga prepada, se odpre pod tabo še tcmnejša globina. Grch kličc po maščevanju, krivica skoti krivico. To vidimo dancs tudi po Evropi. Kdor jc pazno prcbiral naše po* litičnc razgledc je uglcdal v njih temeljno idejo: kjcr ni kršeanstvo j pravee javnemu življenju, tarn se narodi koljcjo. Parkrat smo žc po* vcdali, da je preko 30 miljonov Evropcjcev, ki trdijo, da so jim odvzete njih samobitne pravice. Koliko je pa držav, ki še dancs smatrajo državne mcjc za ncurcje* ne? Kam so pa potisnile človeštvo socialne razmere? Po vojni se je razmahnil komunizem in strgal s človeka njegovo dostojanstvo. In kaj jc bila posledica? Vstal je pre* tirani nacionalizem, smrtni sovraž* nik prvega. Ljudstva so pa zmlin* čena med oba in trpe od obeh. Re* volucije se rdccijo v imenu prvc ideje, protirevolucijc sc organizira* jo v imenu drugc. Božični klic nas pa ne doseza... Nove struje. Zadnjič smo brali v »Straži« o posledicah ženevske seje. V Nem* čiji in na Francoskem vpijejo, da so ociganjeni. Nemški nacionalist in francoski si brusita zobc, čcš, zdaj si me še ukanil. pa me nc boš več. No, in danes je spor v Nem* čiji dosegel svoj vrh. Rcpublika se zopet strcsa v borbi desničarjcv in rcpublikanccv. Zdi sc, da jc ta plaz scgcl tudi proti scveru in vzhodu. Čehi so imcli tako zvano »Gajdovo afero«. Pokazalo se jc, da so češki fašisti skušali strmoglaviti rcpubliko. Madžari imajo pravkar svojo vo* xivno strah<)viado, kjer viada »znia* guje«, da jc vcscljc. Poljski maršal Pilsudski, prej vneti socialist in re* publikancc, sc tako čudno obnaša, da listi žc pišejo o pogajanjih za monarhijo. Vsi ti pojavi desnicarsko usmer* jenega političncga pravca so pa bruhnili na dan v soboto zjutraj na Litvanskcm. Časopisje piše o ncki fašistovski rcvoluciji. Pod fa* šisti razumejo zdaj že tisto skupi* no, ki brani svoj narod pred bolj* ševizmom oziroma komunizmom; druga stopnja tcga pojmovanja je, da se fašizem. tu nc mislimo na itali jansko obliko, smatra nekako za branilca kapitalističncga družab* ncga ustroja napram socialističnc* mu. Ko sc pa here o fašistih v raz* nih deželah in o njih nastopanju, je pa treba smatrati to kot nekak čisti izliv narodnega strcmljcnja. V koliko je to resnica to je pač treba v vsakcm položaju posebcj premotriti. Pravzaprav so te struje žc stare tako kot človeštvo, a pridejo do vcljave le v zgodovinskih prcsled* kih kot protisunki. Vidijo se pa žc v hližnji bodočnosti novi tvorci, nosilci božjih idej, ki učijo zdaj šc dosti gluhih uses, da prihaja novo kraljestvo. V duhu bomo vidcli na* šega Gospoda, ko joče nad jeruza* lemskim razdejanjem, ko iz njego* vega svoj rod in dom judovski Ijubečega srca privro solze. On nas uči ljubezni do svojega jezika in naroda. Slušali pa bomo tudi njegov ukaz, da njegova kri ni te* kla zgolj za Jude. Ta nova struja, ki odklanja nacionalistiene izrast* kc, pa tudi zameta komunizem, ki hoče iz vsch ljudi zbrisati, kar jim jc niati vecpila, ta struja nam bodi pozdravljena za letošnji božič. Ta jc struja dejavnih kristjanov, ki nauk Kristov zanašajo v javno živ* ljcnjc. K njcj se hočcmo prištcvati tudi mi, kot skromni borci v njc* nih vrstah! Stran 2. »GOR1KA STRAŽA« Bojni krik na Litvi. Mirno, skoraj tako kot skandi* navskc države, so živele države ob baltiških bregovih. Ko je mirovni svct oživil staro dcžclo na Litvi, je ta majhna rcpublika živela po mi* losti svojih soscdov. Poljska ji jc odtrgala Wilno, nekdanjo prestoli* co. Boljševiki so bili ob meji, zno* traj še nered. Mladi častniki rcpublike Litve, (uradno sc nazivljc »Lietuvos«; po listih se pa bere vse polno spake* drank, lc pravega imena nc) ki so študirali v Pragi na vojni akade* miji, so sc vračali domov prežeti novega duha, da jc treba domovino rešiti in ji mcjc razširiti. Udarili so na pruski Memcl in ga zascdli, kot Poljaki njih Wilno. Vcndar so re* publikanci in socialisti imeli premoč v dežcli. Pri zadnjih volitvah v ma- ju jc bil izvoljen zdravnik Kazys Grinius za prcdsednika republikc. Opiral se je na levičarske stranke. Zato so se pa čimdalje bolj mno; žili glasovi, da jc trcba vlado vreči, ker škili proti boljševikom. »Fa* šisti« so se na tc glasove začeli pri* pravljati, da dobc državo v svojc rokc. Že tarn pred mcscccm dni se ; jc žc slutilo, da bo na Litvi zado* nel bojni rog. Vezilo za rojstni dan. Take revolucije se odigrajo kot na odru. Vse po enem kopitu. "r vsch manjših cvropskih državah so jih žc doživcli. V Litvaniji so pripravljali držav* ni prevrat takozvani progresisti pod vodstvom Atanasa Smetone in mladi častniki pod poveljstvom majorja Plechavicziusa. V soboto jc imel prcdscdnik Grinius svojo 60*letnico. Pa je ni učakal. Ob treh zjutraj so revolucijonarji zased'i vsa javna poslopja, se polastili via* de v Kovnu in baje predsednika umorili. Novo vlado iz samih de* sničarjcv vodi profesor Voldema* ras. Predscdnik republike pa jc postal Smctonas. Kratka revolucija, ki je na mesto lcvičarjcv posadila desničarjc. jc končana. Ciovori se pa, da je vse to sku* paj dclo Pilsudskega, prcdscdniku Poljskc, ki hočc z odločno proti* boljšcviško Litvansko poriniti bolj* ševikom zapah pred nosom. Poll* tiki pa pričakujejo, da bo sicer ta majhni prevrat, ki se jc dogodil prav za rojstni dan prejsnjega predsednika, imel še velikc poli* tične poslcdice. DNEVNE VESTI. VOŠČILO. Vodstvo Političnega društva »Es dinosti« v Gorici in Kmečke = des lavske zveze vošči svojim članom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Člani naj za prazs nike vneto agitirajo za »Gor. Stras žo« in drugi tisk našib kaioliških organizacij. Naročnikom smo poslali čeke. Predzadnji številki smo priložili čeke. Prosimo cenjene naročnike, naj izpolnijo ček in ga oddajo na pošti — skupno 7 naročnino, ki znaša petnajst lir za celo leto 1927. Kdor hitro da, dvakrai da! Tako bodo naročniki brez skrbi, da bodo prejemali list skozi celo leto dva; krat na teden — uprava pa bo vet dela, koliko iztisov naj vsakokrat fiska. Izpolnite ček in pošljite na? ročnino! To bo najlepši božični po; zdrav, ki ga bodo poslali goriški Slovenci »Goriški Shaži«! Tridnevnica v cast Rojstvu božjcmu in sv. Aloj* ziju se bo vršila v sredo, čctrtck in petck zjutraj ob 6V\ pri Sv. Iva* nu. Mcd mašo bo kratek nagovor. Pojc štcvilni zbor. K tridnevnici ste vabljeni vsi, zlasti moški! Gospodje poverjeniki! Poverjeniki, ki ste prcjcli pro* šnjo za poverjeništvo »Jaslic«, ste vljudno vabljeni, da dopisnico iz* polnitc in oddastc na pošti. Nuj* no, sicer zamudimo čcz novo leto! Čč. gg. duhovnike prosimo, naj najkasncje do prazni* kov pošljejo podpisane pole z živ* ljcnjskim pravilom v cast sv. Aloj* ziju na Ordinariat. Po 26. decem* bru sc zbirka zaključi in se pole več ne sprejemajo. Dosedaj jc d<\: šla že vcčinu pol. Istočasno pVo^ mo, naj gg. duhovniki priložc pred* pisanc zncskc za kritjc tiskarniških stroškov in priložc (iar, ki bo slu* žil v poravnavo potninc mladeniču, ki bo nescl vezan album na grob sv. Alojzija. Dcnarni prispevki naj sc istotako pošiljajo na ordi* nariat. Zajedno se najlepšc zahva* ljujemo onim čč. gospodom, ki so naši moški mladini oskrbcli srečne dnevc verskc poglobitve v duhov* nih vajah ali vcrskih konferencah. Sv. Alojzij jim bodi plačnik! Odbor. Trgovski in obrtni zapriseženci. Trgovska zbornica je razpisala natcčaj za trgovske in obrtnc za* priscžence * namestnike. Doslcj sc ni nihčc prijavil. Vpisovanje se za* ključi 31. t. m. Trgovska zbornica zatorej ponovno opozarja na to. Državno posojilo. Uradni dopisni urad poroča, da jc podpisovanjc državnega posoji* la žc preseglo dvc miljardi. Rok za podaljsanjc podpisovanja se bržko* ne nc bo podaljšal, čcprav se sliši* jo glasovi, ki zelc, da bi se smclo šc nadalje podpisovati. 