Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom
za celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50k.
, V, n ■ — fl. 80 k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. » '/* * • — fl. 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 16.
V Mariboru 1. avgusta 1867.
Tečaj I.
Častiti gospodje, ki so bili naročeni samo za prvo polletje in kterih naročnina je zatoraj že končana, so prošeni naj se blagovolijo kmalu naročiti za drugo polletje. Nadalje prosimo tudi sploh vse rodoljube in prijatelje za duševno in materialno podporo. — Novi naročniki še dobijevse liste drugega polletja.
Srenjske volitve.
i.
Nove volitve srenjskih odborov na Štajerskem so nam pred durimi. O političnej, gospodarskej in narodnej važnosti srenj in njenih odborov je že govoril „slovenski gospodar" v svojem oddelku „slovenski župan" in priporoča pri tej priliki oni oddelek pazljivosti svojih bravcev. Glede politične važnosti srenj naj tu le še pristavimo besede Dupinove, ki pravi: „Mirnemu dežela nu v od dalj ene j pokrajni smejo biti neznana celo imena ministrov, ki vladajo državo;nikdar in nikakor pa mu ne sme biti vsejedno, kako in po kom se oskrbuje srenja in njene zadeve!
Komur še ni šla v glavo gospodarska imenitnost srenj, njemu svetujemo le, da naj še enkrat pazljivo prebere sre-njska opravila, ktera smo priobčili v 10. broju našega lista v gori navedenem oddelku, kakor jih določuje § 24 srenjske postave.
Tudi o važnosti srenj v narodnem oziru danes le nekoliko besedi. Ko se je v Avstriji vpeljala po patentu od 26. februarja 1861 ustavna vlada, *) je tudi nas Slovence doletela neka mala trohica svobode. Da bi nam pa pri tej svobodi ne zrastel prehitro politični greben, zato so skrbeli vo-livni redi tebruarske ^ustave, ki so število slovenskih poslancev, posebno pa na Štajerskim, omejili in znižali, kar se je naj več dalo. Vsemu temu vkljub so si vendar Slovenci izbrali nekoliko mož, ki so imeli srce in glavo na pravem kraju in so pri vsakej priliki možato povzdignoli svoj glas za pravice narodove. Pa „klin s klinom" so si hitro mislili narodni nasprotniki, to je, spodbijmo besede slovenskih poslancev z izreki srenjskih odborov na Slovenskem;
*) Kaj pa je „ustavna" vlada? To se razjasnuje tako le. V vsaki državi se nahaja dvojna oblast; ena oblast obstoji v tem, da se postave dajejo in tej oblasti se pravi „postavodajavna" oblast; druga oblast pa v tem obstoji, da se dane postave tudi spolnujejo ali izpe-Ijujejo, in ta oblast se imenuje „izpeljavna" ali „izvršivna" oblast.
V tistih državah, kjer ima vladar obe te oblasti le sam v svojih rokah, tako da sam postave daje in izpeljuje, tam se pravi vlada „neomejena" ali „absolutna", — vladar pa „samovladar". Po nekterih državah pa vladar nima obeh oblasti sam v svojej roci, temuč postavo-dajavno oblast deli 8 svojim ljudstvom. Ljudstvo si voli svoje namestnike ali govornike (poslance, deputirte), ti se zbirajo v zborih, pre-udarjajo in sklepajo, kakošne naj bodo postave. Ta njih sklep se potem pošlje vladarju (pri nas cesarju), da ga pregleda in prerešeta. Ako ga vladar potrdi, postane ta sklep po tem postava. In pri nas v Avstriji je ravno taka, pri nas je vladar „omejen", on ne more sam na svojo pest nobene postave narediti; t&kej vladi pa, v kterej postavodajavno oblast opravljata vladar in ljudstvo vkup, pravi se „ustavna" vlada, vladar „ustaven" vladar, in pismo, v kterem bo zapisane pravice vladarja in ljudstva, imenuje se „ustava".
češ saj so srenjski odborniki tudi izvoljenci slovenskega ljudstva, in dokažimo poslancem in svetu, da to, kar poslanci trdijo in tirjajo drugega ni, kakor prazna sanjarija, za ktero narod ne ve in vedeti noče. S tim naklepom so se obrnoli do županov in nahajali pogostokrat na častitljevem mestu njihovem ali narodnega zopernika, ali pa mlačnega nevednega možiceljna, ki je za dobro besedo ali iz strahu urno, pričal, da njegova srenja za Slovenščino ne mara in da rada ostane pri starem kopitu. — V slavo in čast drugih županov zopet moramo tu očitno izreči, da so svojo nalogo umeli in po moči podpirali poslance pri njih težavnem delu.
Iz tega malega že vidite, da ima srenjski odbor dosto-krat priliko izreči marsiktero koristno pa ravno tako tudi škodljivo besedo v narodnih zadevah; pa ne le priliko ampak celo dolžnost ima ker § 34 srenjske postave veleva, d a mora srenjski odbor izreči svoje mnenje o vsakej reči, o kterej ga vpraša politični okrajni
urad ali pa deželni odbor.
prigovora
„Klin s klinom!" tega
se bomo imeli morebiti v prihodnje tudi mi posluževati, vzlasti nasproti okrajnim zastopom; kajti, kakor jih zdaj poznamo, bodo oni večidel vse strune napenjali, da overajo narodnost. Le v narodnih srenjskih odborih vidimo izdatno protipezo zoper škodljivi upljiv, kterega bodo imeli v narodnih rečeh „naši" okrajni zastopi.
Toliko le mimogrede, da ne bi nihče prenizko cenil prihodnjih srenjskih volitev. Glavni namen sledečih listov pa bode, natančno razložiti, kako naj se vrše volitve za srenjski odbor, da se nikjer ne pogreši proti postavi.
Pa nam morebiti kdo poreče; kaj nas briga zunajna oblika V Naj gosposka postavo izvršuje in pazi, da se jej ne godi krivica! — Gosposka, ljubi bravec, pri potrebnem pripravljanju k volitvam nima nič opraviti; vse potrebne priprave zato ima preskrbeti sedanji odbor in tudi novo volitev vodi župan s 4 zaupljivimi možmi (§ 12. in 19. volit. reda). Nikomur pa ne more škodovati, če ve, kake pravice ima pri volitvi, da jih more tirjati, ko bi se mu kratile, in kake dolžnosti, da se more braniti, ko bi se mu veče nakladale. Pa tudi pripravljanje za volitev in volitev sama ni prazna oblika. To si zapazite posebno vi, slovenski županje; kajti gosposka, ki ima paziti, da se nič proti postavi ne godi, vam bo skrbno na prste gledala in mogoče bi bilo, da bi vam zavoljo kake malenkosti celo volitev ovrgla. Če ne vrjamete, Vam pa povem neko prigodbico. — Ko je imel zadnji deželni zbor v Gradcu volitve svojih poslancev preiskavati, je nepravilnosti, ki so se vrinole pri volitvah nemških poslancev, preziral ali vsaj očetovsko zagovarjal. Ne tako pri slovenskih, posebno ko je prišel do mariborskega volivnega okraja, ki je zoper nado poslal dva slov. poslanca. Tu so se gospodje pazljivo vsedli krog volivnih zapisnikov in so črez debela očala pretresovali vsako malenkost in ojstro sodili ali ima tudi vsaki „i" svojo dostojne piko itd. in dasiravno se je drugod več pregrešilo kakor v mariborskem okrogu, se vendar še dan današnji ne morejo odločiti, ali bi enega teh poslancev potrdili ali ne.
Kako se ognemo pri srenjskih volitvah takih zadreg, prihodnjič.	A. T.
Gospodarske stvari.
Trsoziianstvo
(Dalje.)
2. Red. Listje volna to.
1. razr. : listje z tremi capami.
Št. 19. Klešec žolti tudi Ortlibar, po nemško, gelber Ortlieber, Räuschling, Rungauer, Knackerling, Türkheiuier, Oberländer, itd. po francosko Robin royale, po lat. vitis xan-thocarpa, Ortliebia lutea imenovan, je imenitna francoska trta, kakor sledi.
Trs srednji; rožje bledorjavo, črnopikasto, kolenca inalo-kedaj čez 3 palce dolga. Listje 6 palcev široko, nekaj daljše, debelo, večidel na eni strani narezano, tudi celo ali trivoglato, sploh nekaj belini podobno, ravno, topozobčasto, močno volnato ; veruge neenake, zgornje odprte, peteljna pol odprta.
Grozd mal, zelo gost, enojen; recelj kratek, debel; jagode včasi stisnene, pikčaste rijaste, prijetno sladke.
Vrednost. Žolti klešec je v resnici prav rodovito trtno pleme, zdaj ima pri pisavcu v tretjem letu po sajenju med vsemi naj več kavernk, še iz slepih očes priženo rodne mladike; reže se nizko na čepe s nekaj biki, obstoječ je bolj v težki zemlji, le tam bolj v mokrem letu preveč gnije, v suhem pa ne obstoji rad. Gnjilobi v okom se pride, če se trs lepo trebi, vršiči pokrajšajo, listje potrga in gnjile jagode odbero ; zori v srednji dobi, in da izvrstno prav sladko vino, ljubkega dišavnega okusa, je bolj cukreno od burgundeca, drugim primešan, da prijetnost in sladkobo, sam rad potegne.