25slirski bankovci. Opozarjamo ponovno našc ljudi, da s 1. januarjem 1927 z.aube 25 * lirski bankovci svojo zakonito ve* ljavo. Naročnikc in čitatclje prosi* mo, naj opozorijo tudi svoje so* sede na to odredbo, da ne bo kdo po nepotrebnem trpel škodc. Zopet 19 novih obč. načelnikov. Ministrski predsednik Mussolini je predložil kralju v potrditcv 19 novih obč. načelnikov za pokrajin* ska glavna mesta. Med novoimeno* vanimi je tudi obč. načclnik za me* sto Trident na juž. Tirolskem. Kruhec se smeje. Od oblastcv prihaja sporočilo, da je dovoljeno od 20. decembra do 10. januarja peči pecivo iz bclc moke. Nova ladja. Zaclnjo ncdcljo so spustili v tr* žiški ladjcdelnici »Cosulich« v mor* jc veliko novo motorno ladjo »Vul* cania«. Ladja ostane last družbe Cosulich in je namenjena za pre* kooccanski potniški in bla^ovni promct. Splovitvi je prisostvovala ogromna množica občinstva. Via* do je zastopal prometni minister Ciano. Jugoslovanska kriza v italijanski luči. »Corriere«*jcv bel.^rajski dopis* nik piše domov, da Uzunovic: kar ne more sestaviti novc vlade. Da* vidoviCevi demokrati da mu sta* vijo za svoj vstop prctrde pogoje. Zato sc Uzunovic pogaja lc šc z radičevci in s Slovensko ljudsko stranko. Pa tudi Korošcc stavi svo* jc po^oje. V prvi vrsti so ti zuna* nje * političnc^a značaja. Zahtcva, da nova vlada, v katcri bi bil tudi sam, obdr/i dobrc zveze z Malim sporazumom in zlasti s Francijo in Anglijo. Med Francijo in Italijo. V ncdcljskcm listu »Corricre della Sera« bcremo, da se pariški dnevnik »Figaro« zelo poganja za zbližanje mcd obema latinskima scstrama. Njegovemu poročcvalcu, pise »Figaro«, jc izjavil sam Mus* solini, da je ob vsej kopni mcji Italijc od Ventimiglic na francoski meji pa sem do Rekc razpostavlje* nih komaj 2000 miličnikov in niti eden vcč. Mussolini jc tudi zatr* dil, da je bajka napad na Korsiko in Nico. Na koncu je pa rekel, da mor a Italija delati in da ne zahte* va ničesar drugega kot da jo vsi v mini puste. Delo za mir. Zedinjene severnoamcriškc drža* vc so ukazale zgraditi deset vclikih bojnih križark. Dcset miljonov do* larjev bo stala vsaka. Lepo delo za mir! Veliki svet. Za 6. januarja ob desetih ponoči jc sklican veliki svet fašistovske stranke. Na dnevnem redu je poro* čilo o zunanjem in notranjem po* litičncm položaju, o pogojih za vpi* sovanje novih fašistov za 1. 1927. in o proslavi 8. oblctnicc ustano* vitvc fašjev. Na Balkanu se kuha. Iz Atcn pišcjo, da jc priplula v Pirejsko luko eclpkupna angleška sredozemska mornarica. Tc angle* ške bojne ladjc spravljajo skupaj z dogodki na Balkanu. O mikadu. O japonskcm ccsarju (mikadu) se ne ve ali je živ ali je umrl. Zad* nje vesti pravijo, da živi in sc do* i bro počuti. Morda sc šc spominja* ! tc, kako so listi tarn preje pisali o ruskem ministru Čičcrinu: danes jc umrl, jutri je bil spct zdrav, pa sc jc spet zasuknilo. Pred tcdni so se tako igrali z rumunskim kraljem Ferdinandom. Prav res, bolezni in smrt visokih ljudi so pravi »mira* kclj«. Učitelji in sirote. Slcdnjc leto jc vsak učitelj v Ita* liji dolžan cnodncvno plačo poklo* niti za — sirote. Lcta 1925 je 90.442 ital. učiteljev vplačalo v ta namen nad poldrug miljon lir. Tudi dobro delo usmiljcnja! Zgubljeno. Nekdo je zgubil v sredo 15. t. m. nckaj denarja od Via (>appuc* cini do sadnega trga. Posten najdi* telj naj odda najdeno upravi lista proti primerni. nagradi. Valuta. Dne 20. decembra si dobil : za 100 franc, frankov 88.50 do 89.50 Lir za 100 belg. frankov 305.— do 315,— Lir za 100 švic. frankov 430 do 440 --¦ Lir za 100 češ.-slov. kron (50.— do 6(5 75 Lir za 100 dinarjev 39.-- do 39.75 Lir za 1 sterling 10725 do 108.25 Lir za 1 dolar 22.10 do 22.30 Lir Novci po 20 frankov 83.— do 88.— Lir za 100 avst. kron 0.0315 do 0.0330 Lir fliivaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Senoa. poslovcnil F. Š. Cvctkov. »Martina Posedariča?« jc po- mrmral škof. »Veš, da rcpublika nima vcčjcga ncprijatclja od njega. Niti Jure Daničič ni bil Dobrovča« nom vcčji krvnik, ncgo Posedarič Bencčanom. Ali da, — ob dveh imam dogovor z Uskoki, da jih po* mirim. Z njimü moram skleniti mir.« »Ki pa seveda ne veže nikogar nc na ncbo nc na zemljo,« se je na* smehnil oglcduh rcpublike. »Seveda! Ki veže Uskoke vsaj za neki čas, a to pod pismom in ]>eča* tom. Tcga nc potcptajo ti divjaki, ker oni da govorim resnico, držč besedo.« »Po mojem mnenju, monsignore, se jim mora najprej dokazati, da je prazen krik, kar jim govore, da jih mislimo premestiti s silo iz Senja.« »Dobro,« je potrdil škof, »a za drugo jim trcba reči, da jim prejas* na rcpublika dovoljuje brez nevar* nosti brodariti po Kvarneru v obo* j rožcnih barkah.« ' »To je«, je mignil Antonio z ra* meni, »napiše se to lahko, ali kak* sen pečat udari na to general Pa* skvalino. nc vcm. Jaz vsaj nc bi dal glave za tak mir.« »Vsecno,« je odvrnil škof, »sc* daj idi, da scstavimo pismo. A po* tcm pridi, da ti povcm, kdaj treba oditi od tod.« Okrinkani frater se je poklonil in odšel. Okoli enc ure popoldnc so bob* nali glasni bobni po senjskih uli* cah. Radovednc žcnske glave, katc* rih jc bilo redko vidcti v Senju na oknih, so se prikazovale iz vsch his. Meščani so si pripovedovali, kako so posli res zclo resnii, ker je šcl v kastei cesarski komisar Andrej de Daunoch, a tudi dcbeli mestni no* tar Jcronim Srcbrnjak jc zelo res* nega obraza korakal tjc in cclo sam prečastni gospod škof. Nihče ni mislil tedaj, da bo šala, samo vra* žji »Črni Niko« jc bobnal s prsti po praznem sodu, kričč v smehu; »A saj pravim; Dum, Duin, Dum! Vse prazno in votlo do vekomaj. Srečni oni ki si sami spletajo vrv!« Na glas bobna se je zbrala uskoš* ka četa pod orožje na trg pred ka* štcl. Kakor pečinc so stali ti mrki junaki povescne glave. Videlo se je, da jim roje pod kapo čudne mi* sli; videlo sc je, da jim tli v očesu tajni srd, a dolgc puškc so sc jim svetile v majniškcm solncu tako čudno, kakor da bi hotcle reči: »Tu* di za nas bode še posla!« V stolpu senjskega kaštcla se je zbralo mcd tcm čudno društvo za dolgo leseno mizo: ccsarski komisar Andrej dc Daunoch, debel in za* span gospod, ki je, kimaje z glavo, odobravail vsako mnenje; škof dc Dominis; kapitan Danilo Barbo: Vuk Hreljanovič, brkat človek in sen j ski grajščak-; Jeronim Srebr* njak, mestni notar, ki se je silno po* til, zarezujc pcro. Došli ;so tudi uskoški vojvodc Jur'isa Orlovič, Pavel Milovčič,, Miša Radič, Gašo Stipanovič in Ivc Vlatkovič pod svctlim orožjcm. Komaj jc bil na* taknil ccsarski komisar naočnikc, komaj pomočil notar svojc fino pc* ro', ko se je dvignil starec Milovčič in je zbrani gospodi spregovoril tako*lc: »Glejte, došli ste, svetla gospo* da, med nas siromašne trpinc, med nas Uskoke Senjane, da nam pove* ste,, kaj misli svetli cesar in gospo* dar; in to vam tudi pristaja, ker ste modri, učcni in.zgovorni, a mi ne bolj od puške in sablje. Za Boga, prosim Vas, narcdite, kar bode pravo in zdravo za krščanski na* rod. Pravijo vam, da sc nam slabo godi in da nas pritiska veiika beda. Cesarska plača sc nam pridržuje, a beneški dože nas goni s kolcem in vrv jo. Žcna gladna, otroci bosi, plugu nisi vajen, grič neploden, a sramota za zdravega človcka, ako čaka da mu bodo leteli pečeni go* lobjc sami v usta. Pravijo vam, da smo kakor drevo na golem kamnu; tu nas morjc bije, sever nas brije in veter nas vije, pa trže korenino za korenino. Grajajo nas, da smo volkovfi, obešajo nas, gospoda, nas, krščcnc ljudi, a vprasam Vas, kdo je zgubil glavo za sveto vero Jezu* sovo? Pravijo, da nas vržejo iz Sc* nja, da nam razdro ognjiščc. Težko je, gospoda, izdreti iz zemlje staro* daven hrast, ki jc pustil korenine na vseh štirih straneh; tcžko pre* mestiti ptico iz starega gnezda. Kam naj gremo, kam naj sc obrnc* mo? Smo li vam bili kako koristni, dajte nam živeti; vam nismo ko* ristni, rajši v morjc, pa Bogu hva* la! Ako ste ljudjc, pomagajte!