Št. 20. Klešec zeleni, grüner Ortlieber, grüne Roschel-lertraube, Savignon, Faignean, Meslier vert, Rochelle blanc, lat. sapidusia Ortliebia.
Trs se loči od žoltega po močnejšem bolj belem in risa-stem rožju, bledozeleno, okroglo, skoraj celo, menj volnato listje s žoltimi žilami in belozelene jagode. Listje je precej enako poznemu belemu klevnarju, od kterega se vender lahko v jesen spozna, ker poznej listje odpada in je rožje debelo beložolto. S totim se ravno tako ravna, kakor s žoltim kle-šecero, še več locnov se mu lahko pusti, menj gnije, pa tudi menj rodi, in ne da posebnega grozdja za vino ali za zobanje.
Št. 21. Klešec beli, tudi sivica, weisser Ortlieber, pu-sillaria Ortliebii.
Trs srednje močen; rožje žoltordeče, lisasto, kolenca 3—4 palce dolga, oke belovolnate.
Listje 7 palcev veliko, malo narezano, večidel troješpič-nato; peteljna veruga celo zaprta; rob drobno, večidel dvojno zobčast; zgornja plat ravna, svetla, in svetlozelena, spodnja temnozelena, Grozd mal, enojen, gost; recelj kratek, tenek.
Vrednost. Beli klešec se na Ogrskem najde, in po skušnjah se kaže, da je v dobri, topli, globoki pešeni ali pro-dečni ilovici zelo rodovit, zlo ga čislajo pri Ptuju [in Vitanju, med tem ko ga pri Zavrču, v Slov. Bistrici v težki, slabi zemlji za nič imajo. Terja gnojno ali rodno zemljo, drugač ostane slab, nerodovit, da sicer dobro vino in v topli jeseni cibebe.
(Dalje prihodnjič.)
Svilarstvo.
Mariborski svilorejci so bili letos prav srečni v sviloreji; črviči so bil prav črstvi in zdravi, njih kokoni izvrstni in za-toraj so se prodavali tudi po zlo dobri ceni. Neki gospod
T....., kteri ima, hočemo reči, komaj srednjo svilorejo,
je letos dobil za kokone više 2000 fl. „Gosp. List" piše, da se je letos na Hrvaškem sviloreja tudi dobro obnašala, ker so tudi tamo črviči bili zdravi, in da je prvotna cena kokonov 90 kr. poskočila na 1 gld. 10 k., in da jih popotni trgovci zdaj že plačujejo po 1 fl. 20 kr. do 1 fl. 30 k. V Gorici plačujejo lekis funt kokonov slabih po 1 fl. 50 kr. srednjih po 1 fl. 90 kr. najlepših po 2 fl. 40 kr. Mariborski svilorejci, pa so še bili bolj srečni, oni so letos prodavali kokone po če tiri in k slednjemu celo po pet gold. a. v. Cena je letos tako zlo narastla, kajti so svilni črviči v Francoski, v Tali-janski zboleli in mnogi pocrkali. Da pa so pri nas zdravi ostali, dokzuje, da jim naše podnebje dobro služi iu zato-raj bi res prav koristno bilo, če bi se med našimi gospodarji svilarstvo bolj širiti začelo. Na noge tedaj slovenski gospodarji, sadite marljivo murve in pečajte se bolj s svilorejo, bodite zagotovljeni, da bo vam trud dobro plačan.
Pomagaj »i sam, iu Bog ti bo pomagal.