« (Dalje). »GORIŠKA STRAŽA< Stran 7. Čuvajem jetnišnic. (Piše poslancc Besednjak.) Pred več ko dvema letoma so se obrnili name nekateri čuvaji iz jet* nišnic, ki so bili odpuščcni iz službe in upokojeni s staro avstrij* sko pokojnino. Družinskim oče* torn s 15 do 30 let službe je bila odmerjena pokojnina, ki je znaša* la od 90 do 140 lir na mesec. Zahtevali so naj jim izposlujem v Rimu povišek, češ, da ne morejo preživljati s takimi nlačami dru* žine. Začel sem se zanimati in edini izhod je bil, da se naši čuvaji ize* načijo z njihovimi tovariši iz sta* rih pokrajin in upokoje tudi oni po italijanskih postavah. Ministrstvo je spoznalo, da se godi našim čuvajcm socialna krivi* ca in je pristalo na izcnačcnjc (asi* milacijo), ali kljub tcmu je bilo po* trebno več ko dve leti dela, preden se je stvar izpeljala. Šcle 6. decembra t. 1. sem prejel odrešilno pismo od glavncga rav* nateljstva za zapore v Rimu, da so bili istega dne predlo/eni pokoj* ninski odloki za poedine čuvaje dr* žavnemu računskcmu dvoru (Cor? te dei conti) v odobrenje. Stvar je torej rcšena, a preden se izvrši odobrenje, mineta naj* manj šc dva meseca. Da bi šlo ču* vajem na roko, je ministrstvo po* slalo pred dnevi prefektom ukaz, naj odštejejo prizadetim novo po* kojnino in zastankc takoj, četudi niso še pokojninski odloki odo* breni. Tako prejmejo euvaji, kar jim grc, prve dni januarja. Da bi dobili dcnar že pred božičnimi prazniki, žal ni bilo mogoče izpeljati. Koliko čuvajev je? Vseh skupaj jih je 38 iz novih pokrajin. Jaz sem se zanimal za sledeče: Baucon. Čebokli, Furlan, Mavrič, Grion, vdovo Orel, Škara? bot, Spazzapan (iz Gorice) in Ba- tič, Božič, Cerkvenik, Cingerle, Češnovar, Sila, Stanič, Zabukovec in Wengust (iz Trsta). Tem čuvajcm pritičejo poleg no* ve pokojnine tudi zastanki za tri leta, ker jim tečejo poviški od 1. jan. 1924 dalje. Zastanek obstoji v razliki med novo in staro pokojnis no. Letno razliko je treba potroji* ti in tako izračuna lahko vsak sam, kar mu gre. Vdova Orel prejmc za zastanke samo od 1. jari. 1924 do dneva, ko je njen mož umrl. Zakaj je bilo treba toliko čakati? Tekom teh dveh let so se čuvaji iz Gorice in Trsta neštetokrat obr* nili name, tožili, obupavali in se je* zili. Mislili so si morda, da se jaz dovoljno ne brigam ali da ministr* stvo nima dobre volje. Izjavljam, da je uradništvo v Rimu storilo vse, kar je moglo, a da je uradna mašina brez krivde oseb nepresta* no zastajala. Treba je bilo dopiso? vati s prefekturami v Vidmu, v Tr? stu, v Puli in v Trentu, zahtevati za vsakega euvaja mnogoštevilne listi* ne, kakor krstni list, avstrijski od* lok imenovanja, državljanski list, poroeni list, vse odloke o napredo* vanju itd. Večkrat so trajali me* seci, preden si \c posamezen čuvaj poskrbel potreben dokument. Za* dostovalo je n. pr., da je tajnik ta* kega županstva bil nemaren in pu* stil ležati spis na mizi, pa se je za* vlekla zadeva vseh euvajev za par mesecev. Ko so po dolgih mukah bili v Rimu vsi spisi zbrani, asimilacijski odloki sestavljeni in podpisani od ministrstva, je ravnateljstvo zapo* rov v Rimu hotelo čuvajem poma* gati in poslalo odloke prcfekturam, naj kar one zračunajo nove place. Ali kaj se je zgodilo? Računali so in računali tcr izračunali, da dobe euvaji približno isto plaeo kakor prej. Kje so poviški? so me obupa* no spraševali euvaji. Spominjam se, kako sem hitel avgusta 1925 v Vi* dem k prefektu Ricciju in nato v Rim k ministrstvu. Ministrstvo je nato odrcdilo, naj pošljejo prefekture vse spise zopet v Rim. Dolgovi do države. Ko smo pregledovali spise, sta nastali dve novi težavi. Predvsem smo sc bali, da bi po italijanskih zakonih nekateri euvaji zgubili pra* vico do pokojnine, ker niso imeli 15 let službe, dočim jih je v Av* striji zadostovalo le 10. Potrebno je bilo paziti zato posebno na vo* jaška leta, da se vštejejo v službc* no dobo. Ministrstvo se je obrnilo na vojaška okrožna poveljstva, naj vpošljejo potrdilo o vojaski službi vsakeüa posameznika. Za mnoge ni bilo mogoče izslediti dokumentov, ker so služili v Avstriji pred 20 lc* ti, drugi so službovali v krajih, ki danes ne spadajo pod Italijo. Pi* sati je bilo torej treba tudi v tuji* no. — Zopet je bilo tako zgublje* nega mnogo časa. Dru.ua težava je obstojala v tem, da so mnogi euvaji imeli dolgove do države, ki so jih jim hoteli odtrgati od place. Zahtcval sem, naj država te dolgove brise. Po obstojeeih za* konih je bilo to nemogoče. Oblju* bili so mi zato, da bodo vtaknili v neki odlok, ki se pripravlja v mi= nistrstvu, tak parat»raf in u^odili moji želji. Zahtevali so pa natacen scznam dol^ov, da bi zvedeli, koli* ko znaša strošek. Zopet dopisova* nje s prefekturami. Ko so videli, da dol^ujcjo euvaji dižavi samo nekaj nad 10.000 lir, je izšel koneno 14. nov. 1926 odlok z obljubljenim paragrafom (št. 4). Da bi re.šil našim ljudem še 10.000 lir, katere bi jim bili odtrledišč in kinema* tografov. V mestu je 1500 različnih cerkva. Vsak dan pride v New York 300.000 tujecv. Vsakih 52 se* kund en vlak; vsakih 13 minut je po ena poroka, vsakih 6 minut se rodi nov otrok; vsakih 10 minut se ustanovi novo podjetje in vsakih 51 minut zrase iz tal nova stavba. To je miljonsko mesto New York! je novega na cleželi? Miren. v nedeljo smo slovesnc sprejeli po ^J. knezonadškofu posvečene zvonove. V Gorici smo s evetjem in zelenjem okinčali vozove in zvo* nove, ki so po svoji velikosti in na* kit/-- vzbujali po mestu veliko po* zornost. Prvi voz so spremljala dc* kleta iz Dekl. krožka v pestrih na* rodnih nošah, ob drugem so samo* zavestno korakali naši fantje, tre* tje^a so spremljale družbenice v belih oblckah z venci in svetinja* mi. Ko smo dospcli do domaecqa pokopališča, kjer je nestrpno pri* eakovala zvonove vclika množica ljudstva, je najprej pozdravil te klicarje božje v imenu vseh fara* nov zastopnik društva z občutcno deklamacijo, na kar je pevski zbor ubrano zapel Vodopivčevo pescm »Zvonovom«. Po tem se je razvila dolt,Ja procesija, kakršne še nismo vicfeli po vojni, na dvorišče Zadru* ge. Tu je zastopnica Marijinc dm* žbe s prisrčno deklamacijo spreje* la te naše dobre življenjske prija* telje. V ^loboko zamišljenem go* voru, ki jc vsem segel do srea, nam je g. prof. Terčelj opisal po? men zvonov. — Po službi božji so botrice, botri, vozniki, predstavni* ki naših organizacij podpisali zgo* dovinsko listino o posvečenju zvo* nov. Z obrazov vseh udcležencev se je bralo veselje in navdušenje. Vsi, ki so sodclovali pri tcj lepo uspeli in pomenljivi slovesnosti, so imeli gotovo prijetno zadoščenjc; dobri Bog jim njih trud in žrtve obilno povrni. — Župno cerkev sli* kajo v notranjščini in pri zvoniku dovršujejo zadnja zidarska dela. Cerkev in zvonik bosta v resnici v kras naše župnije, za kar grc po- sebna zahvala gg. inž. Dorcichu in Cazzese. Ako Bog da, homo na be* lo nedeljo prih. leta imeli v svoji sredi našega nadpastirja, ki nam bo posvetil glavni oltar in delil da* rove sv. Duha našim birmancem. St. Maver pri Gorici. Kakor je »G. Straža« že poroča* la, smo imeli ncdeljsko sv. mašo doma. To je pa, žalibog, bilo le parkrat. Železniška uprava je namree č. monsignorju Korsiču za* branila prehod čez železniški most, barko nam jc pa voda odncsla. Tako moramo zopet iskati sv. ma* so drugod. Napravimo potrebne korake, da pridemo zopet do sv. maše v domači vasi! — Radi slabih letin se tudi pri nas govori o izse* ljevanju. Vina nismo pridelali niti toliko, da bi ga imeli za lastno ra* bo. Vsled potrebe pa moramo še teh par litrov prodati. Obdelova* njc zemlje postaja vedno bolj te* žavno. Čc se hočemo preživiti, mo- ramo iskati zaslužka izven vasi; s tem se pa razgubc in raztresejo dc* lovne moči. Upamo, da nam bo Bog prihodnje leto dal boljšo le* tino. Medvedjebrdo. (Odgovor g. dopisniku »G. Str.« st. 68.) — Dopisnik piše, da hoče od tu brez pomisleka vse v Fran* cijo. Res gremo nekateri, toda s trdnim upanjem, da si tarn kaj pri; hranimo, le sreeo in zdravje nam Bog daj! Da pridemo vsi, ki gremo v tujino, čez čas občini na ramc, tega dopisnik dancs še ne more trditi, kajti bcraška palica in mal* ha doletita lahko še vsakega. Ko* likor nam je znano ni danes v bre* me naši obeini nihee, ki je iskal zaslužka v tujini. Saj ne gremo ra* di po svetu s trcbuhom za kruhom. Težko nam je zapustiti rodni kraj. Ko bi bil doma sedanji pičli zaslu* žck reden in gotov, bi ga ne iskali drugod. Toda, žalibog. je zima pred durmi in zaslužka nikjer. Dobro poznamo pregovor: »Ljubo doma, kdor ga ima«, toda mi smo prisi* ljeni, kreniti drugo pot. — Tudi ono poročilo o tatvini, oziroma na* gajanju obče spoštovanemu po* sestniku Francu Erženu hočem ne* koliko popraviti. Vsak pameten človek obsoja tako ravnanje. S tem, da so bili omenjenemu pobra^ ni komati in drugi predmeti, mu ni bila povzročena samo obeutna škoda, temveč tudi neprijeten strah. Tudi groznja, ki je bila napi= sana na onem listku, ni bila ravno umestna in je vse obsodbe vredna. Kdo to dela pa itak vemo vsi. Črni vrh. Pri nas gospoduje neki finaneni maršalo, ki je vse prej kakor pri* ljubljen. Kako pa tudi ne? Mož ima namree to nelepo navado, da kjer le more ljudi nadleguje in kaz* nuje. Pregl.eduje n. pr. stare raeune, katere so drugi finaneni organi že odobrili ter najde še vedno kaj na njih. Seveda je dotieni potem kaz? novan. Tako je prišlo, da pri nas že ni skoro obrtnika, ki bi ne bil kaznovan. Tako postopanje nika- kor ni na mestu. Vpoštevati mora» mo namree še dejstvo, da izvirajo nepravilnosli in pomanjkljivosti, ki se mogoče prigode, iz neznanja. ne pa iz kakih nepoštenih slepar skih nagibov. Dobrohotnost bi bila zato velliko bolj umestna kot pro* tirana strogost. Log pod Mangartom. Od povsod se eujejo dan za dnem razni glasovi, le izpod bele* ga Mangarta se le redkokdaj kdo oglasi, dasiravno prav gotovo tudi tu ne manjka novic. Outimo za dolžnost sporočiti javnosti, da je bil imenovan za podeštata naše ob* čine prejšnji dolgoletni župan g. Anton Cuder, vseskozi značajen in časten mož, na katerega naši obei-- narji lahko s ponosom zro, kajti s svojim vztrajnim in razumnim de* lovanjem je rešil občino iz največ* jih kriz. Za njegovega namestnika je bil imenovan prejšnji podžupan g. Andrej Čcrnuta, pošten in odlo^ čen mož, s katerim je ljudstvo isto* tako prav zadovoljno. Obema vo* diteljema naše obeine iskreno ča* stitamo in želimo. da bi nas še prav dolgo easa vodila. Sv. Križ pri Ajdovščini. Za božične praznike se bo vrši=- lo, kakor v navadi, v samostanski cerkvi slovesno češčenje najsvetej* šega Rešnjega 'Felesa. Letos pa bo^ mo obenem praznovali sedemsto- letnico smrti sv. Franeiška Asiške- ga. Na božič ob eni uri popoldne se izpostavi sv. Rcšnje Telo, ob 2 pridiga, ob 5. rožni venec. V nede* ljo, pondeljek in torek ob 5. zju* traj se izpostavi in potem bo sv. maša; ob 6Vi> pridiga in maša; ob 10. pridiga in peta maša; vsak dan tudi ob 2. pop. pridiga in blagoslov.. Iz Vipavskega. Na krte se je po Vipavskem or- ganiziral v zadnjem času pravcati boj. V Kamnjah sta se kar stalno naselila dva gospoda lovca, ki prav živahno nastavljata ubogim krtom pasti. Kmetje se nad tem početjem zgražajo, ker smatrajo krta za zelo koristno živalco. llmestno bi bilo, da napravi pristojno oblastvo temu lovu konec, da se kmetje pomirijo. Kmetje se razburjajo tudi zaradi tega, ker jim ti lovci povzročajo znatno škodo na zemljišču. Stran 8. »GORIŠKA STRAŽA« Bukovo. Neizprosna smrt je posc^la s svojo koščcno roko v družino Če* likovo in je odtr^alo iz šc mlade družine očcta in ßospodarja Anto- na Čelika, tukajšnje^a poscstnika, ^ostilničarja in trgovca v 49. letu starosti. Umrl je dnc 14. t. m. po kratki in mučni bolezni. prcviden s sv. zakramenti za umirajoče. Bo* lchal jc žc več let, a svetovna voj= na mu je še pospešila smrt. Pokoj* nik je bil dober gospodar, ki si jc znal s svojim delom ustvariti lepo premoženjc. Kakšno spoštovanjc jc užival rajnki, jc spričal njc^ov po* tfreb, katerega se je udclcžilo mno tio občinstva iz domače župnijc in okolice. Domači pcvci so mu zapcli štiri pcsmi v zadnjc slovo, ker je bil pokojnik žc izza mladih let pe= vec. Pokoj njc^ovi duši, družini našc sožalje! Bovec. Dobili smo nove cerkvene ortjle, ki bodo zapele prvikrat slovcsno na sv. večer ob polnočnici. Predno bodo začele svoje svečano opravi* lo, bodo bla^oslovljene. Ker smo jih že težko pričakovali, se še tem= bolj veselimo letošnjc^a svetega večera. Hnjižeunost in umetnost. F. S. Iv. Pregelj: Oče budi volja tvoja! j Povest iz Istre. Ciorica 1926. Izdala j Katol ška knjit*arna v Goriei. Tis* | kala Katoliška tiskarna v Gorici. Profcsnr Ivan Pregelj razveseli vsako leto naš slovenski narod s j kakim no vim književnim darom. ! Tako jc tudi letos podarila »Go? { riška Mohorjeva družba« svojim j članom kot šesto knji^o za dopla« čilo dvch lir njegovo povest: Oče, budi volja tvoja«. | Snov povesti je vzeta iz življenja ! srednje Istre: Žminj * Pazlin * Ti* njan. Kot ^lavna oseba nastopa plo= van (fajmošter) Sime. Pisatelj Pre= gelj se rad suče okoli take snovi in je to pokazal že v par svojih roma* nih. Vsakokrat pa govori s toliko spoštljivostjo o vzvrišenem duhov? skem poklicu, da bi sc nje^ovi spisi z izločitvijo par stavkov brez po= misleka lahko dali tudi v roke do? raščajočc mladine, ki naj bi se rav* no iz teh spisov učila eeniti nesebič* no požrtvovalnost in včasih neznos? no trpljenje duhovnikovo za bla? gor ljudstva. Ako je sedanji rod ztfubil dolžno spoštovanje do du? hovščme, je temu mnojjo kriva umazana protestantovska in proti* verska tuja literatura, ki je zašla v naše izobražene in polizobražene kro^e ter našla odmeva tudi v slo* venski književnosti. Pre^elj pa nam slika vedno le simpatieno sloven* sko duhovščino, ki je bila zvest učitelj in dober vz^ojitelj svojemu ljudstvu. Kje bi vzeli Slovenci to« liko inteli^ence, ako ne bi za to skrbela ravno duhovščina! rFo ve tudi oni del inteli^enee, ki je prišel do lepih mest potom duhovniških žuljev, pa sedaj trobi v protiverski roß! »Oče, budi volja tvoja« bo iz za- čctka nekoliko tuja in neumljiva našemu ljudstvu, kcr je zelo pome- Sana s srednje istrskim narečjem. Pisatelj je s tern utisnil povesfi krajevni peeat ter tako zapustil pozni z^odovini dokaz, da so tu bi^ vali Slovani. Da se pisatelj temu ni mo^el izo^niti, je umevno, kcr se je kot profesor na pazinski ^imnaziji popolnoma uživel v življenje in trpljenje ljudstva, ki ima postati predmet krasne povesti, zato mu je pustil: da izraža v lastnem nareeju svoja eustva in obeutke. Nam Slovcnccm so taki izrazi nežne mi? line in rodbinskih vezi skoraj tuji, toda hrvatski jezik jc na teh izra* zih tako botfat in tako pester, da slovenski dalee zaostaja ter bi bil vsak prevod takih izrazov nesmi? seln in nemogoč. Vsebinsko je povest dovršena. Značaji izrezanli z ostrim dletom psiholo^ijc, tako, da ne čitaš, am? pak živiš dotično življenje. Ali ne vidiš, kako i^lavni junak plovan Šimen takoj iz početka pokaže ono junaško hrvatsko dušo, ki mora stati na braniku narodnosti in vere v Istri? Ali ni skozi celo povest tako simpatieen in visok, tako prb kupljiv v svoji odloenosti in ven* dar tako nežen v svoji rodbinski ljubezni in vnet v dušnem pastir* stvu ter do skrajnosti po^umen, ko je treba za^ovarjati pravico in pre^anjati krivico. Ne straši se nobenega truda, ne trpljenja! On vrši svojo duhovniško