Ta prislovica se dan današnji mnogokrat čita in sliši. Tudi se ljudje posebno posestniki navadama le toče, povod-nji, mraza, ognja itd. bojijo, reči, s kojimi dobrotljivi Bog ljudstvo obiskuje in mu minljivost vsega posvetnega pred oči stavlja. Ti ne pomislijo: „Kar Bog stori, je vse pravo in dobro." Saj je vendar resnično: Da mi ves svet niti za en zdihljej življenja podaljšati ne more, med tem ko mi dobri Bog 10, 20, 30 let še življenje podaljšati zamore, iu toraj vse stovrstno povruoti, kar mi je po Svoji modrosti za kratek čas vzel. K temu še: toča, povodenj, mraz, ogenj itd. ni po vesoljnem svetu na enkrat, ampak le posamezne kraje zadene. In sedaj, ko je svet z železnicami na suhem in paro-brodi na vodi preprežen, se brž od indot potrebni živež in ostale reči poskrbijo. Tako postavim, je leta lb62 in 63 v Banatu malo zrnja prirastlo, a mi smo ga precej dosti imeli, in menili se obogatiti, drago prodajati. Toda ravno takrat je cena padla in vagan pšenice je stal pri nas k večemu 4 for., ker so v obiluosti iz Amerike, Angleškega in Fran-cozkega vvaževali. — Tako jez vinom. Lani je na široko iu dolgo v nižinah po svetu pozni uiraz 24. maja vinogradom škodil, kar se je pred dve sto leti zgodilo 16. maja, k temu še je nesrečna vojska na Češkem veliko vina pokončala mogočnejših posestnikov. Vprašam: Ali je zategadel vino letos drajše? Nikakor. Jaz sem ga leta 1862 iu 63 po 80 for. štrtinjak brez posode prodajal, ravno kot letos, in gotovo tudi drugi vinorejci v razmeri se ne hvalijo z visoko ceno. — Zato, dragi moj! ne hreni se nad tim, kar ti Bog pošlje, tim več se pa uči zvesteje in modreje ravnati v gospodarstvu, čisteje in vestneje opravljati svoja dela polska, ter ne bodi sam še hujši od toče mraza, ognja, itd.! — Da pa so ljudje res večkrat sami sebi hujši od toče, mraza, ognja itd. te sedaj hočem delansko prepričati, da je krvava potreba nevednim v pomoč pritekati brez denarja brez robe, le s prostimi besedami, kadarkoli okoliščine tako naneso, in kar bo veliko več izdalo kot vsa rečna pomoč; saj veš: Kdor nič ne zna tud nič ne velja, kako si še s tolikim premoženjem pomagati ne bo vedel; tim velja: „Otrokom ne dajaj noža v roke!" — Kar mene zadene, se toče, mraza itd. kar mi Bog pošlje, nič ne bojim: Bog je dal, Bog je vzel, se tolažim. Al kar mi nevedni, zabutani, raztrešeni, razujzdani, prevzetni, zarobljeni, neotesani, nepokorni, trmi, pijani hudobnež v človeški podobi škoduje, mevpa vselej sveta jeza pograbi. Tu navedem le dve priliki. Žetva je pred durmi. Sedem ženjic požnje en oral njive, vsaka raztrosi in raztepe le en snop po celi njivi, kar znese 7 snopov, sedem srednjih snopov daja najmanj 10 pintov zrnja; en pint srednje cene po 12 kr., je 7 ženjic 1 fl. 20 kr. na enem oralu zapravilo ! Srednje kmetije imajo 6 do 8 oral raznega zrnja posejanega in torej tudi žeti, kar znese 7 for. 20 kr. do 9 for. 60 kr. vkupne škode. Vse to je prav nisoko računjono, in če še kmet ob strošku ženjicam saj toliko v novcih plačuje, ima tudi naj manj toliko kvara. Podajmo se k drugi priliki v vinograd k mojemu cuzeku, na kterem najraje jaham, saj tudi od tega večidel vse imam, kar imam. Tu ne jemljimo v ozir niti kopačev pijanih, niti neumnih rezačev, koji na vedra in celo na polnjake kvara narejajo! Samo premislimo majhna in lahka opravila v vinogradu in sicer:
Ako en vezač konjičev, bikov, in en plevec na dan le eno mladičico polomi in odtrga; veže bike in pleve pa 10 dni, znese to 20 mladik. Vsaka mladika ima po dva grozda (inače tudi po tri in še več, na Izabeli sem jih celo 5 naštel), kar stori 40 grozdov, 40 grozdov napolni srednji škaf, koji dado naj manj 3 do 5 pintov mošta; en piut po 20 kr. stori 60 kr. do 1 for. škode samo en delavec s svojo raz-trešenostjo na dan brez pomislika, da vsak dan po 20 do 30 mladik naj manj vniči, in tako 12 do 30 for. vsak dan kvara uareja! — Pitam: Ali to ni poduka vredno? Zadosti ako se nehote pri vsej pazljivosti primeri, da se ktera mladičica z grozdjem (kavernki) polomi. Kdaj pa bodo uni viničarji, koji na ročko, in vinearice, koje na otroke posebno pa uakrave in pajceke mislijo, da le brž delo opravijo in ki veliko plevela za krmo spravijo, k zvestobi in vestnosti dospeli!? — Od ognjenih mladeučev iu zaljubljenih deklin, pa nič ne govorim — le to še dostavim : „Uči vbogo zanemarjeno ljudstvo, ter pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal." Jančar.
Domače stvari.
Ovce plejejo proso. Proso pleti po plevicah — tako piše časnik moravske kmetijske družbe — je precej draga reč. Ti stroški se lahko prihranijo, ako se to delo prepusti ovcam. Po skušnjah je gotovo, da se ovca ne dotekne prosa; plevel rada pomuli, proso pa pusti na strani. Ako je treba, se tudi dvakrat po ovcah da proso popleti, če tudi je proso že 8 do 12 palcev visoko. — Na grajščini v Lulia-Čovicah na Moravskem se pletev prosišč le ovčjim čredam prepušča; le na to je gledati, da se ovce ob suhem vremenu spuste v prosišča, sicer pa se nikakoršne škode ni bati. — Ker ta pletev ni sploh znana, zato jo priporočamo gospodarjem, kteri imajo ovce.	„Novice."