službo, ki je sveta in naj bolj odgovornosti polna pred Bogom in prcd cloves« ko družbo. Krivice ne sme trpeti. Rajc žrtvujc svoje življenje kot mučenik, kot bi klonil svojo glavo pred krivico! In to je nepretrgana zgodovina istrskega duhovnika! Plovanu Šimenu nasproti stoji oštir Milohanovich. Prazen je za* pustil šolo, navzel pa se je v svoji okolici duha, ki mu ga je nudila šo* la življenja: sovraštvo proti vsetnu kar ni hrvaško. Začel je mrziti svo* jo lastno mater, postal tat in vec* kratni moriivec. Človek, ki nima drugaene vzgojc, mora dospeti do takega konca! In takih ljudi ni malo po Istri! Iz njih duš prihajajo naj* ogabnejše psovke proti lastnemu rodu. Tužna Istra ima še danes svo<* je Milohanoviche! Kuma Terezija je v povesti: »Očc, budi volja tvoja«, zastopnica vseh ra zum nih in zato silno trpe* čih mater v Istri, ki se zavedajo svojega rodu in svoje vere. Tcma je posvečala istrska mati vso svojo skrb, za to je živela, za to je umi* rala. Pisatelj. ni möge! lepše očrtati rodbinske ljubezni, ki je obenem vez vsega narodnega strcmljenja. Tu nam je podal resnieni portret istrske matere! /tupnik Giacomini morda ni edi* ni, ki je živel kedaj v Istri. Ne bi l'i mu našli še danes jednakih pri? merov z isto mentaliteto m istim življenjem? Isto je z lepo Maro! Nedolžnosl veruje vsakemu sleparju! Nednil* žnost ne pozna hudobije in zato podlega zapeljivostim mesenih in ziyalskih ljudi. Tudi Toninov ne manjka nikjer! Povsod jih najdeš. To so navadno falirani študenti, ki so vsakemu na prodaj za skorjico kruha. Mutasti Jože je simbol tužne Istre, katoii je odvzeta vsaka mož* nost, da bi dopovedala svoje g(5rje. Mate Sestan, številka triindvaj* set v Kopru, je izrazil svojo obsod* bo sedanjega brezbožnega reda z besedami: »Mate preklinja človeško postavo in pravico.« Obsoja zapad, ki nudi le verige in suženjstvo. Pisatelj nam je podal verno sliko trpljenja istrskega ljudstva, a ob* enem razgrnil prcd nami resnico, da trpljenje naroda ni vecno. Po-* vest bo zadovoljila vsakega, ki čita z razumom in sreem. Kak odmev je našla ta povest pri Hrvatih, spoznamo iz tega, da pri* naša »Pučki prijatelj« že prevod te knjige. Prevod jc poskrbcl g. VI. Sironič ter se lepo in gladko čita in se lahko dene ob bok izvirniku sa= memu. Listnica uredništva. Fr. Golob, Koritnica: Naslov li* sta, ki jc naj bolj priporocda vre* den je: Amerikanski Slovenec, 1849 West 22 ud Street, Chicago, III. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: Pre* plačiila 11 L; naroenik Gor. Straže 15 L; gosp. penzijonist Franc Birsa, Mrevljevi 161 pošilja mal znesek 5 L 5 st.; iz Ave so poslali 1 q ko* ruze. — Srčna hvala! NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Ascoli št. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). Iščemo družabnika kot sodelav* ca v izmenjavo sedanjega družab* nika za toyarnisko in detajlno pod* jetje, že 50 let obstoječe, protoko^ lirano, brez dolgov, v polnem obra* tu, v lepem mestu Slovenije, z glav* nico Din 300.000. Kasnejša popolna oddaja podjctja tudi ni izključcna. Takojšnje ponudbc pod »Dobra eksistenca« na Oglasni zavod Ko* vačič, Maribor. Kuharico išče manjša družina na dcželi. Zglasiti se je Via Orzoni 31. Testenine „Fehotete" so na glasu kot izborna jed še iz predvojnega časa. Da dobi vsak, ki jih zahteva tudi res prave naše te« stenine, smo zopet upeljali zavoje po pol in I kg. Zahtevajte pri trs govcih makarone, špagete, subjete in razne juhne vrste le v zavojih z napisom Pekatetew. ßß Domače žganje brinjevec pristni slivovec piodaja na debelo in na drobno Distilleria Apricola Goriziana Viale XX Settembre štev. 23 Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) 1'pJlKa zsloßa CeShBoe platna \i znene tovorne flegcnchart I Roymann, vaaJio- vpstno blagc za popočEnce hahor tudi vellhQ izbira moškega in zenskeya suhna. Blago solidno! Cene zmraerne! piačam najvišje cene za kože ¦ lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbccev itd. itd. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje ^^ Nihče nima pravice kupovati zame G* WALTER WINDSPACH ^: GORICA - Via Carducci 6 - GORICA " Pozor na izpremenjcni naslov! 0 1 u > 0 (0 & 0 (8 z u 0 s 0 ft Velllca manufakturna trgovina Axidrej Mavrič ===== GORICA - Via Carducci 3 = ISlajveeja izbera moškega in ženskega sukna za otleke, hlaecvine, žameta, žtfirja, perkala, prtenine.perila, brisae, zaves, posteljnih pregrirjal, odej volnenih in bomba= žastih, volne in žime za žimniee ter vsakovrstno perje. Velika izbera izgotovljenih oblek za moške in dečke. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejema vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika izbera kožuhovin. Na drobno! "91W* Na debelo! o s 0 s 8) a o 3 8) 0< 0 < a * o Priloga »Goriške Straže« št. 76 »GORI9CA STRAŽA« Stran 3. Slaua Bogu in mir ljudem.... V tiho noč spet plovejo božajoče melodije svetonočnih zvonov ... Tisoč in ioliko let že stare, a vcm dar vsako leto spet tuko nove in za: /.eljene ko vsakdanji kruh Njih jnirna ubrana pesem obvisi nad nm šimi polji in domovi kakor blago? slov malih Jezuščkovih ročic. In kako smo tega blagoslova po* irebni! Mi, ki tolikokrat na dan, kaj šele v letu zametamo ta blago* stov. Oj, kako tarn v daljavi se skrU va tista pripro$čina in pristna sloz venska prisrčnost svetih večerov. Naši dedje, naši očetje, še mi smo jo v mtadih letih poznali in jo s trepetajočimi srci vživali. Sveta noč! Kako je v tej noči pel vsak ka; men ob potu, iz njiv se je dvigato kadilo in se zdelo, da veje proti hu trovemu, kjer leži Dete v jaslih; in v gozdu, kjer drevje moli in se vzpenja v srebrni mesečini tja gori in naše planine in hribi in vode na? še, srbrni trakovi; ni pela ni molila vsa zemlja slovenska v prečudežni lepoti svetonočni: »Sveta noč, blat žena noč« .. .? Oj, takrat so bila naša srca ko kelihi pripravljena za sveto darUev. Tako je bilo v preprostih pastU rjih betlehemskih in v njih otroško? vdanih dušah, ko jim je angelj v blišču povedal novico o rojstvu. In tako je bilo v našem rodu, dokler so ga dedje, trdi in žuljavi v življe* nja borbah, učili otroške vere in skoro naivne vdanosti. O tej prU prosčini nam zapojte presladke melodije nocojšnji zvonovi, ko pot nesete v palače in bajte vest, da se je rodil Gospod ne v zlatu in sre* bru, marveč v jastih in slami. To vošči Tebi, slovensko ljudi stvo, slovenski domovi in Tebi zerrn Ijica naša ze za deveti božič »Goriška Straža«. Betlehem. Dve uri južno od Jeruzalema blizu ccstc, ki vodi v Hebron, stoji Davidovo mesto Bctlchcm. Po naše pomcnja hiša kruha (bet — hiša, lchem -- kruh); to ime je dobilo od rodovitnega polja v svoji okolici. Se zdaj ni nikjer v Palestini lcpse obdelane zemlje nego krog Betlehe« ma. Rekli so mu tudi Efrata, t. j. plodovit. Mesto stoji na hrbtu dveh hri« bov, ki se stikata v podobi polme« seca. Proti severu in zapadu ga ob« dajajo judejske gore; proti jugu in vzhodu se pa odpira obsežcn, kra« sen razgled po judovski pušeavi in moabskem gorovju tja erez Mrtvo morje. Razširiti se ne more; hrbet, ki stoji na njem, meri malo nad čctrt ure; zato je danes prav na ti« stem mestu, kjer je bilo v prej« šnjem easu. Prebivalcev ima pa vee, ncgo jih je imelo nekdaj. Štcjc jih do 8000; namnožili so se zlasti zad« njih sto let. Neznatni Betlehem se večkrat cmcnja v svetih zgodbah. Očak Jakop je hodil tod mimo; v njego« vem obližju mu je umrla ljubljcna žena Rahela. Med mesti, ki jih je dobil Judov rod potem, ko je Jo* zuve osvojil deželo, se imenuje tudi Betlehem. Davidov praded Booz stanuje v tern mestu. Na njegovem polju pobira revna tujka Ruta klas* je zase in svojo taščo. Booz se oženi ž njo. V Betlehemu se rod' David; v njegovi okolici pase očc tove črede; odtam ga izvoli Gospod za kralja svojemu ljudstvu. Prerok Samuel pride po božjem naročilu semkaj, da mazili namestu Savla enega izmed Izajevih sinov. Davidovo mesto je pa še neiztek* jo razsvetljujejo; tarn, kjersejero* dil Zveličar, so tla pokrita s ploščo iz belega marmorja z vložki drage? ga kamna jaspida. Na sredi je sre? brna zvezda z latinskim napisom: Tukaj je bil od Device Marije ro* jen Jezus Kristus. Naj nam tolmaei sveti vpiiv te besedi pobožni romar Geramb: »Ta misel in ta beseda ima za vernika tako mikavnost in ljub? kost, ki se ne more ne prav čutiti, celo ne umevati, če nisi na tern kra> ju samem. Duša, srec, vse dušnc moči ostajajo pri ti besedi; vedno je na ustnah, ki žare v hvaležnosti J/Kir ljudem... Sveto Dete v sveti noči je poklicalo pastirje, da sklenilo vpričo revnih s svetom bi premirje. Zvezdice so bile price, pašniki in polje, Ko so angeli zapeli: »Mir vsem, dobre volje!