Kako se kuretina zdrava ohrani? Da kuretina zdrava ostane, se svetuje med živež vsaki teden enkrat drobno nasekanega čebul j a pomešati.
Hasek ribje masti. Ribja mast odganja ves mrčes. Z njoj se lehko odpravijo mravlje iz stanov. Živino je treba tam, kjer se sama muh in obadov braniti ne more s ribjo mastjo namazati. Da miši sejano seme ne pozobljejo, se tudi svetuje, ga v ribji masti poprej namočiti in po tem še pa z živim opnom, gipsom ali pepelom potrositi. J. Ž.
Kali ilolgo ostane semen jo Italjivo ?
Pšenica	3 —	4 leta	Gorušica	6 let
Rž	3 —	4 „	Konoplje	4 leta
Ječmen	2 _	3 „	Lan	8 let
Oves	2 -	3 „	Mak 2 -	3 leta
Turšica (kuruza)		4 „	Ogerščica	3 „
Proso		2 leti	Repa	6 let
Ajda	2 —	3 leta	Kavlja (Koleraba) 5	n
Grah		5 let	Pesa 4 —	6 „
Leča		2 leti	Žolto korenje	4 leta
Fižol		5 let	Črlena detelja	2 leti
Grahorica		3 leta	Lucernska detelja	3 leta
		Špargelj	2 leti	

Dopisi.
Iz Črnic, julija. Ljubi „Slovenski Gospodar"! Veliko veselje se v mojem srcu giblje, kadar te v moje roke vzamem, ker se nadjam veliko lepega, in podučljivega v tebi preberati. Zakaj tvoji nameni so, ne le samo iz dal-njih krajev, kar se tu in tam kaj novega po svetu godi povedati, marveč pri srcu ti je tudi to, da slovenske sinove omikati želiš v kmetiških zadevah, kar je dan današnji, silno velika potreba, da se posebno kmečka mladina o tem podu-čuje in vadi. Saj ravno k temu namenu so se po slovenski zemlji večidelj „čitalnice" razširile, in se bodo še zmirom več razširjale. Zakaj, silno potrebno je, da začnemo kaj napredovati, v kmetištvu, vinoreji, živinoreji in rokodelstvu itd. — Častiti bravci „Slov. Gospodarja" srčuo vas opominjam, posebno vas kmečke sinove, da se vdeležiti tega, kar vam do vas ljubezni polni dopisatelji svetujejo po knjigah in časnikih, kteri zadevajo čez vse take reči, ker dan današnji, ako se jih človek ne posluži, veliko uboštvo, trpeti mora, zakaj oni skrbijo, in si veliko prizadenejo, za vas, in za blagor vaše hiše. — Poglejte, koliko učenih spisateljev je bilo, in jih je še zdaj, ker so nam po mnogoletnih skušnjah, nam v korist podučilnih bukev spisali, in nam jih še zmirom v novo potrjenih znajdbah spisujejo, in vselej na vrata našega srca trkajo, in spodbujajo, da se po njih potrjenih spisih ravnamo. Hvala vam bodi za to, vsini tistim, ki vam za voljo omike slovenskega ljudstva, vroča kapljica iz vašega čela pada. Nadjamo se tega, da, ker ste toliko dozdaj za nas storili, tudi v prihodnjič nas ne boste zapustili, iz srca se vam priporočimo, posebno tebi „ Slov. Gospodar", da nam boš večkrat, ako ti bo čas pripustil v tvojem listu, kar veš, da je za kmeta najbolj potrebno, popisoval.
M. V—8—č.
Iz gornje Ložnice 24. jidija. Kdo so VindiŠi in Panril Od predzgodovinskih časov so se že nahajali Slovani ob bregovih Adriaškega morja — ob Savi in Soči, — od Drave do Donave, in na izhod dalje in dalje ob črnem morju. Mnogo zatiranja je prestal ta — po golobje pohlevni narod slovanski. — Naj bolj so jih veselili drevoredi žlahnih dreves. Lipe so
sadili radi na sredo svojih vasi, kjer so se pod njih senco radi zbirali, in pomenkovali od svojih reči in prigodkov; Lipo so častili za božje drevo, zavolj njenega presladko-di-šečega duha.
Dokler so še naši predstariši, ajdje bili, imeli so tudi pri lipah svoje bogove, naj bolj se jim je dopadlo, da so si okoli svojih bogov vinske trte zasadili in je okoli njih raz-peljavali, Bili so tudi pošteni in marljivi, zlo prijazni in gostoljubni ljudje, imeli so poslopja brez zaklepov, obdelovali so marljivo svoje kmetije, t. j. vrte, njive, vinograde itd. Če jih je kaki tujec, Nemec, Italjan itd. obiskal sprejeli so ga pod streho, in mu postregli po navadi in zmožnosti. Baran-toli so z žitom, vinom, medom, voskom, mesenino, lesom orodjem itd.
Ko so jih drugi narodi spoznali, kako da so pohlevni Slovani, začeli so jih stiskali, se vojskovati ž njimi in jih zmagovati. Imeli so tudi svoje vojvode in kralje, in nekteri med njimi so bili umni vojskovodji; naj bolj je znan v zgodovini kralj Samo, ta je vse Slovane spravil pod eno krono svojega kraljestva, in jim je kraljeval dolgo let; takrat je jim enkrat solnce svobode prisijalo, ali pozneje čase je Slovencem sreča zmirom hrbet obračala; imeli so še potem svojega vojvoda, pa ta je imel le kratko oblast, in z takimi vojvodi niso imeli pri vojskah kaj sreče, malo kdaj se jim je kaj dobro obneslo, ocl vseh strani so jih stiskali drugi narodi, od spodnje strani Turki, od južne Italjani, od gornje strani pa Nemci, in za naše strani Nemci naj bolj, — ti so naše predstarše črez Donavo napadali, Slovenov naj bolj ogromno taboriše Donavsko, Beč (Dunaj, Vindobona, Wien) vzeli, in potem naše predstarše premagovali sem blizo do Drave, in se tudi povsod po Slovenskem stalno naselili, saj po naj bolj prijetnih in rodovitih krajih Slovenske zemlje, veči del po mestih in trgih, Nemški cesarji so v veče vasi (občine, soseske) dali nemške „rieh t ar je" (sodnike), prav ljute, trde Nemce, zaničevali^ so ti vboge Slovence, in jih po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem dostikrat psovali z „pavri" „vindiše trotelni" in v časih še z čim drugim. Vidite dragi poštenjaki kako so se tuji richtarji med kmete za vi-žarje in za sodnike postavljeni abotno proti kmetu obnašali in vendar so vsi naši predstarši, se sem v te kraje naselili, kakor Slovenec tako Nemce in tudi Italjan. Nemški oblastniki so tudi v te kraje več učilnic (šol) vpeljali pa ne za to, da bi se narodni jezik likal, temoč le za to, da bi se nemški jezik vpeljal in slovenski čedalje bolj zatiral, pa vendar Božja previdnost ni našemu narodu popolne pogube namenila, ohranjen je bil pretrekle čase slovenski jezik med pri-prostim kmetiškim ljudstvom, in pri č. č. duhovščini, ali zdaj-ne čase so se tudi učeni slovenskega rodu začeli izbujati, in narodni književni jezik piliti in gladiti, in se bližati drugim večim narodom Slovanskim. In tako mislim, da nas ne bodo imeli več Nemci za pavre in vindiše trotelne, kar pomeni pavre, to je; sirove nevedne reveže, in vindiše, to je: za indijanske tobako-žvekovce, siroveže in divjake. To naj presodijo modri poštenjaki, bodi si Italjan, Nemec al Slovenec. Zakaj še lonec ponvi špot dela, dokler sta oba ožgana in vkajena — črna — če se pa očedita, sta pa tudi čedna, taka je tudi z narodi, dokler je kteri neveden, je divji, ko pa na stopnjo omike pride, je pa v pravem blagostanju in v spoštovanju drugih omikanih narodov. — I tako smo po rodu, kakor Slovani, Germani in Italjani vsi Indijani — Po slabi pameti in premoženju pa vsi pavri, naj bode kdo roda kakoršnega bodi. — Bodimo pametni, ne prevzetni in divjaški, ne krviželni, bodimo zložni in mirni — jedinost in bla-gostan bode naš.
Gornja Ložnica dne 25. julija 1867.
Stepišnik Lovro, mlinar i. posest.
Iz Novomestne okolice. Pri nas je bila do zdaj precaj suša, zdaj hvala Bogu smo dobili pa že dvakrat dežja. Letina se sploh dobra kaže. Pšenica dobro plenja, samo snetiva je nektera. Krompir je že zdaj jako debel, tudi druge reči so lepe po polju. Posebno pa nam vinogradi obilno in dobre kapljice obetajo, če bo še prihodnji mesec tako topel, kakor je bilo zdaj dobimo prav dobro, sladko vino, ne pa kislico ali cviček. Čbele so pa tukaj zdaj sploh slabe. Spomladi so precej rojile, prav nenavadno dobre bile, okoli sv. Vida so pa začele pešati in zmiraj so bolj slabele. Veliko jih je ob matice prišlo. Kako so kaj v drugih krajih? Naš gospod, list nam je jako vseč, samo da bi bil bolj za vse Slovence; naj bi tudi kaj več nam iz Kranjskega
prinašal. Še nekaj. Sadje je pri nas nenavadno hitro zrelo, češplje 80 skoraj že vse modre, tudi sem čul pred enim tednom, da je neki mož že črne vinske jagode dobil v Turški gori. Da ste mi zdravi Štaj. gospodarji!	J. S.