« he Herod ni slišal pesmi, angelske v višavi, pesmi, ki so govorile o miru in spravi. Kdor Herodovih je misli, zanj noči ni svete. Le ljudi s ponižnim srcem kliče božje Dete. F. T. ljivo bolj zaslovelo, ko je prerok Mihej napovedal, da se v njem po? rodi Mesija. In to se je tudi v res* nici zvršilo, ko je med betlehem« skimi pastirji pri&el na svet tisti edini pastir, čcgar črcda je vcsoljno človeštvo. Od tedaj imenuje na mi* lijone ljudi z največjo častjo ime Betlehem. Že prvi kristjani so radi romali semkaj in molili v skalni, svoj čas za hlev namenjeni votlin'i, kjer je bil rojen naš Zveličar. Sv. Justin, ki je bil krog 1. 100 v Sihemu v Palestini rojen, pozna to votlino; pogan Ccilz jo omen j a krog leta 150; cesar Hadrian postavi krog 1. 137 malika Adonisa na tern mestu, da bi odvrnil kristjane od tarn. Krog 1. 326 pa sezida ondu cesarica Helena veličastno cerkev. Leta 420 umrli sv. Hieronim ustanovi v Be^= tlehemu dva ženska in en moški samostan; še sedaj kažejo prostor, kjer je sam vec let v ostri pokori in neprestanem učenju poleg mesta prebival. Kasneje imamo iz vseh časov neštevuno dokazov, kako so kristjani romali v Betlehem in ča? stili njegov dragoccni zaklad — vo* tlino Jezusovega rojstva. Sedaj vodijo iz cerkve, ki je se« zidana nad njo, dvojnc stopnice vanjo. Vsa je oblečena z dragoce« nim marmorjem. Krasne svetilke in ljubezni. Res ni nobenega kraja na svetu, kjer bi moglo sree čutiti slajše ganjenje, kot v ti betlehem« ski votiini. Molim, vzdiham, svojc s solzami napolnjene oči dvigam v nebesa, tiho izgovarjam sveto ime Jezus, sveti imeni Marija in Jožef in slavim trikrat svetega Boga, da mi je dal njo za mater svojega Si« nu; slavim ga, da mi je dal dušo, ki je tako nepojmljivih dobrot ganje« na in prešinjena.« Protestant Gerkie popisuje svoje vtiske v dupiini tako«lc: »Pod ono ploščo je dolbina, za mill j one naših sokristjanov nedopo vedno ljubo svetišče. Podobo poDcroga ima, zgo« raj se na zunaj vzbočuje in je k večj emu štiri črevlje visoka. Pet« najst srebrnih svetilk gori v nji noe in dan in razsvetljuje poslikane marmorne ploče, ki jo obdajajo; sredi malih tal se pa leskcce srebr« na zvezda in kažc mesto, kier je nekdaj po izrocilu obstala zvezda z Jutrovega. Obdaja jo napis, pri ka« terega poglcdu sem — odkrito pri« znavam — jokal kot otrok.« Tri korake od tega presvetega kraja kažejo mesto, kjer so se Mo« dri poklonili božjemu detetu; temu nasproti pa, kjer so pastirji našli Zveličar ja v jaslih. Na južnem vzhodu od Betlehe« ma, kaki'h 250 m od cerkve, lcž>i tako zvana mlečna votlina, kamor jc baje za nekaj časa pribežala De* vica Marija s svojim Sinom, ko je zacula, da ga hoče kralj Herod umo« riti. Cetrt ure odtod v nižavi leži vasica Beit Sahur in takoj poleg nje se razteza pastirsko polje, pol« no rodovitnih njiv in pašnikov, smokvenih in oljenih logov. Tukaj so se po starem izročilu prikazali angeli pastirjem; vsako leto, sveti večer, se zbero na tern mestu v slovesni procesiji betlehemski kri« stjani. Vsak dan po dovršenih večerni« cah obišecjo očetje frančiškani z navzočimi romarji v pobožnem sprevodu svetišče Jezusovega roj* stva. Pričenši pri oltarju sv. Rešnje* ga I'clcsa gredo v rojstno kapelo, kjer počaste kraj jaslic, oltar svetih Modrih, oltar sv. Jožefa, grob ne^ dolžnih otročičev, ki je tarn v bli* žini, kopelico sv. Hieronima, svete Pavle, Kvstahije in svetega Evze« bija Kremonskega grob in kapelo sv. Katarine. Spet v Nazaretu. Mrak je že padal, ko se je Jože« fov oslie vstavil pred riizko hišico. Lanec je ovil krog stare sikomore poleg vrta in stegnil roke, da dvigne otročička iz Mirjaminega naročja. Mir jam je prožno skočila na tla v veselem prieakovanju po domu. Jožef je odmotal dete iz ogrinjala in je ljubko ujčkal v desnici. Dete je pa smehljaje stegovalo ročici proti materi. Mamica je vzame v naročje in mu gladi zlate kodrčke. »Nisi nič več truden, zlatkani moj,« ga vprašuje, »glej atek od^ pira že vrata. Vidiš?« Mati zavije tesneje detece h sebi in prestopi domači prag. Jožef od* pre okno in srebrna mesečina se razlije po kamrici. Vse je še ko ta« krat v oni jescnski noči, ko so be* žali v Egipt. Marija nosi otročička v tihi sreči po prostorih in mu pra« vi kot nekoč. Jožef vstopi. Oslička je razbremenil in mu vrgel v hlev<« cu povesmo krme. »Vse je še zunaj, Mir jam,« pri« poveduje Jožef, »kakor smo pu« stili. Ovce so v staji dobro nakrm« ljene ko da ne bi pogrešale ničesar. Drva na dvorišču so še zmeraj lepo v skladenici; po vrtu ni plevela in stczlce so otrcbljene. Sosedje so se brigali za nas kot za svoje. Jehova jim poplaeaj.« Popotno palieo, torbo in prašne čevlje nese v delavnico. Mir jam ga opomni: »Otroka nesem spat in pripravim veeerjo. Ubožčku se že dremlje.« Jožef prinese drva na ognjišče, Mir jam pripravlja večerjico. Otro« čiček jo je objel krog vratu in je naslonil svojc zlate kodreke na nje« ne rame. S pol odprtimi očkami se smejčka pesmici, ki mu jo mamica polglasno prepeva: Spavaj, detece, spavaj sladko glej, vetrček palme potresa lahno; z aloo in nardo se ljubko igra, krog posteljce tvoje neugnanček pi hl ja. Spaviij, detect', spavaj sladko. Lončeno posodo odstavi od ognja in sede na stolček. Mesec, ki je pravkar prisvetil izza sikomore, ob« seva mater, ki pita otroeiča. Potem Stran 4. »GORIŠKASTRAŽA« ga ponese mamica v zibko in še dolgo ljubkuje malčka z očmi ko tako pokojno spi. S tihimi koraki gre spct v kuhinjo in pripravlja zase in moža borno večerjo. Ko se? dita pri mizi, se zariše na tlaku skoz odprta vrata tcmna scnca. Žameten žcnski glas pokliče: »Mirjam!« Biila jc Rahcla, Mirja? mina tovarišica iz mladih let. »Blagoslovljena bodi vajina vrni? tev,« pozdravi. »Kje imaš fantka, Mir jam?« Mirjam povedc Rahelo k zibki in odgrne malčkovo ličice. Rahela poklekne in z žarečimi očmi motri Ijubkcga dcčka. »Lcpcga deeka imaš, Mir jam. Ustka ima ko granatov cvet in ko? dre ko solnčnc pramcnc. Mirjam, ti si srečna!« Rahcla se dvigne in prinese z vr? tiča ljubko jagnje. »Igraeko sem mu prinesla,« reče in postavi žival? co k zibki. »To bo vesel ko se pre? budi.« In spet sc Rahela zazrc v otrokov snivajoči obraz. »Posebncga otroka imaš, Mirjam. Čudovitc rcči se bodo še govorile o njem.« Mirjamino obličjc sprclcti scnca in sc nasmchlja: »Kakor Bog hoče, Rahela.« Otročiča zakrijc in ženi gresta skozi vežo v vrtič. Mimo prinese žcnska vrč vodc na glavi: »Jchova bodi s stvojo vrnitvijo. H studencu scm šla po vodo. da ti ne bo treba jutri v vročini ponjo. Kaj del a mali?« »Spi, Marta.« »Pa pridcm jutri v mraku; zdaj mo ram domov. Kako scm vcscla, da ste se vrnili. Dva lepa bcla go* lobčka imam. Jutri ju princsem mat= lemu, da sc bo igral ž njima. Ores, Rahel?« »Da; odpočij si, Mirjam!« »Ti tudi, Rahel, in ti, Marta. Hvala vama!