Novičar.
Državni zbor.
V seji 18. julija, ko je po nasvetu ali predlogu posebnega odbora šlo za to, ali bi se iz večine sedajnih poslancev državnega zbora napravilo za cislajtanske dežele odgovorno ministerstvo, je poslanec dr. To man govoril takole: „Meni se odborov nasvet zelo nevaren zdi. — Prašam, ktera pa je ta dežela, ki se ima za njo to ministerstvo napraviti ? Jaz ne poznam nobene in tudi zbornica je ne pozna. Ali je ne mara Cislajtanija? Tedaj obžalujem, da v ti besedi ne le pojem, misel, ampak tudi stvar konec vzame. Pomen te besede je, da se imajo vse kraljevine in dežele v jedno po-ljubovoljno ime zvariti ali stopiti. Naj se le poskusi in se vržejo vsa znamenja, simboli, kraljevin in dežel v jeden jedin centralisaven topivnik, krona se iz njega ne potegne. Cesarski orel še dan današnji nosi slovenski klobuk, kakor se je gosp. poslanec Schindler tako psovavno in zbadljivo izrazil. Za poslanca iz Dunaja so ta znamenja pre-malenkostna. Seveda za Dunaj bi bila centralisacija v vsakem oziru naj koristnejše in naj bolj jednodušno načelo. Ali Avstrijo preustrojiti — Tu seže predsednik govorniku v besedo in nastane nekoliko časa besedovanje o rabljeni besedi „psovavno". Potem govornik nadaljuje: „kaj ima iz dežel takraj Litave postati, to še ni jasno, ali to je pa jasno, da se imajo centralisovati. Če z tim načelom hočete ministerstvo iz večine poslancev vstanoviti, vam od te strani odgovorimo: „Vi ne morete iz večine poslancev ministerstva postaviti, kajti vi ste manjšina. Kdar na dosedajno delovanje državnega zbora pogledam, spreletuje mene in vsakega drugega strah in bojezen zavolj načina, po kterem stopamo naprej. Imamo lepo pohištvo, zal lišp v prav liberalnem smislu , čemur vsakdanji časniki na vsa usta čast in hvalo prepevajo, ali hiše, hrama še nimamo, bitnosti še nimamo, kajti ta počiva v varnosti posameznih narodov, v zavarovanju posebnosti kraljevinam in deželam. Ako se je pa o tem govorilo, da Nemci niso nikdar nikogar zatirali, hočem le spomniti besed, ktere je v štajerskem^ deželnem zboru jeden odličnejših poslancev govoril rekši: „Če nam Nemcem ne bode več mogoče gospodovati, če nimamo več imeti nadvlade, nam Avstrije nič več ni mar". *) Kaj takega ni še nikdar izustil noben Slovan. (Dobro na desni). To je razloček med našim domoljubjem in domoljubjem onih gospodov, kterim je beseda ravnopravnost vedno na jeziku."
Po tem ko so še drugi poslanci govorili nekteri proti nekteri za predlog, se je seja končala z znanim nasledkom, da je namreč odbor svoj predlog nazaj vzel.
—	V sredo 7. avgusta t. ]. bode imela „Slovenska Matica" v Ljubljani tretji občni zbor in na vrsto dojde to le: 1. Predsednikov govor; 2. tajnikovo poročilo o delovanju odborovem; 3. račun od 1. julija 1866 do 1. julija 1867 1.; 4. proračun od 1. julija 1867 do 1. julija 1868 1.; 5. volitev treh udov, da pregledajo odborov račun o novč-nem gospodarstvu; 6. volitev štirih Ljubljanskih in šestih! vnajnih odbornikov na mesto 4. julija izvadljanih. Med temi so izmed Ljubljanskih gg. 1. dr. E. Costa, 2. A. Lesar,1
3.	A. Praprotnik in 4. J. Mam; izmed_ zunajnih: gg. 1. J. Grabrian, 2. M. Pirec, 3. dr. Št. Kočevar,
4.	Franjo Cegner, 5. M. Cigale in 6. dr. Fr. Miklošič. 7. Posameznih udov nasvetje. Zvečer bo slovesna be-seda v narodni čitalnici
—	Moldava se hoče ločiti od Valahije.
—	„Zastava" piše, da je že više 100 orbov k Bolgarskim upornikom pristopilo.
—	Ruski časnik „Golos" nagovarja Ruse, da bi pristopili k Bolgarskim dobrovolcem.