« V tihi noči in srebrni mesečini se jc zibala hiäica v Nazaretu. Mi= rjam bdi na ležišču in prisluškuje, kako njcn otrok diha. »Hvala ti, Oee ncbeški,« vzdfihne tiho. Ko sc mcscc dvigne nad siko? moro in pomežikne v izbo oblije spečo Marijo, ki stegujc dcsnico nad Jezuščkovo zibko. R. B. T. Božič med fanti. V prctcklih tcdnih so fantjc do* življali bož.č. To sc pravi: ne vsi fantje, samo nekatcri in le pone? kod. Kjcr ni advcnta, ni božiča. — Imamo vasi po dcžcli, ki so zclo lc? dene glede vcrskega življenja mcd mladino. Težko je prebiti tak led, v katerega je vklenila mladeničc večlctna zima. Kako malo solnca smo nudili ravno fantom! Ostali so pod korom ali zunaj ccrkve, pri ta? bcrnaklju pa je imclo prednost žcnstvo. Javno mnenje, ki je pre? vzelo moško mladino, je bilo cerkVi odtujeno in vera se ji jc priskutila. Nemoralnost je marsikomu zaprla celo vrata v cerkev. Letos so šli prvi solnčni žarki po deželi. Niso dosegli vseh vasi, kaj šele vsch mladeničcv. Tarn pa, ka^ mor so posijali, so ogreli, Led se je začel tajati. Alojzijcva pobožnost ni ostala mrtva bescda, nekaj ognja jc izžarcla tudi v fantovskc duše. Začeli smo v vipavskcm Sv. Kru zu. Petdeset fantov jc sodelovalo. Pet konfercne, skupna spoved, sve? to obhajilo in skupni sklcpi, to so sadovi teh dni. Fantjc so vzeli stvar resno, voditclji so sc potrudili tudi rcsno — Bog pa jc, ki bo dal sctvi rast. Svct je sprcmenilo 12 aposto? lov. Če ima vsaka vas 12 fantov, z aposto'lskim duhom napolnjenih, uspch ne bo izostal. Nadaljcvali smo v Kamnjah. Tri dni jc klical Jancz Krstnik in pri* pravljal Gospodu pot. V sedemde? set moških dušah se je nastanil Kristus. Vkljub mrazu in snežin? kam, ki so priletcle s Kuclja, jc bilo uirik trudnih... Dolge ceste nas bijejo v čela; ko drevje izžgano naša lica so uvela. V duše se misel strahotna je vsela. * * * Nikjer ni kraja teh cest. .. O, glejte, bratje, na sivem svišču neba večni prst brezbrtžnega Boga! — Zapad in Vzhod sta nas zgnetla v kepo brezlično — Nase hropenje se čuje ko strojev večne Usode neslišno. — Švistnila v svet ko pšica naša je vest. .. ¦ * * Mogočno šumenje slapov nas kliče iz teme. Ti — eno, — Človek in Bog, Ti si šumenje slapov! Z rojstvom v uboštvu odvzemi nam breme! R. B. v fantovskih dušah solnčno in gor* ko kot spomladi. Ali bo ta spomlad ostala in se razširila tudi na drugc — to je v rokah božjih. Božič so hoteli imcti fantjc v Biljah. Nad dvajset jih je bilo, ki so čutili potrebo, da dajo v dušah prenočišče božjemu Detctu. Marsi? kdo bi šc tudi lahko sprcjcl božični mir, pa sc mu je ognil. Onim pa, ki so Ga sprejeli, je dal milost, da so postali božji otroci. Naj bi ostali! Tudi v Miren je prispcl božični klic. Okrog sedemdeset jih jc pri? vabill k božjitn jaslim. Mozje so jim dali zgled. Taka mladina jc vrcdna božičnega blagoslova, ki go? tovo ne bo izostal. Med Rombonom in Polovnikom v Čezsoči jc bil tudi advent. Okrog tridcsct sc jih jc zbralo na pogovor o smislu in cilju življcnja. Javno so pokazaKi, da žcle urediti svoje duše. Pionirji so postali za lepšo bodoč? no-st, ki je lc v sinovstvu božjcm. Poseben blagoslov je prcjel Tol- min. Klic po obnovitvi jc odtrgal nad tri sto mož in fantov od dela. Ganljivo je bilo gledati na praznik BrezgrcšnC: ko so trumc fantov ho? ,l:le k božji mizi, iskat Kruh živih Popoldanska proccsija s kipom sv. Alojzija, ki so ga nosili dijaki, je bila res veličastna verska mani? festacija, ki dcla cast ogromnim udelcženccm in celi sari. Zadnji teden jc doncl adventni klic v Kanalu, obiskal bo Podgoro in slcdnjič Gorlco. Scm vsc naštel? Ne vein. To pa vem, da jc uspch Alojzijcvc pro>= slave lep. Le oni, ki je občutil, kaj sc pravi spraviti sc z Bogom in uravnati pot, bo užival božični blagoslov in doumel angelsko voš* čilo: Mir ljudem, ki so blagc volje! Blage volje pa jih je mcd našimi fanti prccej. Cast jim! »Pozdravljamo /t\ Betlehem, hu sa kruha, v kateri se je rodil on, ki je kot živi kruh prise! z nebes; po; zdravljamo te, Efrata, prebogato in najplodovitejše polje, ki si kot sad nosilo Gospoda samega.« J ogo von. Otrok: »Je Dolga ulica dolga?« Odrasli: »Je, zelo dolga.« »Pa Gosposka ulica?« »Je še bolj dolga?« »In Zmajski most?« »Ta je pa prav dolg.« »Kaj pa moj rojstni dan, je da? fee?« »Seveda.« »Kaj je bolj dateč Zmajski most uli moj rojstni dan?« (Odrasli umolkne, otrok je dobil igro.) »So v nebesih angeljčki?« »Ja.« »In ni nobenega drugega v nebe? aih?« »Ne, nobenega.« »Ja, pa dez ne pada z nebes?« »Kaj pad a.« »In so vsi angeljčki mokri?« (Odrasli se uda.) ¦ * * »O joj, v nogo scm se udaril.« »Ne joči, Ijubček.« »Ni res, imam ze stiri leta in ne smem jokati, ne?« »Seveda ne smeš.« »Nikoti?« »Ne.« »Pa če imam pet let tudi nc smem jokati?« »Tudi ne.« »Pa če jih imam dvajset?« »Tudi ne.« »Zakaj je pa veer a j mamica jo- kala?« »Zobje so jo boleli.« »In jaz, ki imam štiri leta, mene ne smejo zobje boleti?« »O, lahko te.« »In če me bolijo, kaj ne smem jokati?« (Odrasli se je spet zaplel v otro? kove zanjke.) * * * »Papaček, iz česa je pa luna?« (Odrasli že stuti, da bo poražen" in se skuša izogniti otrokovim vpra* šanjem prav na kratko.) »Veš, ljubcek, luna je kifeljc.« »Iz kifeljca?« »Da.« »Ne res, kifeljce nam nosi pek?« »Tako je.« »Pa luno nam tudi prinese?« »Luna pa ne.« »Pa če je kifelje, ne morem June pojesti?« »Ne, ker je luna daleč.« »Pa če bi h nam prišla?« »Pa ne more priti.« »Tudi če bi ji ti ukazal ne bi pru Ma?« (Odrasli čuti ,da je zdaj njegov očetovski ugled ogrožen). »O, če bi ji jaz ukazal bi pa prU šla.« »In tudi pot em ne bi mogli lune pojesti?« (Odrasli mora odnehati.) * * ¦ »Papaček, povej mi pravljico.« »Mamica jih ve dosti.« »In ti ne znaš nobene?« »Ne.« »Mamica zna kaksno?« »Da.« »Dosti?« »Dosti.« »Za kaj jih zna mamica dosti?« »Ker je ona zelo pametna.« »In ti wsi pameten?« (Odnehati je tr^ba.) Besede so za misli to kar zlato za bisere. Treba ga je, da se biseri vanje vdelajo, čeprav si niso v sorodu. Božji clarovi (Resnična bascn.) Slovenec rad pije. Pa nc vodc ali majlinovca, le vino in ziganje, pa kaj piva vmes. Žalostna komu nc* znana jc rcsnica . . . Toda Slovenec ni samo pijanec, nikakor ne, on jc tudi podjeten talent. Hitro spozna kje bi se dalo dobro zaslužiti in si ustanovi primerno podjetje. Saj vemo, kako je na svetu: kjcr raste sladkorna pesa, naredi Čeh tovarno za sladkor, kjer jc železna ruda, postavi Nemec plavž, kjer so pa pijanci, naredi Slovenec gostilno. Treba izrabiti »konjunkturo«. In gostilniško podjetje ima korenine do pekla. Vera bo opešala, narod- nost se bo omajala, žcja pa ostanc do konca dni in blagor tistemu, ki sc nad tern nc pohujša. Držati go* stilno je pa tudi krščansko delo usrniljcnja in je pred Bogom vcč vredno kakor vsa druga dobra dela; zato tudi vidimo, da gostilničarjem ni treba hoditi k spovedi in maši. Pri njih se žejcn napoji, žalosten potolaži, prcvzeten poniža, ponižen povzdignc, bogatin sc uči radodar? nosti, skromen delavec se vadi na? lagati varno svoje male prihranke, samotarju sc jczik razvežc, prcvcč zgovorncmu se nekoliko zapletc, vse kakor je prav. V gostilni posta* neš brez dela bogat, brez pamcti modcr, brez sole učcn, brez oblasti mogočcn, brez poguma neustrašen, brez krivice jezen, brez ljubezni prijazen, brez znanja pobratim. O, neskončcn je blagoslov gostilne! Ko jc Bog delil svct mcd narodc, je vsakega vprašal, kaj si žcli. Pri? stopil je Anglež: »Gospod, daj mi oblast čcz morje in morska pota, ker drugi tega dela nc umcjo!« In dobil jc morje. Pristopil je Fran? coz: »Gospod, daj mi cast in slavo, da bo moj jezik in moje ime v časti in priznanju med narodi!« Dobil jc. Nemec jc dejal: »Gospod, daj mi premog in žclezo, drugo si pridobim z delom!« Uslišan jc bil. Italijan je prosil: »Daj mi trobojno zastavo.