—	„Napredak" piše, da se v Kragujevcu (v Srbski) mnogo pripravlja za vojsko.
—	Tudi v Debraniji (v Albaniji) so se stanovniki podigli proti Turčinom in so je tudi že dvakrat prav otepli.
—	„Dragoljub" piše iz Zagreba, da se je „Matica ilirska" ¡združila z „Jugoslovansko akademijo". Slava!
—	V časniku „Posel z Prahy" se bere: Noben Čeh noče biti Rus, če bi se vendar kaj pripetilo, onda bi znal dojti trenotek, da bi tudi mi rekli: „Rajši hočemo biti Rusi, kakor Nemci."
—	V Pragi je pri Greger-ju došla na svetlo „Slovensko-česka slovnica", ktero je spisal g. Franjo Marn.
—	„Narodni listy" pišejo, da je ruski general Črnja-jev pri Bolgarskih upornikih.
—	V Hrvaški sta spet dobila dva gospoda visoke službe, ktera sta priporočena od madžaronske stranke: Kolo man Bedekovič de Komarje imenovan za oskrbnika velikega županstva v Var a ždi n u in LadislavKukuljevič Sak-cinski za velikega župana Križevečke županije.
—	V Ogerski se nahajate zdaj dve stranki; ustavna in pro t i mini s te rs k a, ta je mnogo vekša ko prva; te dve stranki imate zmirom prepir med seboj, kteri se širi od dneva do dneva.
—	Madžarski, svobodni tisk in liberalizem silita „Pozora", da se hoče preseliti v Ljubljano, tako se namreč piše iz Zagreba.
—	G. Kvaternik, kteri je spet dobil dovoljenje ostati v svoji očetnjavi, namerjava izdavati političen tednik.
—	Dalmatinska-Hrvaška-Slavonska kancelarijaje šolskim predstojnikom v Hrvaški in Slavoniji zapovedala, da morajo dijakom prepov edati se udeližiti dijaškega shoda v Bel gradu dne 6./18. avgusta (t. j. v šolskih praznikih), če ravno ta shod drugega namena celo nima, ko samo tega, da bi se dijaki pogovorili o znanostnih potrebah. — Tako se res podpira razvitek duha!
—	Osečka čitavnica je zaprta in jeno delovanje na dalje celo prepovedano.
—	Češki časnik „Nar. Nov." piše: Potovanje v Moskvo in naše pogovarjanje z Rusi je imelo samo eden vspeh, ako hočemo govoriti o političnih zadevah, in ta je: Mi smo se pogovorili, da nočemo nadalje pripuščati, da bi le jedna slovanske vas, bodi si po kom koli, svojo narodnost izgubila t. j. da bi se ali po-nemčila, ali pomadžarila ali poitalijančila itd.
—	Dunajski državni zbor je na neke tedne odložen.
—	(Vedno bolje.) Ljubljansko televavno društvo „Južni sokol" je začasno po vladi ustavljeno. Zakaj se še ne ve.
—	Pri Pariški izložbi je dobila za musiko prvo darilo avstrijska banda od polka vojvode Wlirtemberg-skega; ta ima svojo piskalno orodje od g. Č erv e n y - a v Kraljevem-Gradcu, kteri je tudi za svojo dobro musikalno orodje dobil darila pri vsaki izložbi.
Tržna cena
pretekli teden.
*) Znano je, da je te besede govoril fanatičen velikonemec in Bloveneki renegat, odpadnik Blagotinšček — Kaisersfeld.
Pšenice vagan (drevenka) . Eži „ Ječmena „ Ovsa „ Tursice (kuruze) vagan Ajde	„
Prosa	„
Krompirja	„
Govedine funt Teletine „ Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) 1 ft"
)) JO	)>	JI
„ 36" mehkih „ . ., 18" „ ,, . Oglenja iz trdega lesa vagan
„ „ mehkega „ „ Sena cent
Slame cent v šopah
„ „ za steljo Slanine (špeha) cent Jajec, šest za
« a
.g '>•
S
11 O
3
O"? P*
fl.| k.
— 70
t -90 -60 36--12
fl.jk. 5 10| 4
70
fl.jk.
~4¡8b 380 3 50 2|-3 40 j 3 60 3 5C 1,50
_'22
—'22 _ 24!;_j— 690
it -128
1 18.1
"lili
I _ 4 30
-70 -45 -40
Ciz
Cesarski zlat velja 6 fl. 06 V2 kr. a. v. Azijo srebra 124.50. Harodno drž. posojilo 67.40.
Loterijine srečke.
V Gradcu 27. julija 1867 : 58 60 »8 15
Prihodnje srečkanje je 7. avgusta 1867.
fl.| k. Í40 2150 2 40
310
2 60
22 22
80
80
-|96 90 60
38