« Prcjel jc. Tako jc vsak narod pre? jel po svoji žclji. Zadnji so ostali Jugosloveni v kotu: Hrvat obupan, ker mu jc Italijan prevzel troboj? nico, Srb resen in ponosen, Slove* nee pa ncskončno vcscl in zadovo? fljien. Pa sc jim slednjuč približfei Bog in de: »No, dragi moji, tudi na vas je vrsta, prosite in boste pre? jeli!« Plane Hrvat: »Gospodine, daj mi barem bana i državno pravo, povijest hrvatskih kraljeva te naj? čišču stranku samostalnih prava? ša!« »Naj ti bo, junačc, vse to ti dam in ker druzega nc zahtevaš, doložim ti še lcpo našo domovino.« Tako rečc Bog in sc obrne do Srba: »Što čutiš, Srbine tužni?« »Gos* pod, odvrne junak, »prevelika se mi zdi ta nova Jugoslavia, tesno mi je pri sreu, vse jc nekam prevec moderno, vse gre prevec na veliko, jaz bi raje imel svojo malo Veliko Srbijo, je bilo prej vse bolj podo? mačc. Zadrugo žc imam, puške pa tako nc dam iz rok.« Odvrne mu Bog: »Obdrži si zadrugo in s puško se vadi do mile volje. Drugo pa mo? že da bidnc, a možc i da nc bidnc.« Na Slovenca Bog nc pozabi: »Kaj pa ti, Janez, tako dobre volje, Se nc bojiš, da dobiš ostankc?« In začne Slovenec (Brkin je bil): »Ne zamcri, Gospod, ravnokar sva ga s Hrvatom en tamaž potisnila nav? zdol tain pri Mornarju, tako za že? jo, in človck, kadar gre takolc h veliki gospodi. si mora poiskati I malo korajžc. Zastran ostankov sc j pa nič ne bo jim. Čemu mi bo morje in premog in zadruga. Pri teh čereh nič ne pride samoodscbe. Zastava in državno pravo, to je politika za advokatc. Puškc nc ma? ram videti naslikane. Jaz scm si vsc dra^ace umislil, lc poslusai me: zcmlja naša da malo, rokodclstvo pravijo da ima zlato dno, pa v po? sodi vsceno ni cckinov. Tako sem bil šel tarn pred vojno v Ameriko. Tarn se dela, tarn se mora delati. »GORISKA STRA2A« Stran 5. Jc kakor velika vojašnica in vsc je »mus« in »bcfel. Zato se pa tudi za* služi. Pa sem prinesel devetnajste* ga lcta par tisoč dolarjev, popravil hišo in začel misliti, kaj bi. Delati mi več ne diši. Ncmcc nai dela, ki jc brus. Berač naj gre dclat, da ne bo ljudem v nadlego. Jaz bi rad takole kakšno pod jet jc, da bi dobro ncslo in brcz vclikega truda. Študiral scm ljudi, kam najraje denar nosijo. V ccrkvi scm pogledal, ko je bil »ofer«. Vcč kot dve liri ni dal no* beden. V miloščino mečejo tiste nove solde po pet stotink. Tarn ne nese. Pred davkarijo sem stal, ko so nosili davke plačcvat; slabc vo* Ije so šli noter, slabc ven. Vprašal sem v hranilnici, če kaj nosijo de* nar na vloge. Povedali so mi, da kaj malo. Pa saj se tudi meni zdi, da hranilnice niso za naše kraje. Tarn lahko denät vzameš ven, ka* dar hočeš, in nevarno je, da pa poneumnem potrosiš. Poldne je zvonilo, pa sem stopil k Tinetu, da pojužinam in spijem pol litra vina. Poslušam od drugc mize Čiča, ki je imel tisti dan opravka na sodniji. Jezen je bil, da do iskre lctcle, zgu* bil jc bil ncko pravdo, za en oreh so se bili zapletli. čegav da je. Ti* soč in petdeset lir jc plačal Čič tisti dan za stroške, pa se je rotil, da bo gnal naprcj, čc stane šc dvatisoč, saj on da jih ima, cast Bogu. Mene je kar zbodlo okoli srea: oh, da sem jaz advokat! Pa s tcm ni nič, za ad* vokata trcba veliko sole. Morcbiti dam sina študirat, talent ima. Za* me jc trcba kaj lagljega. No, še ti* sti dan sem videl, in kasneje ka* darkoli. da ljudje šc najbolj z ve* scljcm nosijo denar v gostilno. Ti* sti Čič je plačal na večer petdeset lir pri Tinetu, jaz pa tridesct, on jc odšcl proč potolažcn, jaz pa raz* vescljcn. Moj sklep jc gotov: gostil* no bom narcdil. Ž-e scm dovršil nov cementen vodnjak; zdaj bo moder* no narejeno, da bo voda kar v kleti tekla iz pipe. Konje imam tudi in voz, da bom hodil po vino. Tako bom začcl lepo in mirno življcnje, z vsemi bom prijatelj, vsem dobrot* nik. Vsak bo z veselim zadoščenjem in s popolnim zaupanjem nalagal v mojem podjetju svoje kapitale in nobeden ne bo vprašal za obrcsti. Moja družina je pa tudi kar ustvar* jena za gostilno: dcklcta prijazna in vcscla, dobrc plcsalkc, sc bodo lahko oddale na moža. Fant sc pa uči na harmoniko. Tako ostanc ves zaslužek doma in moja hiša posta* ne prva. Napis na nji žc tudi vcm: »Dajmo ga, Slovcnci!« Tako torej, ljubi moj Bog, ki si že dal vsem na* rodom po njihovi žclji, izpolni tudi mojo cdino žcljo: Dnj mi patent za gostilno!« In ti, Betlehem, zemlja Judova, nikukor nisi najmanjši med kne* žjimi mesti Judovimi; zakaj iz tebe bo izšel vojvodu, ki bo vladal moje ljudstvo Izraehi. Zilate resnice. Razum in volja — sreča bo bolja. Resnico ne jemlje brača po Tebi; Ti ga moraš po njej. (Claudius.) Ne obešaj na veliki zvon, kar zaupno povedal ti bom. Izgubljenega objokovati je tudi — moško. (Goethe.) Sam se dvigu ore!, krokar se z družino; norec gre v družbo, modri le v — blizino. Sila ne vlada sveta, le svet izrablja silo. (B. Pascal.) Človek ni poprej srečen, dokler sm svojim sfremljenjem mej ne postavi. (Goethe.) Mesec se spreminja, z njim usoda nasa; žalost nas ogrinja, nas prav nič ne vpraša. Srbska ljndska modrost. 1. Kdor ima in kdor nima ... V okolici Kotora si pripovedu* jejo: Bogatin si jc sezidal hišo. Da bi pokazal svoje bogastvo, si je dal obesiti na vcžna vrata tolkalo iz srebra in zlata. Zravcn jc napisal: »Kdor ima, lahko tako narcdi«. Mimo pride prosjak, ugleda zla* to in srebrno tolkalo z napisom. Brž je sname in napiše zraven: »Kdor nima, naredi pa tako!« 2. Umni pop. K popu pride grešnik. Spove se, da je nekemu Turku ukral pet jag* njet. Pop, mlad in neizkušen, mu reče: »Zabil sem, kako velika poko* ra ti pritičc. Vrni sc čcz tcdcn, med* tcm poprašam biskupa.« Grešnik gre domov, pop h škofu. Škof po« uči popa: »Prav lahko; pet jagn jet je ukradcl; naj da pet hlebov sira. Tri daj ubožccm, dva obdr/i zase za trud.« Pop gre in odvcže grešni* ka po biskupovcm nasvetu. Clcz par dni pride h popu drug grešnik, ki je ukradcl Turku tri jagnjeta. Pop jc vcdel za pokoro. Odveže grešnika od grchov in mu naroči, naj prinese jutri pet hie* bov sira. (>ez noč pa premišlja pop: »Ni pošteno; oni je ukradel pet jagnjet in je dobil za pokoro pet hlebov sira. Ta tri in jc dobil prav toliko. — Če mu dam odvczo za tri hlebc, sem ob svoja dva.« Na* slednje jutro reče grešniku: »Ukra* di šc dve jagnjeti in princsi za po* koro pet hlebov.« 3 .Ciganova laž. V bližino Bclgrada prigosla ci* ganče. Trgovec z melonami ga vi* di in se mu zahoče sale. »He, ci* ganče,« zavpijc trgovec, »brž sc mi kaj zlaži, pa dobiš mclono zastonj.« »Pa eemu mi bosta dve mcloni, dobri gospodin?« zategne ciganee. »Saj sem ti samo eno obljubil.« »Pri zveličanju moje duše, dobri gospodin, dve si mi obljubil.« »Lažeš, ciganče!« »Dobro, lažem. Daj mi mclono, ki si mi jo obljubil za laž.« In ci* gan od/vižga z zlagano mclono. Jjožična. V bregu majhna štalica, iz belega kamna zidana, tja pelje tiha, ozka pot skoz nizke grme in praprot. V revnih jaslih Dete leži, velike in svetle ima oči, daleč, daleč gledajo, zgubljene brate kličejo: »Vrnite se v ta revni dom, erne rane umil vam bom, Marija vas bo zegnala, vrnila vam bo m;r srea.« PRYA PKAVDA. »Zastopniki pravice« v mestecu B. gospodjc Peter Krača, Pavel Kvartin in jaz smo bili v odboru, da dostojno proslavimo spomin na j rajnei>a tovariša Miho ^cjo. Rajnik J se je bil namreč pri nekem za^ovo* j ru v prid pijančku, ki je »ceho« za? , bil poravnati, tako napenjal, da mu jc žila na vratu počila. In on je po* I stal rajnik kot jc navada in z vsc* mi čcdnostmi tcr vrlinami, ki jih sicer na tern svetu ni imel, a jih vsak rajnik že s smrtjo priposcst* vujc. No, in te vrlinc hvaliti jc bila naša tovariška in človečanska dolžnost ta vcčer v zadnji sobi pri »Bobenčku«. Napcta je bila ta seja. Boter »Bobcnčck« kar ni mo^jel sproti nanositi. Tja proti kasnim uram sc dvi